V našo občino prihajata še dve tuji STARODAVNO MESTO KAMNIK trgovski verigi - Hofer in Qlandia KRASILI STARODOBNIKI Na seji občinskega sveta občine Kamnik 21. maja so svetnice in svetniki sprejeli zaključni račun in premoženjsko bilanco naše občine na zadnji dan lanskega leta, opravili so tudi prvi obravnavi predloga novega statuta naše občine ter predloga novega poslovnika občinskega sveta: Za širšo kamniško javnost pa je bila na tokratni seji nedvomno najbolj zanimiva ponovna prva obravnava predloga odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje B20 (Stol u južni del), na katerem so svetniki tokrat le podprli gradnjo še dveh nakupovalnih centrov - Hoferja in Qlandie. Več na 2. strani. Krajevna skupnost Kamnik-Center Prijetno spoznavno popoldne pod grajsko lipo Da je povezanost krajanov in njihovo aktivno sodelovanje za razvoj kraja in večjo kvaliteto življenja še kako pomembno, se zavedajo tudi v osrednji mestni krajevni skupnosti. Člani sveta KS Kamnik-Center ž zagnano predsednico Tatjano Doplihar so kra- jane povabili na spoznavno popoldne. Minulo soboto, 24. maja, se je pod starodavno lipo na dvorišču gradu Zaprice zbralo lepo krajanov in obiskovalcev iz okoliških krajev z željo po medsebojnem spoznavanju, prijetnem druženju, pa tudi s pripravljenostjo, da prispevajo svoj kamenček v mozaik življenja in razvoja mesta in sosednjih krajev. Več na 7. strani. VERA MEJAČ V bogatem kulturnem programu so nastopili tudi najmlajši pevci zborov DKD Solidarnost Kamnik Cicibani in Vrabčki pod vodstvom zborovodkinje Marine Aparnik. Navdušili so s prisrčnim in spontanim nastopom. Najmlajša pevka je dveletna Enja Uhan, doma iz centra Kamnika, ki že pol leta z velikim veseljem redno prihaja na pevske vaje. Apartmajsko naselje Term Snovik nagrajeno s srebrnim znakom za energetsko učinkovite stavbe na 5. strani www.nsi-kamnik.net Stran, ki •Ma,i-i-ii4*anrTm napovedi M Stol-pisarniški stoli d.o.o. Stol ponovno v ponos kamniškemu in slovenskemu gospodarstvu na 5. strani NE SPREGLEJTE RAZPISOV: na 5. 6. in 10. strani šotori predprostori ležalniki mize stoli prti blazine,... Indu plati Prodajni center Induplati, Zg. Jarše pri Domžalah tel. 01 729 8 400, 041 65 65 65 www.induplati.si Minulo sončno soboto, 24. maja, se je uspešno nadaljevala zgodba o mednarodnem festivalu predvojnih starodobnih vozil Kamnik, ki jo je Društvo starodobnih vozil Kamnik začelo leta 2005. Lastniki, vozniki in sopotniki skoraj petdesetih zanimivih, celo unikatnih starodobnih avtomobilov in motorjev so se zbrali v Termah Snovik, kjer so mnogim ljubiteljem ponosno razkazovali svoje znamenite jeklene konjičke s častitljivimi letnicami in zanimivimi življenjskimi zgodbami. Nato so se podali na pot v Kamnik in Arboretum Volčji Potok. 4. festival starodobnih vozil Kamnik se je zaključil tam, kjer se je začel - v Termah Snovik. Več na 9. strani. Starodobna vozila, razstavljena po Šutni, kije s svojimi vedutami čudovita kulisa tovrstnih prireditev. Spredaj je lep primerek ohranjene tehnične dediščine - Dodge s častitljivo letnico 1928, zadnji iz te serije, izdelan v Ameriki, lastnik je Boris Petarin iz Vrtojbe. Na nedavnem festivalu v Portorožu so ta avto poimenovali LEPOTEC SLOVENIJE. Za njim je Ford z letnico 1929, lastnik Roman Fikfak iz Portoroža, nato pa Studebaker President iz leta 1928, lastnik Ivan Stepančič iz Vrtojbe. VERA MEJAČ SREDNJEVEŠKI DNEVI 2008 Prihodnji konec tedna bo