Posamezna Številka 10 vinarjev.
ŠlBV. 248.
V LMiMl, v peiek. 30. OlMra 1914.
Leto M
Velja po pošti:
Za oelo lato naprej . . u an meseo „ . ■ ia Nemčijo oeloletno*. sa ostalo Inozemstvo ,
V	Ljubljani na
la oelo leto naprej . , ■a en meseo „
V	ijrevl prejeman meseSie
e= Sobotna izdaja: =
■a oelo leto....... 7'—
ia Nemčijo oeloletno . „ 91— a ostalo Inozemstvo. „ 12'—
ga- Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Bokoplsl se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne E=a sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zalivale. m\M lil:
enostolpna pelltvrsta po 2 J vin.
---Poslano: i----
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemš! nedelje tu praznike, ob 5. nri pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
Dpravnlštvo je v KoniUrjevl nllol št. 6. — Račun poštne hranilnici« avstrijske št. 24.707, ogrske 26.5U, bosn.-berc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Položaj h severnem bojišču.
O novi grupaciji avstrijsko-nem-Skih čet na Rusko-Poljskem piše vojaški sotrudnik lista »Pester Lloyd«:
Skušnje sedanje vojske, prve, v kateri si stojijo nasproti moderne ogromne armade, v kateri so se bojne črte tako raztegnile, da tega ni nihče prej slutil in v kateri se vporabljajo vse tehnične iznajdbe zadnjega polsto-letja ,se v splošnem še ne dajo defini-'tivno dognati, vendar se pa lahko reče, da je ena glavnih skušenj vojske ta, da frontalni napad ne vodi do odločitve. Numerična premoč pride lahko uspešno do veljave le na enem ali drugem krilu kot obkolitev. Dokler pa nasprotnik lahko svojo fronto podaljšuje ali jo umakne nazaj, so brezuspešni tudi obkoljevalni poskusi. Kaj bo prineslo odločitev in na kak način se bo izvršila, to bo pokazala šele bodočnost.
Na podlagi tega se lahko razumejo ilogodki na Rusko - Poljskem. Prve dni tega meseca so pričele združene avstrijsko - nemške čete ofenzivo na črti Lodz — Pietrkovv — Šedrzejovv — Dpatowice — Tarnow — Grybow. Za Ofenzivo so bile glavne smeri Varšava, ivangorod, Sandomir in Przemysl.
Rusi so po bitki med Grodekom in &awarusko meseca septembra prodrli y Galiciji le do reke Wiloke, ker je bil njihov operacijski načrt prekrižan vsled prodiranja novih nemških sil na Rusko-Poljskem. Bili so prisiljeni, da so opustili ofenzivo in da so se čisto na inovo grupirali. Ta nova grupacija Rusov se je izvršila za rekama Vislo in San od Varšave do Karpatov, pri čemur so seveda morali ostati v defen-zivi.
Avstrijsko - nemška ofenziva je hitro in odločno napredovala, vse ruske zadnje straže so bile poražene in naše čete so dosegle in tudi deloma sredi oktobra prekoračile San, oziroma Vi-Slo.
Šele v tem času, to je sredi oktobra, je bila nova ruska grupacija popolnoma gotova, nakar so pričeli Rusi s protiofenzivo. Na črti Visla - San so poleg gališke glavne sile koncentrirali še znatne moči od njemenskih armad ln na novo došle kavkaške, sibirske in turkestanske armadne zbore, kakor tudi avgusta meseca vpoklican letnik 1914 (okoli 600.000 mož). Vse te sile znašajo od 100 do 120 divizij. Ta ogromna sila je seveda veliko večja kakor pa združene avstrijsko - nemške čete.
Ruska protiofenziva se je pričela s silnimi napadi osmih armadnih zborov pri Ivangorodu in severno od te trdnjave. Vsi ti napadi so bili krvavo odbiti. Nato so se vršili veliki kavalerij-ski boji okoli Sohačeva zahodno od Varšave, kjer je ruska kavalerija imela ogromne izgube in se je morala umakniti.
Med tem časom so Nemci prodrli v bližino 15 km do Varšave in so ostali na črti Blonie—Piasečno. V tem so pa Rusi prekoračili Vislo zahodno in južno ocl Varšave. Prodirali so od severa neinško levo krilo; nato so prodirali proti Sohačevu in Blonie in ogroževali tudi čez Goro Kalvarijo (južno od Varšave) proti Piascčnu in čez Kozienice proti Radomu. Ta ruska protiofenziva se je izvršila z vso ogromno silo, kljub temu se je morala ustaviti, ker ni nikjer mogla bojne črte avstrijsko - nemških čet omajati. Vendar je prišla številna premoč do veljave. Na prostoru Sohačev — Blonie ni bilo nemško levo krilo dovolj močno, in ker trenotno ni bilo na razpolago novih čet, da bi podaljšalo bojno črto in se tako izognilo obkolitvi, se je umaknilo do Skiernie-vic. Tudi ostale armade, ki so še stale ob Visli, so se umaknile, da se je bojna črta zopet izravnala. S tem, da so pomaknile fronto nazaj, so se avstrijsko-nemške četo izognile nevarnosti obko-litve ocl Rusov in se najbrže postavile na Črti Plock — Skiernicvicc — Radom
—Sandomir. Novi položaj nam na eni strani nucli možnost podaljšati fronto, na drugi strani pa lahko na tej novi bojni črti zadamo Rusom take žrtve, da bo to skupno z izgubami na mrtvih, ranjenih in ujetnikih na črti ob Visli gotovo odločilno zmanjšalo veliko rusko premoč v našo korist.
XXX
Dunaj, 29. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: 29. oktobra opoldne: Na severnovzhodnem bojišču včeraj ni bilo večjih bojev. Zadnje dni so Rusi poizkusili prodreti v prostor Turke, a so bili uspešno odbiti. — Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalmajor.
XXX
Eeiolin, 29. oktobra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan, dne 29. oktobra dopoldne: Na severnovzhodnem (to je Vzhodno Pruskem) bojišču napad naših čet napreduje. Tekom zadnjih treh tednov jc bilo na tem prostoru vjetih 13.000 Rusov in zaplenjenih 30 topov in 39 strojnih pušk.
Na južnovzhodnem bojišču se razmere od včeraj niso Izpremenlle.
XXX
RAZVRSTITEV RUSKIH BRAMBNIH SIL.
»Stockholmer Tagblatt« priobčuje pregleden opis o razvrstistvi ruskih armad, ki ga je na podlagi ruskih uradnih poročil sestavil njegov vojaški sotrudnik. Pregled slove:
Ruska brambna moč je razdeljena v osem armad; desno krilo stoji severno od Kovna, levo k r i -1 o pa južnovzhodno od Lvova. Med tema dvema opirališčema se razteza ruska glavna fronta v velikem krogu čez G r o d n o ob rekah N a r e v, Visla in San, in sicer tako-le:
Prva armada, ki ji poveljuje Rennenkampf, v ozemlju Kovno, sestoji iz 2., 3., 4. in 20. zbora t. j. iz vseh čet, ki spadajo k vilnskemu vojaškemu okraju.
Druga armada, v ozemlju Grodno, je sestavljena iz finskega in bjelostoškega zbora, ki jima je dodeljen en sibirski armadni zbor. Izprva jc tej armadi poveljeval general pehote Zylinski, bivši načelnik 21. armadnega zbora, sedaj pa je namesto njega imenovan general Ruskij.
Tretja armada pod poveljstvom generala Mistenka sestoji iz 1., 8., 13., 15. in 23. zbora ter dveh konjeniških divizij; stoji ob reki Narev. Večji del teh zborov je preje spadal k prvi armadi, ki jo je general Ilindenburg pri Tannenbergu potolkel.
Četrta armada pri Varšavi je baje sestavljena samo iz dveh aktivnih zborov, namreč iz gardnega in 14. zbora, a je izredno ojačena z velikim številom konjeniških divizij. Tej armadi poveljuje načelnik amurskega vojaškega okraja, general Lesicky.
Peta, 1 u b 1 i n s k a armada, pod poveljstvom načelnika moskovskega vojaškega okraja, generala konjenice pl. Plchweja, jc sestavljena iz gre-nadirskega zbora, 8., 16. in 18. zbora.
Šesta, h o 1 m s k a a r m a d a je
sestavljena iz 7., 19., 24. in 25. zbora; poveljnik je načelnik irkutskega vojaškega okraja, general Ewerth.
