Obrtništvo mora dobiti pravo mesto v gospodarstvu
Ni se mogoče na hitro dogo-voriti za srečanje z Ijudmi i/ poslovnega sveta, kajii vsak nji-hov dan je zapolnjen z urnikom takšnih in drugačnih obvezno-sti, ki so po navadi neodložljive in imajo prednost. Preprosto; tekmujejo s časom in čas je za-nje zlato. Kadar pa so vpreženi še v kakšno vodstveno funkcijo, potem morate imeti srečo, da sc vkrpate v urniški intermezzo. Tako je bilo tudi, ko smo se dogovarjah za srečanje z gospo-dom Mihom Grahom, predsed-nikom Zveze obrtnih združenj Slovenije in hkrati predsedni-kom združenja obrtnikov ob-čine Šiška, sicer pa samostojnim obrtnikom v Šiški.
Gospod Miha Grah posluje kot obrtnik v Šiški že od 1966 leta. Ukvarja z moniažo to-plotne, hladilne in akustične izolacije. Vsa njegova družina je zaposlena v obratovalnici v ka-teri je sin polnopravni partner in ga zastopa v času kadar je odsoten, kajti veliko se mudi na poslovnih potovanjih v tujini. Ko se vrne s teh potovanj, ga čaka delo doma in v obrtniških organizacijah, pred nedavnim pa je bil izvoljen tudi za po-slanca družbenopolitičnega zbora občinskega parlamenta Ljubljana-Šiška. Takoj smo izrabili ujeti čas.
Lahko na kratko opišete se-danji položaj obrtništva pri nas tn za kaj se prizadevate na čelu Zveze obrtnih združenj Slove-nije?
Kot predsednik naše sloven-ske obrtne zveze se bom skupaj z ostalimi sodelavci  še naprej
prizadeval, da zasebno obrtni-štvo in podjetništvo končno dobi svoje pravo mesto v sloven-skem gospodarsivu. Obrtniki v današnjih težkih gospodarskih in političnih časih ne pričaku-jemo od nove oblasti nobenih privilegijev, lerjamo pa enak izhodiščni položaj z ostalimi go-spodarskimi panogami družbe-nega sektorja, da ne bi plačevali prometnih davkov na reproduk-cijski material in osnovna sred-stva. Z odločitvijo republiške skupščine je to rešeno samo delno glede republiškega davka ne pa tudi zveznega. To doka-zuje, da naša republiška skupš-čina in vlada že prehajata z be-sed k dejanjem. Obrtništvo Slo-venije skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije želi biti kon-struktiven in enakopraven part-ner pri urejanju te zakonodaje. Zato slovenska obrtna zveza pri-čakuje pomoč in podporo po-slancev iz vseh strank, ko se bo kreirala obrtnlško podjetniška in gospodarska zakonodaja. Naša zveza obrtnikov hoče in mora ostati tudi v bodoče predvsem strokovna organiza-cija, ki je pripravljena sodelo-vati z vsemi strankami v parla-mentu in jim po svoji možnosti nuditi vso pomoč.
Kako vidite svojo vlogo v poslanski kiopi ter kakšna se vam zdi sedanja podjetniška zakonodaja?
Moja vloga prizadevanj bo enaka kot stališča naše obrtne zveze. Nova zakonodaja o usta-navljanju zasebnih podjetij je dokaj liberalna, kar je prav in bo šele po določenem času pri-
nesla rezultate. V letošnjem lctu je bilo ustanovljeno kar veliko podjetij, ki sicer še niso zaživela kot bi morala, to pa iz objektiv-nih in subjektivnih razlogov, vendar pričakujemo, da se bo v določenem časovnem ciklusu stopnja uspešnih povečala.
Nova pluralistična skupščina in izvršni svet občine Ljubljana-Šiška sta doslej pokazala voljo za še 'esnejše sodelovanje z obrtniki, kar dokazujejo tudi programske usmeritve izvrš-nega sveta. Seveda si želimo, da bi z ozirom na gospodarske te-žave v občini našli skupen jezik pri izbiri rešitev za tista po-djetja, ki bi iz različnih vzrokov morala v stečaj ali zmanjšati proizvodnjo, da bi pod primer-nimi pogoji in primernimi ce-nami, bilo omogočeno obrtni-kom vzeti poslovne prostore in stroje v najem.
Slišati je, da se mnogi po-djetniki ukvarjajo z vsemi pos-li, samo ne s tistimi dejav-nostmi za katere so registri-rani?
Kot zagovornik in zastopnik podjetništva ter obrtništva, ne bom ocenjeval podjetnikov, ker bo samo tržišče izločalo slabe. Objektivno sedanji čas še ni naj-bolj naklonjen odpiranju novih podjetij, ni pa rečeno, da zaradi takih primerov ne bi odpirali novih podjetij, saj smo se ven-dar odločili za svoboden pretok blaga. Kakorkoli, perspektiva je v razvou večjih obrti in zasebnih podjetij.
Kje se sedaj opaža najpogo-stejše blokade razvoja zaseb-nega podjetništva?
Ideoloških zavor za razvoj za-sebnega podjeiništva ni več, je le zavora v glavah in navadah dcla iz stare prakse pri uradni-kih. Poleg tega so prave zavore sedaj pomanjkanje kvalitetnih finančnih sredstev, previsoke obresti za bančne kredite, po-manjkanje primernih poslovnih prostorov, previsoki komunalni prispevki pri gradnji obrtnih delavnic ter oženje trga za iz-delke in storitve zaradi vse slabše kupne moči prebivalstva. Vse to kar navajam velja prav tako tudi za že obstoječe obrtne dclavnice in podjetja.
Naš pogovor se je tako pribli-žal kraju in bi ne bil zaokrožen, če ne bi izvedeli ničesar o sogo-vorniku, kako preživlja prosti čas, kadar si ga utegne vzeti. Takoj je odvrnil, da tega skoraj ne pozna, ker je vse njegovo živijcnje izpolnjeno z delom. Ti-ste redke ure, ki se mu »zgode«, izrabi za kratke sprehode v do-mačem sadovnjaku in za kram-ljanje s prijetnimi sosedi ali pa kaj malega postori v hiši in okrog nje. Hobby? Kje pa! To prepuščam času ko bom v po-koju, je odvrnil. Saj res, da je pri 51 lctih zanj to potrta ener-gije. Pa zapišite tudi to, je dejal, da me kot državljana Slovenije in Jugoslavije skrbi, če bomo imeli toliko razsodnosti in po-guma, da bi na miren in člove-ški način razrešili naše politične in gospodarske razprtije, ker je to naš dolg in obveza do naših oirok, vnukov in znancev. Zato uporabimo ves naš um in ener-gijo raje za ustvarjanje in deio. Ivo Osolnik