ulice starega dela mesta napolnil utrip življenja in dogajanja v srednjem veku. Vrsta dogodkov se bo v petek in soboto, 6. in 7. junija, odvijala v mestu in gradu Zaprice. Že tradicionalno bo sobotno dogajanje zaznamoval srednjeveški sejem s predstavitvijo domačih obrti. Pozornost bo namenjena tisku in knjigi (ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja). Na Malem gradu bodo mečevali vitezi, srednjeveška gospoda bo zaplesala, pod vznožjem Malega gradu in na Trgu svobode bomo spoznali plese, prisluhnili srednjeveški glasbi, občudovali ulične umetnike. Ustvarjalne delavnice in vrsto prireditev je organizator pripravil posebej za otroke, med njimi interaktivno predstavo v rovu pod Malim gradom, ki temelji na legendi o belih deklicah z Velike planine in legendi o svetem Antonu, ki je v peklu kradel ogenj. Po odlično sprejetem lanskoletnem tekmovanju v streljanju s srednjeveškimi katapulti bomo tudi letos spremljali te srednjeveške igre brez meja, poimenovane Vrtomirjev prstan. Gre za staro kamniško legendo o junaku Vrtomirju, ki ga v boju za svoje najdražje ni ustavil niti večglavi zmaj. Več v programu, ki ga objavljamo na 3. strani. Pa pridružite se nam na ulicah srednjeveškega Kamnika! odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan izide v četrtek, 12. junija. Članke oddajte do petka, 6. junija, zahvale in oglase pa do torka, 10. junija, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 tel: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa. meiac@siol. net. ii ve DOTERM Varčujmv z energijo! >!otne De Dietrich A ogrevalna 'alke r m e » m i o u t ▼ tehnika STIEBEL ELTRON Ali tudi ti misliš, da je Slovenijo mogoče voditi bolje? Socialni demokrati pripravljamo alternativni vladni program. Pridruži se nam. Med nami je še prostor. Borut Pahor, mag. Julijana Bizjak-Mlakar www.kamnik.socialnidemokrati.si S 14. redne seje občinskega sveta občine Kamnik V našo občino prihajata še dve tuji trgovski verigi - Hofer in Qlandia Po enomesečnem premoru so naše občinske svetnice in svetniki nadaljevali s svojim delom in se zbrali na štirinajsti redni seji v tem mandatu. Na njej so sprejeli zaključni račun in premoženjsko bilanco naše občine na zadnji dan lanskega leta, opravili so tudi prvi obravnavi predloga novega statuta naše občine ter predloga novega poslovnika občinskega sveta, za širšo kamniško javnost pa je bila na tokratni seji nedvomno najbolj zanimiva ponovna prva obravnava predloga odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje B20 (Stol - južni del), na katerem so svetniki tokrat le podprli gradnjo še dveh nakupovalnih centrov - Hoferja in Qlandie. Kot se verjetno še spomnite, so svetniki o prihodnji namembnosti južnega dela Stolove lokacije pred kratkim že razpravljali in takrat predlagano gradnjo trgovskih centrov na tej lokaciji zavrnili zaradi neustreznih prometnih rešitev in zaradi dvomov ali je to lokacijo sploh smiselno nameniti za trgovsko dejavnost in ne obrti in podjetništvu. Kakorkoli že, na tokratno sejo je občinska uprava prinesla enak OPPN, le da je bila prometna ureditev in navezava na obstoječe ceste nekoliko drugačna od prvotno načrtovane. Na tej lokaciji so še vedno načrtovani trije objekti, od katerih bo prvi namenjen Hoferjevi trgovini, tudi drugi (največji) bo namenjen trgovski dejavnosti (v njem bo nakupovalni center Qlandie), najmanjši tretji objekt pa bo večnamenski. Ob predstavitvi projekta