Sedma, p r z e m y s 1 s k a , armada je sestavljena iz 7., 9., 10. in 11. zbora; preje ji je poveljeval general Dimitrijev, ki jc po najnovešjh vesteh imenovan za poveljnika »južne armade«, namesto generala Ruskega.
Osma, 1 v o v s k a , armada, pod poveljstvom generala Brusilova, jo menda sestavljena iz obeh zborov kijev-skega vojaškega okraja t. j. 12. in 21. in razen tega iz nekaj sibirskih in kav-kaških zborov. Kar so tiče obeh slednjih ie toliko gotovo, da so bili od petih sibirskih zborov 3 poslani na zapacl,
od treh kavkaških pa eden, ostala dva zbora sta ostala v Turkestanu.
Od druge strani pa prihajajo naslednja poročila:
Velika glavna ruska armada je združena ob črti pri Visli—Varšava—Ivangorod. Kakor poroča list »Narodni Browna«, je imenovan za poveljnika te armade general Ruski.
Ko se je napad generala Radka Dimi-trijeva na Przemysl izjalovil, je bil Dimitrijev kot armadni poveljnik odstavljen in imenovan za poveljnika 8. ruskega armadnega zbora, a je kot tak iz ruske armade izstopil. Bolgarski listi poročajo, da je njegov sin Radko tudi vstopil kot prostovoljec v rusko armado.
XXX
PREMIKANJE RUSKIH ČET.
Peterburg, 29. oktobra. Iz uradnega poročila, ki navaja podatke v ruskih ojačenjih pred Varšavo, se vidi, da so pritegnili tudi sibirske armadne zbore. Sibirci so dosedaj stali ob Njemenu, od tu so jih poslali v Bielostok na drugo fronto. V resnici se od ruske strani opisuje, kako so te sibirske čete izstopile iz vlaka in takoj posegle v bo j pri Varšavi. Enaka premikanja čet so Rusi še prej izvršili, da so izpopolnili svojo bojno črto na vzhodni strani Visle. Med tem je postalo očividno, da Nemci resno ogrožajo Varšavo. Odličnjaki iz Varšave so došli v Peterburg in prosili, naj Varšavo nikar ne žrtvujejo »iz strate-. gibkih ozirov«. Nato so Rusi sklenili ojačiti svoje čete pri Varšavi. Del. Sibir-ccv so poslali med Plockom in Novo-goorpijevskom čez Vislo. To premikanje čet pa pomeni oslabitev fronte proti vzhodni Pruski.
Dunajska korespondenca »Rundschau« poroča čez Krakov: Iz Grodneera so prestavili vse urade v Slonim o- ;,a-ri na železniški progi Bjelostok. (Grodno loži okoli 60 km vzhodno ocl Avgu-stova, kjer so nemške čete vnovič viVTie nezej Ruse, katere sedaj zasledujejo.)
XXX
FREOSNOVE V RUSKI VG* -KI.
Vojni poročevalec »Az Ujsaga« je poslal svojemu listu velezanimiv pogovor z ujetim stotnikom ruskega generalnega štaba, ki mu je poclal naslednje zanimive podrobnosti o preosnovi ruske vojske in ruskem vojaku sploh:
»Po vsaki ruski vojni so se pokazale v naši vojski pomanjkljivosti, ki so zahtevale takojšnje preosnove. Tako je bilo tudi po krimski vojni 1. 1877./78. Po japonski vojni so notranjc-politične mrzlične razmere, ki jih pri nas absorbirajo vse sile, preprečile, da bi sc okoristili s poukom iz japonske vojne. S t o-liipin in Witte sto potrebovala pot let, da sta spravila skupaj denar, ki je bil potreben za preosnovo vojske, ki je bila vsled japonske vojne popolnoma obnemogla. Štedljivost se je izprevrgla v brezumje; proračun je tudi lani izkazal 500 miljonov rubljev prihrankov, ki so se porabili za vojaške svrhe.
Najprej so se izvedle temeljile osebne izpremembe. L. 1906. so prišli na čelo 25 zborov novi možje in od 68 divizij jili je 38 dobilo nove poveljnike. Naslednja leta je bilo umirovljenih izredno veliko generalov, ter se je predvsem stremilo za tem, da se izboljša kakovost častniškega materiala. Po nemškem zgledu se je uredilo kvalifikacijsko postopanje in častni svet, kar je zvišalo službeno vnemo naših častnikov, mladim sposobnim častnikom pa zagotovilo napredovanje. Posebna pozornost se je pri nas posvetila glavnemu štabu. L. 1911. so bili imenovani za polkovnike glavnega štaba 4 častniki v 34. letu, 10 častnikov v 35 in 21 častnikov v 36. letu starosti. Posledica hitrega napredovanja jc. da so vse zgrinja v vojno šolo in da. sc ondi uče z mrzlično vnemo.
Kl jub temu ni bilo mogoče odpomo-či pomanjkanju častnikov, ki jc nastalo po japonski vojni. Rcaktivirali so zopet
umirovl j ene častnike ter rezervne častnike prestavili v aktivno službo. Ob takih razmerah je rastla disciplina in sposobnost; mnogo je k temu pripomogel tudi car sam, ki je vse storil, da bi se v njegovih vojakih zopet vzbudila izgubljena samozavest. Nadalje je car delal na to, da se pred meščanstvom dvigne ugled vojske; sam je ob vsaki priliki naglašal, da on in njegova družina pripadajo vojski.«
Ko je bil govor o vrednosti ruskih čet, je stotnik rekel:
»Res je, da naša pehota ni idealna in da daleč zaostaja za vašo. Toda to razliko izenačuje naša številna premoč. Za vsake tri naše vojake pade lahko en sam vaših. Ne moremo dovolj občudovati vaše pehote, a ravno to občudovanje kvari našo pehoto. Pretirava se delovanje nasprotnikovega ognja; naša pehota se preplaši in opusti brambo. S tem se tudi pojasnjuje veliko število ujetnikov, ki si ne upajo niti sprožiti svoje puške, ako jih k temu nihče ne sili. Popolnoma so zmedeni. Niso strahopetci, marveč samo plalii. Zato je glavna naša moč v konjenici. Naše topništvo je najboljše na svetu; bori se samo v majhnih oddelkih in odkar je zagrmel prvi top — vedno v dobro utrjenih postojankah.«
O Boroeviču je rekel ruski stotnik: »To je eclen najizvrstnejših vojskovodij, a jaz upam, da pri vas ni vsak Boroevič; to je tudi, kar me nekoliko potobži v mojem bednem ujc!nKi vu.« •
XXX
V a JAŠKI TABOR V VAEŽA7I.
Vojni poročevalec Magrini milanskega lista »Secolo« poroča iz Varšave: Gromenje topov traja že neprestano sedem dni. Še vznemirljivejše kakor gromenje topov vznemirja prebivalce Varšave neprestano drdranje voz in topov po varšavskih cestah. Neprestano dohajajo ruska ojačenja, oso-biti veliko donskih, kavkaških in ural-skih kozakov. Zelo številne so tudi sibirske čete, kar dokazuje, da se je v Rusiji, že popolnoma izvedla mobilizacija. Varšava tvori velikanski vojaški tabor. Prebivalstvo jc bilo zelo prestrašeno, a zdaj ni več. Bali so se, da sc mesto zasede. Oblasti, banke in konzulati so bili že pripravljeni, da odpotujejo v Moskvo. Mesto je že pripravilo meščansko stražo, ki naj bi skrbela za red, čc bi bili zasedli Nemci mesto. Osobito je bilo preplašenih 250.000 judov, ki so jih obdolžili, da simpatujejo z Nemci. Judje so bežali. Vojaški guber-nator general Turbin jim je obljubil zadostno zaščito. Trije mostovi čez Vislo so pripravljeni, da se lahko vsak trenutek razstrele. Strogo jc prepovedano vojakom dajati upijanljive pijače. Tudi častniki pijejo le vodo. Prepoved dobro učinkuje in vojaki izborno izgledajo. Ker so se porušile brzojavne in telefonske žice, se je zagrozila za taka hudodelstva z armadnim poveljem smrtna kazen. Vsak dan priplovejo nad Varšavo nemški aviatiki; njih kroglje zahtevajo veliko žrtev. V krasnem gradu v Vilanovu, ki leži 8 kilometrov južno od Varšave, leži na tisoče ranjencev, ki izjavljajo, da se bijejo na jugu Varšave še vedno siloviti boji. V nekem smrekovem gozdu je videl Magrini rusko artiljerijo v živahnem boju z nemško artiljerijo, ki je med Piaseczno (20 km od Varšave) in Goro Kalvarijo (34 km od Varšave) razpostavljena na gri-čeh ob levem bregu reke Visle. Za obrambo Varšave jc določenih 300.000 Rusov.