smo imeli možnost videti že tudi arhitekturno rešitev za Qlandio, ki je načrtovana kot kvader s stekleno fasado in je - vsaj po mojem mnenju - v arhitekturnem smislu povsem neprimerna za naš podalpski prostor. Razveseljivo pa je, da je na tej lokaciji veliko parkirnih mest (več kot 600), ta podatek pa daje slutiti, da bo to že prava »nakupovalna četrt«. V razpravi so predlagano rešitev - razumljivo - najbolj kritizirali opozicijski svetniki, vendar so bile njihove pripombe precej umestne. Robert Kokotec je v imenu svetniške skupine SDS upravo najprej vprašal, zakaj še vedno vztraja pri trgovski dejavnosti na tej lokaciji, ko pa bi jo lahko namenili tudi za razvoj malega gospodarstva, kot je bilo predlagano ob prvi obravnavi. V nadaljevanju je Kokotec menil, da bo načrtovani uvoz z obvoznice predstavljal oviro za tekoče odvijanje prometa po obvoznici, opozoril pa je tudi, da je pri gradnji načrtovanih objektov in predelavi semaforiziranega križišča v krožišče (v prostorskem smislu) treba upoštevati tudi načrtovano širitev obvoznice v štiripasovno cesto. Janez Ivo Stražar je v imenu svetniške skupine NSi sicer priznal, da je sedanja ureditev te lokacije boljša od prvotne, vendar ima še vedno precej pomanjkljivosti. Po njegovih besedah bi bil uvoz z obvoznice nepotreben, če bi na tej lokaciji poskrbeli za dobro urejen interni promet, medtem ko je objekt »B« (Qlandia) po njegovem mnenju za tako veliko parcelo prevelik. »Zanima nas tudi, zakaj je iz tega načrta izpadel prvotno načrtovan objekt za potrebe gasilcev in Gorske reševalne službe, vztrajamo pa tudi pri tem, da se istočasno z gradnjo teh objektov izvede tudi predelava križišča v krožišče,« je v imenu svoje svetniške skupine še dodal Stražar. Tudi Marija Mo- šnik je (v imenu županove svetniške skupine LTS) menila, da je sedanja rešitev sicer boljša od prvotne, vendar je po njenih besedah hkrati z gradnjo načrtovanih objektov nujno treba poskrbeti še za vame poti v šolo in protihmpno zaščito bližnjih stanovanjskih objektov v Šmarci ter rezervirati prostor za širitev obvoznice. »V množici trgovin, ki jih bomo tu dobili, pa nikakor ne bi smele manjkati lekarna in trgovine s tistimi artikli, ki se jih sedaj v naši občini ne da več kupiti,« je v skrbi, da bomo s temi trgovinami tudi občani čim več pridobili, dodala Mo-šnikova. Na glasovanju je OPPN za južni del Stola kljub nasprotovanju opozicije le dobil podporo večine svetnikov. Prva obravnava predloga novega statuta občine in poslovnika občinskega sveta Kljub zahtevi svetniške skupine SDS, da se zaradi nezadostne seznanjenosti svetnikov z novostmi v novem statutu občine Kamnik in poslovniku občinskega sveta obravnavo teh dveh točk dnevnega reda V razpravi, ki je sledila, je Robin Majnik v imenu svetniške skupine SDS opozoril, da je največja pomanjkljivost predloga novega statuta občine Kamnik v tem, da se v njem ne spoštuje določil ZLS in da jev predlaganem statutu županu podeljenih nekaj pristojnosti, ki sicer po ZLS pripadajo občinskemu svetu. »Župan namreč po tem zakonu nima pristojnosti odločanja, ampak zgolj predstavljanja in zastopanja občine,« je dodal Majnik. V nadaljevanju razprave so se svetniki obravnave predloga novega statuta lotili s povsem konkretnimi pripombami. Tako se je Matej Tonin, svetnik NSi, zavzel, da bi z novim statutom izboljšali položaj naših krajevnih skupnosti, Robert Kokotec je predlagal bolj natančno ureditev izvajanja občinskih referendumov, samostojni svetnik Daniel Kovačič pa je opozoril, da bi morale biti v statutu samostojnim svetnikom in manjšim svetniškim skupinam zagotovljene enake možnosti pri delovanju občinskega sveta in njegovih delovnih teles. Janeza Iva Stražarja je zanimalo, kako bo v novem statutu urejeno področje samoprispevkov, Vid Kadunc, svetnik SLS, pa se je zavzel, da bi v statutu določili, da mora nadzorni odbor občinskemu svetu Prizadevanja za pokrajino po naši meri se nadaljujejo V pričakovanju, kako se bo vse bolj zapletena in negotova zgodba o ustanavljanju pokrajin odvijala v državnem zboru, so svetniki vse do konca seje odlašali obravnavo predloga Mateja Tonina, svetnika NSi, o umestitvi občine Kamnik v predlagane pokrajine. Tonin je to obravnavo sprožil z namenom, da bi občinski svet zavzel stališče o tem, v katero pokrajino naj se vključi občina Kamnik, in da kamniške volivke in volivci na referendumu, 22. junija, ne bi odločali zgolj o tem, ali smo za veliko Osrednjeslovensko pokrajino, ampak bi imeli več različnih možnosti. Tonin je predlagal tri sklepe: s prvim sklepom bi občinski svet zavzel stališče, da trenutno predlagana Osrednjeslovenska pokrajina ni v interesu občine Kamnik, z drugim bi naš občinski svet vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko predlagal, da prouči možnost oblikovanja samostojne pokrajine, ki bi vključevala občine Kamnik, Dol pri Ljubljani, Domžale, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Medvode, Trzin, Vodice in Zagorje ob Savi. Tretji sklep pa je govoril o tem, da bi vzporedno z državnim referendumom pripravili tudi občinski referendum (kar bi bila za občino najbolj racionalna možnost), na katerem bi se občanke in občani občine Kamnik odločali med različnimi možnostmi - odločali bi torej v katero pokrajino naj se vključi občina Kamnik. Po končani razpravi je prišlo do soglasnega zaključka, da naj kamniški župan in poslanec še naprej nadaljujeta z aktivnostmi v smeri uresničevanja sklepa, ki ga je naš občinski svet sprejel 30. maja lani in je po vsebini podoben Toninovem predlogu prvega in drugega sklepa. Ker do zaključka seje občinskega sveta še vedno ni bilo znano, ali referendum o pokrajinah na državni ravni sploh bo, je Tonin predlog tretjega sklepa umaknil iz obravnave. prestavi na naslednjo sejo, so svetniki prvo obravnavo novega statuta in poslovnika na tokratni seji vseeno opravili. Podžupan Rudolf Pfajfar in Maja Hauptman, podsekretarka - vodja občinskega oddelka za premoženjskopravne in splošne zadeve, sta pojasnila, da se je občinska uprava za pripravo novega statuta občine in poslovnika občinskega sveta odločila zaradi sprememb in novosti v zakonodaji. Hauptmano va pa je ob tem dodala, da Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) občinam s toliko prebivalci, kot jih ima naša, dovoljuje od 29 do 31 članov občinskega sveta. Svetniške skupine se do tega predloga ob tej priložnosti sicer še niso opredeljevale, po neuradnih informacijah pa nekatere svetniške skupine idejo, da bi imeli v naslednjem mandatu (po lokalnih volitvah jeseni leta 2010) 31 občinskih svetnikov in svetnic podpirajo, druge pa zavračajo. Svetniki niso dali soglasja k predlaganemu koncesionarju za pogrebno dejavnost Edina točka tokratnega dnevnega reda, ki je svetniki in svetnice niso podprli, je bilo mnenje občinskega sveta k izbiri koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja pokopališč, oddajanja prostorov za grobove v najem ter izvajanja pogrebnih storitev. Svetniki namreč niso podprli predloga uprave, da bi to koncesijo občina oddala Komunalnemu podjetju Kamnik (KPK). Svetniško skupino NSi je v ponudbi KPK motila predvsem nepregledna cena, iz katere po besedah Janeza Iva Stražarja ni razvidno, kaj vsebuje in česa ne. Svetniško skupino SDS je motilo to, da bi s tem, če bi tudi to koncesijo oddali KPK, slednje v naši postalo »koncesijski monopolist«. Gregorja Konciljo, svetnika LDS, pa je zanimalo, ali je cena res edino merilo za izbiro koncesionarja. Njihove argumente sta podprla tudi Marija Mošnik, svetnica LTS, Vid Kadunc, svetnik SLS, vse, ki so sodelovali v razpravi, pa je motilo tudi to, da urejanje in vzdrževanje pokopališč ni ločeno od izvajanja pogrebnih storitev. vsaj enkrat letno poročati o svojem delu. Podžupan in svetnik LDS Brane Golubovič je podprl Toninov predlog in dejal, da se bo izboljšanja položaja krajevnih skupnosti in sistema njihovega delovanja treba lotiti že zato, ker so med krajevnimi skupnostmi in njihovo učinkovitostjo precejšnje razlike. V predlogu novega poslovnika občinskega sveta pa se, po besedah Maje Hauptman, največ sprememb nanaša na volitve članov občinskega sveta in župana, na nezdružljivost funkcij ter na upoštevanje možnosti, ki jih občini sedaj omogoča nova glasovalna in avdio - vizualna opreme sejne dvorane. Tudi razprava o novem poslovniku občinskega sveta je minila v znamenju številnih konkretnih pripomb in predlogov o delovanju občinskega sveta, ki pa za širšo javnost niso tako zanimive, zato jih podrobneje ne navajam. Čeprav sta predloga novega statuta in poslovnika za sprejetje potrebovala dvotretjinsko večino, sta ju na glasovanju tudi dobila. Zanimanja za občinsko finančno pomoč pri šolanju je vse več Med ostalim dogajanjem na tokratni seji je treba omeniti še to, da so svetnild podprli predlagane spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju pomoči študentom in dijakom, za katero je, po besedah Katarine Ščetinin Sever, višje svetovalke za področje predšolske vzgoje, izobraževanja in raziskovalne dejavnosti, v zadnjih letih v naši občini vse več zanimanja, ker vse več kamniških študentov odhaja na študij v tujino. Svetniki NSi in SDS so predlagali, da bi za ta namen oblikovali poseben sklad, podžupan Brane Golubovič pa je njihovo idejo podprl in nadgradil s predlogom, da bi občina (v kolikor bo prihodnje leto v proračunu lahko namenila nekaj več sredstev) lahko razpisala študijske smeri, ki so za naše okolje še posebej zanimive in bi jih tudi sofinancirala. Marijo Mošnik pa so svetniki imenovali za predstavnico občine Kamnik v svetu Doma starejših občanov Kamnik. Rudi Veršnik: »Lansko leto je bilo leto neizpolnjenih obljub« Na tokratni seji so svetniki sprejeli tudi zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto ter premoženjsko bilanco občine Kamnik na zadnji dan lanskega leta. Tudi ti dve točki dnevnega reda so svetniki SDS skušali umakniti z dnevnega reda, ker nadzorni odbor o zaključnem računu ni pripravil poročila. Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, je v predstavitvi zaključnega računa povedal, da je lanskoletni proračun potreboval dva rebalansa in da je občina lani ustvarila skoraj 445.000 evrov proračunskega presežka. Med najpomembnejšimi cilji, ki so bili doseženi (ali dokončani) lani, je Kolar izpostavil izgradnjo OŠ Stranje in vrtca na Perovem, začetek načrtne obnove kulturnih domov ter športnih in otroških igrišč, izbiro upravljavca in izvajalca programa Kulturnega doma, novo vodstvo naše agencije za podjetništvo in turizem, rekonstrukcijo številnih cestnih odsekov, izgradnjo kolesarske poti od Potoka do Motnika, pridobitev desetih občinskih neprofitnih stanovanj, uspešno sanacijo v septembrskem neurju poškodovane komunalne in prometne infrastrukture in še nekaj drugih. Opozicija z lanskoletnimi dosežki občine ni zadovoljna. Še posebej kritičen je bil do lanskoletnega gospodarjenja občine Rudi Veršnik, kijev imenu svetniške skupine SDS lansko leto označil za »leto neizpolnjenih obljub«. »Realizacija proračuna je - dvema rebalansoma navkljub - še vedno zelo slaba in to je dobra osnova za ribarjenje v kalnem. Načrt uprave, da bi bilo za investicije namenjenih 48 odstotkov proračuna, se ni uresničil, saj je bilo zanje namenjenih le dobrih 40 odstotkov proračuna, vse ostalo pa za tekočo porabo. Skrb zbujajoča je tudi slaba realizacija nekaterih projektov, zato me zanima, zakaj v proračun uvrščamo tudi projekte, za katere nimamo denarja, zemljišč ali drugih pogojev. Županova poraba je bila lani dvakrat večja kot predlani, pa tudi občinska uprava je lani porabila več kot leta 2006,« je povedal naš poslanec v državnem zboru. Svojo oceno realizacije lanskoletnega proračuna pa je Veršnik kljub vsemu zaključil s pohvalo, saj je izrazil zadovoljstvo, da so se proračunski izdatki za Veliko planino končno le začeli zmanjševati. Tudi Matej Slapar je bil v imenu svetniške skupine NSi do lanskoletnega zaključnega računa zelo kritičen. Še posebej je opozoril na slabo realizacijo na investicijskem področju ter na premalo pridobljenih sredstev iz evropskih virov. »Lanskoletni proračun je bil nerealno načrtovan, nekaj projektov za izboljšanje kakovosti življenja občanov (še zlasti otrok) pa je bilo iz proračuna celo umaknjenih,« je povedal Slapar in zaključil z oceno, da bi občinska uprava z denarjem, ki ga je lani imela na voljo, lahko naredila več. Marija Mošnik je v imenu liste LTS izrazila nezadovoljstvo, ker nadzorni odbor o zaključnem računu ni pripravil poročila, o realizaciji proračuna pa je povedala, da v celoti gledano ni slaba, čeprav bi bile lahko posamezne postavke tudi bolje realizirane. Matej Tonin, svetnik NSi, je v nadaljevanju razprave ocenil, da zaključni račun odraža realno stanje v naši občini, realizacija pa po njegovih besedah dokazuje, da občinska uprava zaradi »miru v hiši« v določenih delih proračun tudi napihne. »Pred nami so državnozborske volitve, na katerih bo na listi SD kandidiral tudi naš župan, zato tudi za prihodnje leto lahko pričakujemo napihnjen proračun,« je še dodal Tonin. Roberta Kokot- ca, svetnika SDS, so v lanskoletnem zaključnem računu motili predvsem (kot se je izrazil) »zamegljeni« zneski komunalnih prispevkov. Zato je predlagal, da bi se denar iz tega naslova zbiral v posebnem skladu, s tem pa bi bila tudi poraba tega denarja veliko bolj pregledna. Tudi samostojnega svetnika Daniela Kovačiča je zanimalo, zakaj je realizacija investicij tako slaba, vprašal pa je tudi, zakaj mora občina denar namenjati tudi za aktivnosti, ki so sicer v pristojnosti Policije in zakaj so v proračunu tudi postavke za potrebe Rimskokatoliške cerkve, ki je sicer ena najbogatejših institucij v naši državi. Tudi Vid Kadunc, svetnik SLS, je bil