15.0C0 RANJENCEV V VARŠAVI.
»Kijevskaja Misl« 21. t. m. poroča, da se nahaja v Varšavi 15.000 ranjencev iz bojev pri Varšavi. Približno 1000 vojnih ujetnikov so Rusi iz Varšave od-pos't v notranjo Rusijo.
NAPAD NA AVSTRIJSKEGA POVELJNIKA.
Graški listi poročajo po »Reichen-berger Zeitung«: Napad, o katerem je poročal tudi uradni brzojav, se je izvedel na polkovnika Fischerja, ki je zelo hitro napredoval; bil je še pred kratkem major. Polkovnik Fischer se je posebno odlikoval pri zasledovanju Rusov v Bukovini in je pridobil velikanske zasluge ob zopetni osvojitvi Črnovic in so po njegovi drznosti bile Črnovice iztrgane Rusom. Povišan je bil zato za podpolkovnika. Rumunski učitelj Gabielescu iz Dornvatre je streljal iz zasede na ruski strah, kakor na-zivajo Fischerja. Izstrelil je nanj pet strelov, ki niso zadeli. Napadalca so takoj prijeli, ga zaslišali in dognali, da so mu Rusi obljubili 80.000 rubljev, če Fischerja usmrti ali vjame. Napadalca so takoj ustrelili. Izvedelo se je, da je bil nameravan napad tudi na bivšega gališkega namestnika dr. Bobrzynske-ga. Po napadu je bil Fischer imenovan za polkovnika.
XXX
GALIŠKI DEŽELNI ODBOR NAŠEMU CESARJU.
Deželni odbor v Zakopanih v Galiciji je poslal ministrskemu predsedniku grofu Sttirghku pismo, v katerem ga prosi, naj sporoči cesarju zahvalo Galicije za njegovo dobrotljivo in lju-beznjivo pismo. Obenem mu zagotavlja zvestobo gališkega prebivalstva.
BRZOJAVNA ZVEZA MED ČERNOVI-CAMI IN DUNAJEM OBNOVLJENA.
»Slawonische Presse« poroča z Dunaja: Obnovili so brzojavno zvezo med Černovicami in Dunajem. Iz Budimpešte poročajo, da so naše čete došle v Ko-lomeo, kjer jih je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo.
POLJSKE LEGIJE NA RUSKEM POLJSKEM.
Krakov, 29. oktobra. »Goniec Czen-stochowski« poroča, da se je v Čensto-hovu vršil ogromno obiskan polski shod, katerega so se udeležili tudi nemški častniki in na katerem se je sklenilo tudi na Ruskem Poljskem osnovati poljske legije. Samo v Čenstohovu se je priglasilo čez 800 legijonarjev.
AMERIŠKI POLJAKI ZA BRATE V EVROPI.
Krakov, 29. oktobra. »Nowa Reforma« poroča, da se je v Chicagu vršil velik poljski shod, na katerem se je osnoval »Poljski centralni odbor za Ameriko«, ki ima namen zbirati darove za evropske Poljake; obenem se je v to svrho ustanovil pomočni sklad.
Divji hoji oa Francoskem in oh Kanala.
Berolin, 29. oktobra. (Kor. urad). Veliki glavni stan, 29. oktobra dopoldne: Naš napad, južno od Nieuporta, polagoma pridobiva tla. — V Tpresn je boj nespremenjen.
Zapadno od Lille so naše čete dobro napredovale; zavzele so več utrjenih sovražnikov postojank, ujele 16 angleških častnikov in nad 300 mož ter zaplenile 4 topove. Angleški in francoski protinapadi so bili povsodi odbiti.
Proti francoski bateriji, ki so jo namestili pred reimško katedralo, njene opazovalce pa na katedralni zvonik, se je moral otvoriti ogenj.
V Argonskem gozdu smo vrgli sovražnika iz več strelskih 'arkov in zaplenili nekaj strojnih pušk.
Jnžnozahodno od Verdnna smo odbili ljut francoski napad. Ob protinapadu so naše čete prodrle do sovražnikove glavne postojanke in jo zavzele. Francozi so imeli velike izgube.
Tudi vzhodno od reke Mosel, so bila vsa sovražnikova podvzetja, ki so bila sama na sebi precej brezpomembna, odbita.
XXX
Artiljerijski ogenj zahteva žrtve, kakršnih nihče ni pričakoval,
Berolinski »Lokalanzeiger« poroča čez Kodanj iz Pariza: Bitka na črti Dix-muiden—Nieuport je najbolj krvava bitka, kar jih pomni svetovna povestnica. Bitka omahuje zdaj že več dni tja in sem. Posamezne vasi in mostove so Nemci celo po osemkrat osvojili, jih zopet zapustili in zopet zasedli. V teh strašnih bojih, ki se bijejo v bližini, so bile na obeh straneh strašne zgube. Tudi ponoči se bojujejo v neprestanih bližnjih bojih brez presledka. Vsled silovitih artiljerijskih bojev pade toliko ljudi, da so sc dozdaj smatrale take zgube za nemogoče. Nemci pošiljajo, ne ozirajoč se na smrtno nevarnost, vedno nove oddelke v ogenj.
Vojaške množice se potapljajo. — Strašen ogenj artiljerije.
Iz Haaga poroča »Berliner Lokalanzeiger« po poročilu »Telegraafa«: Z nizozemske meje se poroča: Bitka na zahodnem Flandernskem še vedno trdovratno divja sem in tja, osobito v prostoru ono-stran reke Yser in v prostoru Dixmuiden-Nieuport. Pade toliko ljudi, da se silovito prekaša število izgub v tistih bitkah, ki so se bile v Franciji. V ogenj se morajo zato pošiljati vedno nove rezerve. Angleške granate frče v ognjenih črtah z morja nad bojišče, kjer razpočijo v strelskih jarkih in ubijajo vojake. Krogle iz nemških topov nosijo smrt in uničenje v vrste Angležev. Množice angleških vojakov vtonejo, ker topovi uničijo skoraj vse mostove. Sodi se, da bitka ne bo kmalu končana, ker so Nemci na peščenem pomorskem obrežju postavili najtežje topove.
Osem bajonetnih napadov!
»Berliner Lokalanzeiger« poroča: Bitka ob Yseri se razvija ugodno za Nemce. Poročevalec »Daily Telegrapha« poroča, da so došli nemški vojaki z največjo hrabrostjo izvedli osem napadov z bajoneti, a da so ostali radi francoskih strojnih pušk napadi brezuspešni. V četrtek se je posrečilo nekaterim nemškim oddelkom, da so prekoračili Yserski kanal in da so vzeli več belgijskih utrdb. V petek so pa morali nazaj, ker so došla izdatna francoska ojačenja. Pozneje je došlo tudi več francoskih havbičnih baterij, ker je stala belgijska artiljerija brez vsake moči nasproti nemškim težkim topovom. V petek se je nato razvil pod enakimi pogoji poljski artiljerijski boj. Pervyse pri Furnesu in Dix-muiden sta popolnoma v razvalinah.
Niti trenotek ne mirnje bitka.
Milanska »Gazeta del Popolo« poroča iz Nieuporta.: Morilna bitka na zadnjem koncu belgijskih tal niti ponoči ne miruje. Ponoči in podnevi strašno grome topovi na morju in na suhem. Nemška armada je bila ojačena iz Belgije. V Diinkirchnu neprestano grade trdnjave.
Belgijci zadnje dni 10.000 mož izgubili.
Po poročilih iz Londona (čez Rotterdam) so zadnje dni izgubili Belgijci 10.000 mrtvih in ranjencev. Nemci so presenetili neko stotnijo, jo obkolili in so jo vjeli, a pri protinapadu je bila zopet deloma osvojena. Angleške čete v rezervi so rešile položaj ob silovitem nemškem napadu na strelske jarke. Ponoči so prekoračili Nemci pri Dix-muidnu Yser.
Nemci že v Nieuportu. (?)
Iz Ostenda se poroča čez Rotterdam: Neprestano se čuje gromenje topov. Nemci so baje dne 26. t. m. vkorakali v Nieuport, a govorici ne verujejo. Odkar se nahajajo Nemci v Ostendu, gore ponoči zopet svetilke na ulicah, poulična železnica zopet vozi in življene se redno razvija. V pristanišču je zasidrana še ena ladja črte Ostende - Dover. V Briiggeju in Ostende je vse polno vojakov.
Anglija ne bo imela nobene mirne ure več. — Angleži prevažajo težke topove v Francijo.
Kapitani nizozemskih parnikov, ki so se vozili skozi Kanal, poročajo, da so videli med Boulogno in Calaisom šest od angleških križark spremljanih transportnih parnikov, ki so vozili težke topove in strelivo. »Daily Chronicle« objavlja članek, ki izvaja, da, če zasedejo Nemci črto Boulogne — Calais, ne bo imela Anglija nobene mirne ure več.
Boji na Yserl.
Milan, 28. oktobra. Posebni dopisnik lista »Daily Mail« opisuje boj ob Yseri, ki se je vršil v soboto ponoči, tako-le: V nedeljo zjutraj je plavalo po Yserskem kanalu 2500 mrtvih trupel. Voda je bila rdeča od krvi. Ceste v Dixmuidcn so bile pokrite s kupi mr-ličev. Iz teh podrobnosti si je lahko vstvariti misel o divjosti boja, o silno-sti nemškega napada in o vztrajnem odporu zaveznikov.
Bitka se je vršila od sobote večera do prihodnjega jutra. Nemci so imeli povelje, da morajo to noč prekoračiti reko za vsako ceno; to je povedal neki vjeti nemški častnik. Nemški vojaki so se zagnali v napad z velikim vzletom in mnogo jih je pustilo življenje na bojišču.
Glavna cesta med Brugge in Nieu-portom se ceni ravno pod Sanit— Pirre Cappelle in gre čez Ysero na dveh mes-tih. Po teh dveh cestah, na ozemlju med njima, so se Nemci z vso silo vrgli na zavezniške linije. Istodobno so druge sile napadle Nixmuiden. To ni bila toliko topniška bitka; streljalo se je večinoma iz pušk in rabilo bodalo. Zaveznikom ne ni posrečilo, da hi zu-držali silni naval Nomcev.
Francozi nameravajo poplaviti bojišče.
Iz Milana se poroča: Bojna črta v bitki na Franderskem bi bila dolga 60 km, če bi šla naravnost, a ker se črta vpogiba v mnogo kotov, je dolga nad 100 kilometrov. Angleži jo nazivajo bitko prekopov (kanalov). Važnost nemškega prehoda čez Yser skušajo zmanjšati, češ da se nahaja med Yserom in francosko mejo ravnina, ki se lahko poplavi. Zdi se, da hočejo priti Nemci v Furnes, od katerega so le še, 12 kilometrov oddaljeni. V Furnesu se namreč križajo ceste z obrežja in iz notranje dežele, nadalje trije plovni prekopi in železnice. Zavezniki upajo, da zadrže Nemce, ker je ozemlje močvirno. Če pridejo Nemci do francoske meje, bi se ko morje naraste, odprle zatvornice, da se ravnina poplavi in da se zabrani Nemcem prodiranje proti Diinkirchnu.
Francozi se boje za Dismuiden in za Arras.
Iz francoskega poročila dne 27. t. m. o položaju se preko Genfa poroča, da je veliko trpela francosko-belgijska armada, ker so se odstranile angleške vojne ladje. Nemci so zato lahko brez ovire neprestano obstreljevali Nieuport. Francoska zasebna poročila pa napovedujejo, da se bodo bili vroči boji tudi za Dixmuiden in za Arras, ki se mora braniti še proti jugu, a je že tudi ogrožen s severa in vzhoda.
Sodelovanje francoskih vojnih ladij v bitki na Flandernskem.
»Agence Havas« poroča iz Borde-auxa: V zadnjem ministrskem svetu je poročal Augagneur, da je v bitki pri Nieuportu skupno z angleškimi vojnimi ladjami tudi pet francoskih torpe-dovk silovito obstreljevalo nemško desno krilo. Ena torpedovka je baje iz daljave petih milj prisilila neko nemško baterijo, da je morala obmolkniti. Belgij cem, ki so zadeli na težko artiljerijo, je bila tako zopet olajšana ofenziva.
Belgijski kralj na bojišču.
»National Tidende« poroča iz Ha-zebrucka: Ko je belgijskega kralja nedavno prosil njegov štab, da naj se umakne iz sovražnikovega ognja, je odgovoril: Moje življenje ni za deželo več vredno kakor vaše. Moj prostor je na bojišča.
Belgijci poraženi.
»Matin« poroča iz Havra: 27. t. m. so bili Belgijci ob Yseru poraženi in so se morali umakniti. Bitka je bila strašna.
Nemški podmorski čoln v boju ob belgijski obalL
Kolin, 30. oktobra. »Kolnische Volks-zeitung« poroča: Današnje angleško uradno poročilo pravi, da je včeraj nek nemški podmorski čoln trdovratno napadel angleške ladje pred Nieuportom in Ostende.
Boj za Lille — trdnjavski boj.
Milanska »Stampa« poroča iz Armen-tieresa: Boj za Lille je zadobil zadnje dni značaj trdnjavske vojske, ker so zasedli Nemci utrdbe Lilleja. Angleži so zato le počasi operirali. Na cesti iz Armentieresa v Lille so se bili 4 do 5 dni krvavi boji. Osobito divji je bil boj v Perangyju. Nemški aviatiki mečejo skoraj vsak dan bombe na angleški tren. Nemški in angleški aviatiki so se večkrat v zraku spopadli.
Nemci na cesti proti Calaisu.
Berolin, 30. oktobra. Nemško prodiranje čez kanal Yser se nadaljuje že štiri dni Pred Ronsbrugge na cesti proti Calaisu stoje nemške prednje čete.
Anglija povišala plačo vojakom.
Amsterdam. Angleška vlada je zvišala vojakom armade Kitchenerja plačo za 2 in pol šilinga na dan za moža.
400.000 ljndi zbežalo pred Nemci.
Basel, 29. oktobra. Notranji minister Maloy je odredil poizvedovanje, ki naj dožene natančno število belgijskih beguncev na Francoskem in pa število Francozov, ki so vsled nemškega navala morali zapustiti svoje domove. Računa se, da je vseh teh beguncev okoli 400.000.
Francoske slutnje.
Genf, 29. oktobra. Iz Bordeauxa poročajo: Nemci osredotočnjejo vidno svoje skrajne napore, da bi zavzeli Diinkirchen in Calais. Francoski listi menijo, da je novi napad Nemcev naperjen proti Angležem, ker ne morejo zavzeti Pariza. Francoski listi živahno razpravljajo o pisavi nemškega časopisja, ki je naenkrat postalo prijazno Franciji in kaže le še do Angleške sovraštvo. Pri tem upa na časten separaten mir s Francosko, misel, katero večji del francoskega časopisja šc zavra ča.
Izliv reke Temse zaprt.
»Frankfurter Zeitung« poroča: Izliv reke Temse je za ladje zaprt, Prosta sta samo dva majhna pasa.
Belgijci zahtevajo od Angležev odškod. nino.
50 antwerpenskih trgovcev zahteva po amerikanskem poslaniku v Haagu, da naj plačajo Angleži 23,000.000 fran-kov, ker so jim angleški vojaki po boju uničili toliko blaga.
Bajka o izkrcanju Japoncev na Francoskem.
Milan, 28. oktobra. Iz Marzilije se poroča: Vest o izkrcanju 50.000 Japoncev v Marsiliji je ravno tako plod domišljije kakor vest o izkrcanju 200 tisoč Rusov.
Obrambni ščit francoske in rusko armade proti kroglam.
Berolin. »Vossische Zeitung« poroča iz Genfa: Francoski listi pišejo, da se poslužuje francoska armada v bojih v Argonih obrambnega ščita proti kroglam iz pušk. Tudi Rusi imajo slifino orodje.	,
Princ battenberški padel.
Dne 28. t. m. je umrl princ Moric Battenberški, brat španske kraljico. Vojskoval se je v francoski črti in jo bil nevarno ranjen.
Čudne novice iz Albanije. ;
Anglija pozvala Italijane in Grke, naj zasedejo Albanijo.
Rim. »Giornale d'Italia« piše: V LonM don in Rim je prišlo poročilo, da vlada vi ozemlju Argyrocastro anarhija. Treba je bilo beguncem iz teh krajev, ki so zbežali v Valono, omogočiti vrnitev v domovino, Anglija se je obrnila zato v Rim in v At&. ne, naj obe vladi sporazumno ukreneta i vse potrebno. Italija je že poslala sanitet- I ni in pomožni oddelek v Valono. Grčija p* namerava poslati čete v Argyrocastro in Premeti in napraviti tam red. Grčija je a; tem koraku obvestila vse države, ki so udeležene pri londonskem miru, in izjavlja, da ima okupacija samo začasen značaj.