nezadovoljen zaradi tega, ker nadzorni odbor ni pripravil poročila o zaključnem računu, glede realizacije investicij pa je povedal, da bo ta tudi v naslednjih letih težko kaj boljša, ker bo tudi denarja zanje manj. Ob koncu razprave je podžupan Rudolf Pfajfar povedal, da si finančni oddelek prizadeva, da bi spodbudil razvoj in investicije v krajevnih skupnostih, na navedbe Roberta Kokotca glede komunalnih prispevkov pa je odgovoril, da se sredstva iz tega naslova porabljajo namensko. ZORANJEREB Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Tel.: 8317 647,8317 662 www.muzej-kamnik-on.net sobota. 31. mai. ob 20. uri - salon gradu Zaprice SLOVENSKA ZBOROVSKA PESEM: Koncert Komornega zbora Šutna (umetniški vodja Robert Rakar) (koncertni cikel Študent&MUZIKA v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik) Vstop s prostovoljnimi prispevki. sobota. 14. iunii, ob 20. uri - salon gradu Zaprice VEČER Z OPERO: Anamarija Lazarevič - sopran, Mojca Kolar -mezzosopran, Blaž Kladnik - basbariton, Irena Zajec - klavir (koncertni cikel Študent&MUZIKA v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik) Vstop s prostovoljnimi prispevki. Napovedujemo: sobota. 21. iunii 2008 od 10. do 24. ure MUZEJSKA POLETNA NOČ V KAMNIKU Za vas smo pripravili nastop Vrabčkov, otroško delavnico z Reciklar-jema, javna vodstva, otvoritvi priložnostnih razstav in pa koncert SEVERE GJURIN (ex Olivija)! (koncertni cikel Študent&MUZIKA) Prost vstop na vse prireditve! DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.org, 041/360-399 ali 01/839-76-06 četrtek. 29. mai. ob 17. uri Mala impro šola: PREDSTAVITEV KROŽKA IMPROVIZACIJ-SKEGA GLEDALIŠČA OŠ FRANA ALBREHTA (v sklopu festivala Pozdrav iz Kotla) za izven, vstopnine ni! četrtek. 29. mai. ob 18. uri Zavod Zofka: KAJ SE JE KRTEK NAUČIL POZIMI predstava za otroke, za abonma Kanrfnček in izven vstopnina: 4 € nakup vstopnic možen tudi na www.esiti.com četrtek. 29. mai. ob 18. uri Okrogla miza o mladinski ustvarjalnosti za izven petek. 30. mai.ob 17.30 Gledališka skupina Rudolfi: OBISK gledališka drama, (v sklopu festivala Pozdrav iz Kotla) za izven, vstopnine ni! sobota. 31. mai. ob 10. uri SREČANJE DRUŠTVA IZGNANCEV KAMNIK s koncertom Adija Smolarja za izven, vstopnine ni sobota. 31. mai. ob 15. uri Društvo Športek: ŠAHOVSKI TURNIR (v sklopu festivala Pozdrav iz Kotla), zaključena prireditev sreda. 4. iunii. ob 17. uri Občina Kamnik PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM UČENCEM za izven, vstopnine ni! četrtek. 5. iunii. ob 18. uri Glasbena šola Kamnik SLAVNOSTNI KONCERT OB 55. OBLETNICI GLASBENE ŠOLE KAMNIK za izven, vstopnine ni! četrtek. 12. iunii Osnovna šola Marije Vere: VALETA, zaključena prireditev petek. 13. iunii Osnovna šola Toma Brejca: VALETA, zaključena prireditev KULTURNO HUMANITARNO DRUŠTVO ALVADOR Kamnik, tel. 041 312 698 sobota. 7. junija, ob 15. uri. Arboretum. Volčii Potok 12. srečanje pevskih zborov od Čedada do Monoštra »Ko pesem srca vname« Posebni gostji - K LAPA »Čl KAT« IN FOLKLORNA SKUPINA »NEREZINE »iz MALEGA LOŠINJA . Prisrčno vabljeni! TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA Tel: (01) 83 44 104, www.terme-snovik.si sobota, 7. iunii. od. 13. ure dalie (terasa restavracije Potočka v Termah Snovik) 6. KUHARSKO TEKMOVANJE V PRIPRAVI POSTRVI V pripravi postrvi se bodo pomerili ljubiteljski in profesionalni kuharji! Pripravljene jedi bodo prodane na licitaciji. Izkupiček