Albanski Grki pozdravili grške čete.
Atene. »Agence d'Athenes« poročal Grške čete so vkorakale v severni Epir ^t največjem redu. Prebivalci so jih navdtV šeno pozdravljali.
Izkrcanje grških vojakov.
Rim, 30. oktobra. 1200 grških vojaft, kov se je v Santi Quaranta izkrcalo. /
Velesile zadovoljne z nastopom Grčije ▼ Albaniji.
Dunaj. »Politische Korrespondenz« J poroča, da je Grčija o svojem nastopu vse velesile obvestila. Ker je pa izjavila, da ima cela akcija samo začasen značaj in da bodo sklepi londonskega miru v veljavi j ostali, ni nobena velesila ugovarjala. Slič* no stališče zastopajo tudi na Dunaju.
Zakaj je Italija Albanijo zasedla.
»Tribuna« poroča: Francija Ln Anglija sta obvestile laško Mado, da je pripravljen v Smyrni ekspedicijski zbor 1000 mlado-turških vojakov, ki so namenjeni, da se izkrcajo z orožjem in municijo na albanski obali. Ali se je to zgodilo v sporazumu z Essad pašo ali po naročilu turške vlade, ni dognano. To poročilo je dalo Italiji povod, da je prevzela varstvo albanskega obrežja.
Italija zasede tudi Drač in Sv. Ivan Meduanski.
Rim, Iz mesta Brindisi poročajo, da odplujeta v Albanijo tudi vojni ladji »Etna« in »Piemont«. Odhod »Piemonta« se je zakasnil, ker je zadel skupaj z nekim par-nikom in se nekaj poškodoval. Obe ladji odplujeta v Drač, iz česar se sklepa, da bo Italija svojo policijsko akcijo raztegnila ne samo na Valono, ampak tudi na mesta: Drač in Sv. Ivan Meduanski.
Essad paša — gospod Drača.
Berolin. »Vossische Zeitung« piše: Essad paša je razumel postati gospod Drača. Kljub zmagi enega oddelka vsta-šev, ki so nameravali ponuditi prestol nekemu turškemu princu. Essad paša stanuje v gradu kneza Wieda in vporablja njegovo pohištvo. V kratkem pride tudi njegova žena za njim.
Vstala v južni Alrlkl.
Vlada južno afriških Združenih držav (angleška kolonija) poroča, da stoje vstaši pod Bajerzem v Transvaalu. Zasedli so mesto Ililbronn, kjer so ujeli enega vladnega uradnika, v Raidu so ustavili neki vlak, oborožene državljane so pa vstaši napadli. Vlada nastopi z močno roko. Amsterdamska poročila trde, da se Angležem slabo godi Buri so prijeli več visokih uradnikov.
London. Iz Kapstadta poročajo: Polkovnik Maritz je razširil med nizozemske južne afrikance sledeči razglas, ki ga je izdal cesarski guverner nemške južne Afrike dr. Seitz dne 16. sept. v VVindunku. S tem, da so Angleži zasedli Romanstrist, so prekoračili nemška
mejo in prenesli vojno iz Evrope v Afriko. Izjavljam odločno, da se Nemci ne bojujejo proti nizozemskim južnim afri-kancem. Pač pa bomo ukrenili vse potrebno da napade Angležev na vseh točkah odbijemo. Vojskovali se bomo izključno in do skrajnosti proti Angliji in Angležem.
Kapstadt. General Botha je zapustil Rustenburg in je prišel še isti dan v stik s pristaši Beyero-a, katere je pognal v beg. Zasledoval je sovražnika cel dan in ujel 80 mož.
Berolin. Listi se pečajo z vstajo Bu-rov in omenjajo velik pomen, da se je vstaji pridružil general Dewet, ki je bil v burski vojski strah Angležev in ki velja za dobro izšolanega stratega.
Trosporazum pzi Turčiji.
London, 28. oktobra. »Reuter« objavlja sledeči komunike angleške vlade: Znano je, da je vladam trojnega sporazuma zavoljo izzivanja s strani Turčije pričela pohajati potrpežljivost. Domneva se, da za Turčijo tiči Nemčija. Položaj je danes takšen, da bi majhen pripetljaj v Azarbadianu ali v Črnem morju zadostoval, da v Orientu izbruhnejo sovražnosti. Vlade trojnega sporazuma so se zato odločile, da v najkrajšem času na en ali drug način razrešijo skrajno napeti položaj.
Rušila grozi Turčiji s skrajnimi sredstvi.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Ruski poslanik v Perziji se je pritožil v Teheranu nasproti turškemu poslaniku nad pustošenjem tur-ško-perzijskih band. Njihov voditelj Emir Hahmed da je v službi turške vlade. Če se ne bodo te sovražnosti prenehale, bo ruska vlada nastopila z resnimi protiodredbami.
Turški poslanik je odgovoril, da dela Emir Hahmed na svojo roko, najbrže iz maščevanja, ker so ruska sodišča njega obsodila na smrt. Turčija nima z njim nobene zveze, ker varuje strogo nevtralnost.
TURŠKI INŠTRUKTORJI V PERZIJI.
Carigrad. V dobro poučenih krogih se govori, da je perzijski šah zaprosil pri turški vladi, naj mu pošlje vojaških inštruktorjev. Doslej je odpotovalo v Teheran sedem častnikov - inštruktorjev.
skega ljudstva. V Dublinu so velike irske demonstracije.
NEMŠKE MINE NA SEVERNI OBALI IRSKE.
V Londonu vzbuja potop parnika »Manchester Comercial«, ki je zadel na severni obali Irske na mino, velikansko vznemirjenje. Angleži se vprašujejo, kako je bilo mogoče Nemcem na tem kraju mine položiti. Pravijo, cla je nemogoče, da bi nemški podmorski čoln priplul tako daleč, ne da bi ga videli. Angleži. Mislijo, da je položil mine kak nemški parnik, ki je plul pod nevtralno zastavo.
Portugalci, Spanci in evropska vojna.
Kolin. »Kolnische Zeitung« poroča iz Milana: V Madridu pravijo, da sta portugalski vojni in notranji minister ponudila predsedniku republike svoj odstop, ako vztraja na tem, da se Portugalska udeleži vojske ob strani Angleške. — Špansko časopisje poroča, da se zadnji letnik vojakov, ki bi se moral letos odpustiti, obdrži pod orožjem.
Nemiri v Lizboni.
»Westminster Gazette« poroča Iz Lizbone; Iz maščevanja, ker so porušili socialisti uredništva monarhističnili listov, so porušili monarhisti poslopje socialističnega lista.
Vojno stanje v provincah Draga, Coibra In Por t o.
Portugalska vlada je proglasila radi monarhističnih nemirov vojno stanje v provincah Draga, Coibra in Por-to. Vsekakor nemiri niso tako nedolžni, kakor jih opisuje republikanska vlada, ker so morali proti njim nastopiti z najhujšim sredstvom.
Boji v Kiaučau.
Pariz. Agence Havas poroča iz Tokio: Križarica Tschitose je dne 18. in 19. oktobra odbila napade dveh nemških ladij in ju je zagnala nazaj v zaliv Kiaučau. Slabo vreme ovira takoj šen napacl na trdnjavo Kiaučau. Neprestano obstreljevanje s suhega in z morja povzroča trdnjavi težke izgube. Nekaj min se je odtrgalo in napravijo-jo vožnjo v Velikem oceanu nevarno.
Najnovejša poročila.
tri so naredile veliko škodo. 8 oseb je ubitih, znatno število je ranjenih. Francoski letalci so zrakoplov napadli, pa jim je ušel v oblake.
PONESREČEN ANGLEŠKI NAPAD NA NEMŠKI PODMORSKI ČOLN.
Nemški poslanik v Haagu obvešča: Angleški torpedni rušilec »Bodged« se je, kakor poročajo Angleži, zaletel v neki nemški podmorski čoln, ki se je pa vrnil, ne da bi bil količkaj poškodovan.
ANGLEŽI NE LOVE VEČ AVSTRIJSKIH IN NEMŠKIH REZERVISTOV.
»Westminster Gazette« poroča, da je angleški mornarici ukazano, da ne sme več na nevtralnih ladjah loviti avstrijskih in nemških rezervistov.
ANGLEŽI POSTALI PRIJENLJI-VEJŠI.
Anglija je sporočila Združenim državam, da ladij, naloženih z mineralnim oljem in bombažem, ne bo več nadlegovala. Vendar morajo amerikanske ladje dokazati z dokumenti, da vozijo to blago v nevtralne države. Mineralno olje cla je takega pomena za motorje in podmorske čolne, da mora Anglija obrniti vso pozornost na blago take vrste.
NEMČIJA BO SPOŠTOVALA NAČELO »AMERIKA AMERIKANOEM«. New York, 28. oktobra. Listi poro-čajo, cla je nemški veleposlanik grof Bernstorff vsled naloga svoje vlade podal pismeno zagotovilo, da bo Nemčija, tudi če zmaga, spoštovala Monroev nauk. To je v zvezi z vestjo, cla namerava Nemčija izkrcati svoje čete v Kanadi, ker Kanada pomaga Angležem.
»EMDEN« JE POGRFZNILA JAPONSKI PARNIK. Berolin, 28. oktobra. Glasom semkaj došlih vesti je nemška križarka »Emden« ponrezni'a japonski narnik »Kamasata Maru«, ko je vozil v Singa-pore.
NEMCI IZGNANI IZ HONGKONGA.
Berolin. »Lokalanzeiger« poroča: Angleška vlada ie ukazala, da morajo vsi Nemci tekom osmih dni zapustiti otok. Prizadetih je 800 oseb.
KITAJSKO - JAPONSKA POGAJANJA RAZBITA. Ziirich. »Buskojc Slovo« poroča, da so se kitajsko-japonska pogajanja ko-nečno razbila.
Samoobsebi se razume, da je vadilo moštvo ž njimi že celo vrsto let. Da ni javnost več let zanje vedela, je samoobsebi umljivo. Molčanje je vojaška dolžnosti
Podrobnosti o teh topovih, ki se Si-> rijo med svetom, so samo ugibavanja. Nekateri pišejo, da stane en strel 48.000 mark, drugi zopet 31,000 frankov! V resnici stane en strel 3000 frankov. Angleški dolgi topovi na ladjah prineso 80 strelov, nemški 250 strelov; v primeri s temi ima tudi 42 cm top precejšnjo življenjsko dobo. Bolj natančno se pisatelj noče izraziti. Kadar se top izstreli, se ni treba niti za 1 meter od-« makniti!
Nekateri pravijo, da strelja top v da* ljavi 32 do 44 km. Top strelja daleč, vsaj tako daleč, da ga noben sovražnih topov ne more zadeti. Tudi glede teže ni nihče še pravega uganil.
Sprava med Srbijo in Bolgarijo?
Sofija, 29. oktobra. Iz Niša se poroča, da je ruski poslanik v Sofiji, Savinjski, ki se je mudil nekaj dni v Nišu, imel nalogo, pripraviti Pašiča do tega, da bi napravil poizkus za spravo med Bolgarijo in Srbijo. Iz istega vzroka je došel iz Peterburga v Niš nek carjev pobočnik. Baje so bila pa ta pogajanja brezuspešna.
Dunaj, 29. oktobra. »Reichsposti« poročajo iz Sofije, da je ruska vlada priporočila Srbiji, naj ponudi Bolgariji za prost prevoz vojnega materijala odstop majhnega ozemlja.
BOLGARIJA OSTANE NEVTRALNA.
V sobranju je 28. t. m. ministrski predsednik Radoslavov odločno izjavil, da mora ostati Bolgarija v sedanji vojski nevtralna in da živi z vsemi velesilami v prijateljskih razmerah in da so tudi razmere skoraj z vsemi sosednjimi državami bolj zaupljive, kakor lani.
Naša oienziva pri Milrovici.
Budimpešta. Tukajšnji listi poročajo: Naše čete, ki so pri Mitrovici prekoračile Savo, so pričele napadati pri Gluščih, krepko podpirane od čet, ki so prekoračile reko pri Jarku, tako da je bila srbska brigada primorana, se umakniti proti Metkoviču in Bogatiču. Naše čete so se nato utrdile na poti iz Gluščev v Bogatič, medtem ko so se Srbi skrili v betonska skrivališča. Naše pozicije so tako močne, da moremo popolnoma lahko odbiti poskuse Si'bov, predreti našo bojno črto.
Pri eksploziji monitorja »Temes« smo izgubili 22 mož.
Rusi pri Urmiji poraženi.
»Ikdam« poroča, da so vstaški Kurdi pri Urmiji tretjič napadli ruske čete in jih porazili. Kurdi so osvojili ruske topove in ujeli veliko Rusov, med nimi tudi častnike, Rusi so se umaknili v utrjene postojanke pri Urmiji. Kurdi korakajo proti mestu.
irska postala svonodna.
Kopenhagen. Iz Londona poročajo: Voditelj Ircev, državni poslanec Redmond, se je sam sebe imenoval za predsednika vlade najbrž zato, da izvede homerule ir-
ZVEZNA POGODBA MED TURČIJO IN AFGANISTANOM.
Frankobrod. Iz Carigrada se poroča: Smatra se kot gotovo dejstvo, da se je med Turčijo in Afganistanom dogo vorila zvezna pogodba. Posebno odposlanstvo je odpotovalo v Afganistan, da izroči emiru sultanovo pismo,
ANGLEŠKO - FRANCOSKO BRODOVJE ODPOKLICANO IZPRED DARDANEL.
Peterburg, 29. oktobra. »Rječ« poroča, da sta Angleška in Francoska brzojavno odpoklicali svoje bojne ladje izpred Dardanel.
Sofija, 29. oktobra. Po semkaj došlih vesteh se angleško-francosko brodovje ne nahaja več pred Dardanelami,
SALANDRA OBDRŽI ZAČASNO VODSTVO ZUNANJEGA MINISTRA.
Milan, 28. oktobra. »Corriere della Sera« poroča iz Rima. Danes ob 6. uri 10 minut zvečer je odpotoval Sonnino iz Rima v svojo vilo v Romitu kot navaden poslanec, a ne kot minister. Zunanje ministrstvo bo začasno tudi nadalje vodil ministrski predsednik Salandra, ki pa še baje ni opustil zadnjega upanja, da Sonnina vendar-le pregovori, da sprejme portfelj.
ZAPLENJENA LAŠKA LADJA.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima: V Sredozemskem morju Je zaplenilo francosko-angleško brodovje že tretji laški parnik »San Giovanni«, last sicilijanske ameriške pomorske družbe. Parnik je vozil baker. Prepeljali so ga v Gibraltar.
ANGLEŽI PROTI NEMCEM IN AVSTRIJCEM.
London, 30. oktobra. »Times« poročajo iz Toronto z dne 26. oktobra: V Ottavi so bile vse hiše sumljivih Nemcev, Avstrijcev in Ogrov preiskane od policije. Angleška »Imperial Association« v Toronto je sprejela resolucijo, naj bi vse Nemce, Avstrijce in Ogre spravili v koncentracijske tabore,
ATENTAT NA ANGLEŠKEGA GUVERNERJA V HONGKONGU.
Hongkong, 30. oktobra. Atentat na angleškega guvernerja se je ponesrečil. Indijske čete so razorožili. Mesto z mrzlično hitrostjo utrjujejo.
NEMŠKI ZRAKOPLOV NAD PARIZOM UBIL 8 OSEB.
List »Aftenbladet« v Gotoborg poroča iz Pariza: Preteklo sredo je priplul nad Pariz nemški zrakoplov. Vrgel je b bomb;
POTOPLJENA RUSKA TORPEDOVKA.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Peterburga: V Peterburgu se je izdal seznam izgub, ki navaja, da se nogreša posadka neke ruske torpedovke, med njimi tudi šest častnikov. Torpedovka se je potopila, ko je zadela na neko mino.
Po sklepu lista.
Začetek vojske med Turčijo in Rusijo?
TURŠKA BOJNA LADJA OBSTRELJEVALA FEODOŠIJO. — TURŠKA KRIŽARICA »HAMIDIE« POZVALA MESTO NOWOROSSIJSK, NAJ SE PREDA.
Peterburg (čez Berolin), 30. oktobra. (Kor. urad.) Peterburška brzojavna agen-tura poroča z dne 29. t. m.: Med 9'2 in 10l/2 uro dopoldne je neka turška križarica s tremi dimniki v Feodošiji obstreljevala kolodvor in mesto in poškodovala katedralo, grško cerkev, žitnice v pristanišču kakor tudi pomolje. En vojak je bil ranjen. Poslopje podružnice ruske banke za zunanjo trgovino je pričelo goreti. Ob V2II. uri je križarica odplula proti jugozahodu.
V Noworossijsk je priplula turška križarica »Hamidie« in pozvala mesto, naj se preda in izroči državno last, z grožnjo, da bo v slučaju odklonitve mesto bombardirala. Turški konzul in njegovi uradniki so bili aretirani. Križarica je zopet odplula.
XXX
Feodošija je pristaniško mesto na vzhodni strani polotoka Krim v Črnem morju. Vzhodno od Feodošije ob kavka-ški obali pa leži Noworossijsk.
Pravljice o nemških oblegovalnih topovih.
Neki nemški artiljerijski častnik piše o 42 cm nemških topovih
O nemških oblegovalnih topovih se širijo v javnosti stvari, ki niso drugega kot pravljice. Govore, da uravnavajo topove nemški inženirji, elegantni gospodje v frakih! V resnici jih upravljajo ves čas, odkar so vliti, nemški uniformirani artilje-risti. Topovi niso last Kruppa in niso prišli šele sedaj v roke vojne uprave; poizkusi s temi topovi segajo že 6 let nazaj, Artiljerijska komisija je napravljala ž njimi poizkuse in jih nazadnje odobrila. Vojno ministrstvo jih je nato kupilo in prevzelo.
e novice.
-j- Angleške laži o zdravju našega cesarja. Nasproti poročilom, ki jih razširja list »Daily News« v Londonu, češ cla zdravje našega cesarja ni dobro, se z Dunaja naglaša, da so poročila zlagana. Cesar se nasprotno dobro počuti, rešuje z nezmanjšano dcloljubnostjo vladarske posle in deli vsak dan avdi-jence.
+ Duhovska zveza v Gorici je pre*
jela naslednje pismo o znani zadevi prof. dr. Udeja:
Po ukazu preč. P. Avguština Ga-len sporočamo društvu »Duhovska zveza v Gorici«, da je njen dopis na uredništvo »Bonifatius Korrespondenz« prekasno došel, da bi ga mogli prijaviti še v oktobrovi številki. Zato ga bomo natisnili v našem časniku šele v številki, ki izide prve dni novembra; kajti tudi mi, kakor je razvidno iz izjave uredništva v številki 19.-20., zavračamo trditve prof. dr. Udeja. Pri tem pa prečastno društvo prav vljudno prosimo to naše Udejevim trditvam nasprotno stališče prijaviti tudi v slovenskih listih. Z izrazom odličnega spoštovanja do društva in . . .
Pavel M. llaupt.
Na vloženo tožbo v isti zadevi ja predsednik »Duhovske zveze« prejel od preč. knezoškofijskega ordinarijata se-kavskega v Gradcu odgovor:
Na Vašo vlogo od 14. oktobra leta 1914 so poroča, (la v imenovani zadevi se bo tuuradno svojčas potrebno ukrenilo.
Naš nastop jc torej žc dosegel zahtevani uspeh v popolno opravičenje slovenske duhovščine.
BI. Grča,
t. .č predsednik »Duhovske zveze«, -j- Iz seje kranjskega deželnega odbora dne 28. oktobra 1914. Društvu Rdečega križa se dovoli drugi prispevek 1000 K. — Deželni zadružni asistent Ivan Lazar se imenuje zadružnim pri-stavom. — Dr. Ivan Černe, tajnik Kranjske deželne banke, se imenuje kolektivnim prokuristom. — Od vlade zahtevane jezikovne izpremembe pri slovenskem besedilu načrta lovskega zakona se oclobre. — Vzame se na znanje, cla je c. kr. ministrstvo za notranje zadeve z ozirom na pritožbo deželnega odbora, da se obči pokojninski zavod za nameščence in delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu ne ozirata pri nalaganju denarjev na deželo Kranjsko, opozorilo imenovana zavoda, naj se v bodoče pri nalaganju kapita-lov v zmislu zadevnih postavnih določil ozirata na deželo Kranjsko. — Oddaja zgradbe mostu na deželni cesti II. vrste Blatna—Brezovica—Bevke se odloži za letos in most provizorično popravi.
-f- Državni zbor se ne skliče, kakor
se izjavlja iz državnozborskega predsedstva, ker je parlament izpremenjen v vojaško bolnišnico.
—	Nemškonarodna zveza bo zborovala novembra. Klubovo načelstvo ima sejo 5. novembra.
+ Ustanove generala Dankla. Ge neral konjenice in lastnik 53. pešpolka Viktor Danki je ustanovil dve ustanovi v korist svojega polka. Ena ustanova, 6000 K, mora se uporabljati v reprezentativne svrhe častniškega zbora, a druga, 1400 K, za vsakoletno nagrado enega podčastnika brez ozira na šaržo.
—	Na južnem bojišču je padel mladi hrvaški književnik profesor Fran G a -lovič. — GrofJožefAuersperg, absolvirani iurist, c. kr. kadet bos. herceg. polka št. 3, je podlegel ranam, ki jih je dobil 19. avgusta v boju pri Šabacu. Pokopan je v Rumi.
+ Slovenski grobovi na bojišču. Pred trdnjavo Przemysl je padel dne 7. oktobra posestnik in mizar Janez Kranj c od Sv. Barbare niže Maribora. Zjutraj ob 2. uri istega dne ga je zadel sovražni šrapnel. Mož je bil izredno varčen in skrben gospodar. Bil jo občinski odbornik in več let župan. Zapušča mlado ženo in 3 nepreskrbljene
otročiče. — Na bojišču v Galiciji je padel tudi mladenič Ivan Zavrnili iz Jablane, župnije Sv. Barbare. — Med padlimi se nahaja tucli posestnik Franc Flucher, doma od Spielfelda. — Na južnem bojišču je bil smrtno ranjen vrl naš pristaš Franc Juhari, posestnik v Orli vasi pri Braslovčah v Savinjski dolini. Nekaj časa je ležal v Dolnji Tuzli, pozneje pa so ga prepeljali v Budimpešto, kjer je dne 14. oktobra umrl. Prepeljali so ga domov v Braslovee. Pogreb se je vršil dne 20. oktobra. Rajni je bil v raznih odborih ter je povsod zavzemal odlično mesto. Vse ga je ljubilo in spoštovalo. Naj bo našemu agil-nemu, sedaj rajnemu somišljeniku domača savinjska žemljica lahka!
+ Proglašenje tovarne za izdelovanje portlandcementa na Dovjem za »državno varovan obrat«. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve ie z odlokom z dne 21. oktobra 1914., št. 12.942/M. I., na podlagi določil § 1, cesarske naredbe z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 55, tovarno za izdelovanje portland-cementa na Dovjem do preklica in najdalje za čas vojne za »državno varovan obrat« proglasilo.
—	Smrtna železniška nezgoda v Trgu (Feldkirchen) na Koroškem. V sredo je ob sestavljanju vlakov smrtno ponesrečil izprevodnik Anton Kočevar. Ponesrečenec zapušča vdovo s tremi otroci.
—	Najvišji tarif za živila na Štajerskem s 27. septembra je začasno odpravljen. Izdajo se najvišji tarifi le v nekaterih občinah.
—	Vojni davek namerava uvesti finančna uprava. Pričel bi se pri dohodkih nad 4000 kron. Znašal bi pol do 2 odstotka na dohodki 20.000 kron. Pri nas se uvede s § 14., na Ogrskem ga bo dovolil državni zbor.
—	Baron Skoda. Generalnemu ravnatelju Skodove tvornice Karlu vitezu pl. Skoda je podelil cesar baronstvo. Novi baron je bil rojen 1. 1878. v Pzlnu. Odlikovan je radi težkih motornih baterij. Z visokimi redovi je odlikovanih še več upravnik svetnikov in uradnikov Skodove akcijske družbe.
Cerkvene pevske zbore opozarjamo na oceno nove zbirke »Slava presv. Evharistiji«, ki obsega 75 pesmi za mešan zbor, in pri kateri so sodelovali izveči-ne vsi naši cerkveni skladatelji. Oceno je priobčil gospod Premrl v »Slovencu« št. 246 z dne 28. oktobra, t. 1. Vsak pe-vovodja bo našel v tej zbirki svojemu zboru prikladne pesmi in dobil v nji obilo gradiva. Obširna partitura velja 6 kron, glasovi so po 60 vin.; dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
—	Padel je na severnem bojišču član kat. akad. društva »Dan«, jurist Jos. F o n iz Srpenice pri Bovcu. Služil je kot praporščak pri 4. bos. polku. Ravno je imel končati svoje študije, ko ga je klicala dolžnost v boj in smrt. Bil je zelo nadarjen mladenič, nenavadno samostojne sodbe n plemenitega čustvovanja. Težko ga bomo pogrešali. Naj počiva v miru!
—	Na severnem bojišču — je ranjen praporščak 4. dom. polka g. Samo U1 č a k a r iz znane tržaške narodne rodbine.
—	Kurat Kr. Klanjšček iz Lokovca, ki je odšel kot vojni kurat v Galicijo na bojišče, je tam zelo obolel. Sedaj so ga pripeljali v goriško bolnišnico, kjer se zdravi.
—	Čuden slučaj. Pret. soboto sta v goriški bolnišnici usmiljenih bratov v isti sobi in v isti noči umrla dva ka-pucina. Eden je bil 80 letni brat Valentin P e č iz Gradnega v Brdih, drugi pa brat Pacifik B r e š č a k iz Podmelca. Prvega je vzele starost, drugega jetika. Pokopali so ju tudi skupno.
—	Zanimiva obravnava pri mariborski sotiniji. Bivši avskultant Dobnik
toži c. kr. okrajnega sodnika v Mariboru dr. Detitschegga radi razžaljenja časti. Obravnava se vrši v petek dne 30. oktobra na sobi št. 53. Delegiran je poseben sodnik iz Gradca.
—	Fofrss v Ajdovščini. Dne 27. t. m. okoli 10. ure 30 minut dopoldne so čutili v Ajdovščini precej močan potresni sunek. Trajal je približno dve sekundi. Škode na hišah ni nobene.
—	Požar je uničil 14. t. m. hišo, gospodarsko poslopje, veliko sena, več voz in orodja posestniku Ivanu Baje v Podkraju pri Vipavi. Škode je 6000 K. Vzrok ni dognan. Nesrečni gospodar služi v črni vojski, ni bil zavarovan, žena je pa bolna. Vreden je podpore. Sprejme hvaležno vsak dar.
LiiijisKe novice.
lj Daleč od svojih domačih v Ljubljani umrlih avstrijskih vojakov se bomo spominjali prihodnjo nedeljo na tukajšnjem pokopališču pri sv. Križu. Kakor znano je klub obč. svetovalcev S. L. S. posredoval, da imajo v Ljubljani umrli ranjenci vojaki skupno grobišče ter je naprosil g. dež. glavarja dr. I. Šusteršiča, naj bi blagovolil ob primernem času stopiti na čelo odboru, ki naj skrbi za dostojen spomenik v Ljubljani umrlim vojakom. Poročali smo, da je g. dež. glavar obljubil, da to stori. Da prihodnjo nedeljo grobovi junakov ne bodo samotni in da jim že sedaj izrazimo naše globoko spoštovanje, je g. dež. glavar odredil, da se grobovi okrase in raz-svetle. Kakor čujemo, je vojaška oblast določila, da bo v nedeljo ob 4. uri popoldne ob grobovih vojakov blagoslov in n; govor po mornariškem superi-jorju monsignoru č. g. K o k a 1 j u.
lj Zopet vlom na Golovcu. V Anži-čevo restavracijo na Golovcu, katero vodi sedaj g. Alojzij Klesek, se je izvršil zopet predrzen vlom. Ker ponoči v sedanjem času nihče ne prenočuje v poslopju, so si vlomilci izbrali za vlom noč. Razbili so dve ključavnici, razbili okno, vlomili dve vrati, nakar so odnesli vse, kar je bilo v restavraciji hrane in sličnih stvari. Odnesli so vse salame, klobase, kruh, konjak, vse žganje in likerje, odnesli so tudi sifon in pokalice ter nekaj vina. Policija zasleduje vlomilce.
lj Iz ujetništva na Ruskem je pisal g. prof. Ludvik Vagaja svoji materi dopisnico, ki je šla »črez Daniju«, to je čez Dansko, in dospela pred par dnevi. Pisana je z levico dne 30. septembra, a gospod profesor pravi, da bode prihodnje pismo že pisal zopet z desnico. Ranjen je ležal v bolnici v Grodeku, ko so prihrumeli Rusi in ga ujeli. Kje se sedaj nahaja, ne ve.
Odda se takoj v Ilirski u^ci št. 22
«5
obstoječe iz 2 s^b, kuhinje in drugih pritiklin, in
nt« ii,.sKi cesti št. 67 (poprej tovarna fa žv «u_ke:) — Več pove ADOLF
iani.
zv enke.) — Več pove AD03 H.i'jpTMANNe posestnik v Ljublja
s 3 sobami, kuhinjo, drvarnico Jn prostornim vrtom, radi selitve, za novembrov ternrn za
znižano ceno 60 ki-on. Letna najemnina znaša 300 kron. Vpraša se na Dolenjski cesti štev. 48, L nadstropje (Popovičeva hiša).	2926
1
atera dama ali gospod bi posodil visokošolcu 800 K proti mesečnemu odplačevanju, proti zahtevanim obrestim in popol- a ^.norna varnemu jamstvu ....
Blagohotne ponudbe pod „3060" na upravo »Slovenca".
ur! Vfraiitu
se sedaj nahaja ravno v tej hiši pri Sv. Jakobu, toda okrog vogala v Rožni ulici.	3005
Jožef Sfrfe.
i SANATORIUM • EMONA j
I ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGlCNE • BOLEZNI. •PORODNIŠNICA.
rf/LtJUBLTjANA-KOMENSKEGA-ULICA-^ \k| f/ SETODR^:FCTmj"PR FR. DERGANC \\
vsako obstoječe iz 4 velikih sob s krasnim razgledom in na solnCni legi, s kopalnico in t vsemi pritiklinami, opremljeno z vsem kon-fortom in električno razsvetljavo, je oddati takoj ali za februarski termin.
Istotam se da tudi
z dvema sobama in z vsemi drugimi pritiklinami takoj ali za februarski termin v najem. Naslov pri upravi tega lista pod štev. 3067. 3
za moške in dečke ter lepe in jako okusno izgotovljene
iz pliša ali sukna vrhne • • • I vv	v
jf se in piasoB zi mm 11
v zalogi po stalno najnižji ceni v manufakturni in konfekcijski trgovini DV KfflT ms~ BOS" J33F" I
MeiMe ulice
Ceniki na zaiiicvo brezplačno.
2999
Slovenska trgovska šola v Lfubljam
(Kongresni trg št. 2) s pravico javnosti.
Dvorazredna trgovska šola za dečke.
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole.
V	I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole.
Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nrdo« mešča triletno učno debo v trgovini.
Dvorazredsia trgovska šofla za deklice.
„ V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile 8. razred ljudske ali' 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole.
Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni.
Vpisovanje se bode vršila v ponedeljek, dne 2. novembra 1915, od 9. do 12. ure dopoldne.
Pri sprejemu imajo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov.
K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list, zadnj e šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom.
Ostala pojasnila daje tudi pismenim potom	. ,
ravnateljstvo.
Ljubljana, dne 20. oktobra 1914.
ki je že delal pri rezalnem stroju in vrezavanju, se sprejme.
Kranjska tovarna u žtizti t. H, sani, taisti j_l
,4. & E. Skaberne, w>nma, Mestm trgi o
Specialna trgovina za pletenine in trikotažo.	395
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, sviter/i, telovniki, triko-jopice, srajce, in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni
ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake.	Jetra perilo.	Spalne vreče.
Plašči in predpasniki za strežnice rdečega križa. Volna za piesti.
'»♦♦S ♦ «l«>i« »-I« «
»I* »f	»)-« »I« «1« *<««-l«
Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega obuvala za dame, eosoode in otroke na
edino moderno domače podjetje te stroke I ka ima v Ljubljani, Breg 20, veliko zalo-tovarno P. Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrd- [ go samoiastnih, najboljših in za vsako
nogo priležnih izdelkov. Cene, ker je blago naravnost iz tovarne, brez konkurence
Zunanja naročila 2815 obratno
Mr<i)ctoif vS m l#ii M^i
ŽltBTgta g
Priporočamo dorr>ačo solidno tvrdko
Žalni klobuki vedno v zaiogl
Cene Urez konkurence Velika zaloga damskih in otroških klobukom ? nalnove®fe oblttth mi mt ter športnih čepic Popravila se sprejemajo
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
ITisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gosti;.čar, državni poslanec*