z licitacije gre v dobrodelne namene. Priprava projektov za večjo varnost v cestnem prometu Promet se je v zadnjih nekaj letih močno povečal. Avtomobilov in kamionov je na cestah zmeraj več tudi v naši občini. Pravilnik o sprostitvi tovornega prometa po Tuhinjski dolini, ki ga je podpisal minister za promet, razmere še dodatno zaostruje, saj se ob prometnici nahajajo šole in strjena naselja. Pred odprtjem avtoceste preko Trojan je bilo na tej cesti marsikaj postorjenega, žal pa so ostali nedokončani posamezni kritični odseki cestišč, pločnikov, postajališč in še bi lahko naštevali. Stanje je zelo kritično tudi na relaciji Kamnik-Stranje, saj se številnim tovornjakom iz Calcita pridružijo še vozila iz smeri Gornjega gradu. Ker gre v obeh primerih za državne ceste, smo se s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za ceste - sektor za vzdrževanje in varstvo cest in DDC svetovanje in inženiring dogovorili za delovno srečanje. Pregledali smo celotno traso cestišč in se dogovorili o vseh možnih lokacijah za pripravo projekta postajališč ob državnih cestah s pripadajočimi pločniki, razsvetljavo ter možnimi prehodi za pešce, v kolikor to raz- projekte za izvedbo pločnikov v Spodnjih Stranjah, pločnik v smeri pod cerkvijo, variantni predlog namestitve mostu za pešce čez Kamniško Bistrico, pločnik v smeri Calcit-kamnolom ter del pločnikov ob predlaganem postajališču v naselju Črna in Krivčevo. Zelo problematičen je tudi del cestišča od Nevelj do Soteske, zato bomo nadaljevali z iskanjem možnosti varne pešpoti in kolesarske steze, izgradnjo pločnika v naselju Potok, pripraviti bo potrebno projekt pločnika Buč-Šmartno ter semaforizirati križišče za Pšajnovico, projekt za podaljšanje pločnika severno od uvoza v Zgornji Tuhinj, projekt za uredi- Predstavniki občinske uprave s podžupanom Rudolfom Pfajfarjem in pomočnik komandirja Policijske postaje Kamnik Matjaž Srša smo s Polonco Andrejčič Mušič z Direkcije RS za ceste -sektor za vzdrževanje in varstvo cest in z Janom Sajovicem z DDC svetovanje in inženiring pregledali celotno traso cestišč državnih cest v smeri Črnivca in Motnika. Skušali smo najti kar najboljše rešitve za večjo varnost v prometu. Urejen dostop prebivalcem Samostanske ulice V zaključni fazi je tudi podpis pogodbe o ureditvi mirujočega prometa pred Frančiškanskim samostanom, ki bo omogočil brezplačno parkiranje do 2 ur na samo za to začrtanih parkiriščih. S tem bo omogočen normalen dostop tako gasilcem in Publicusu, kot tudi prebivalcem Samostanske ulice do svojih domov. mere dopuščajo. Te prehode bo potrebno opremiti tudi s signalizacijo nad in ob cestišču. Nujno bomo morali umiriti promet tudi z manjšimi otoki pred severnim vhodom v Šmartno in južnim vhodom v Spodnje Stranje, kjer bo na koncu smodnišnice poleg obnove cestišča, ob zdajšnjem zoženju na dotrajanem mostičku, postavljen nov most. Prav zaradi bolj ravnega novega cestišča bo potrebno promet v tem delu umiriti s predlaganim otokom. Pripraviti bo potrebno tudi tev pločnika v naselju južno od odcepa za Mali Hrib, del pločnikov ob novih možnih postajališčih v Jastrebovi ju in Beli ter obračališče v Motniku. Na nekaterih delih smo zaprosili tudi za dodatne omejitve hitrosti. Da bi lahko vse to uresničili bomo skupaj z državo potrebovali precejšnja sredstva, katerih del bomo skušali postopoma nameniti iz proračuna. Od krajevnih skupnostih pričakujemo, da se bodo na posameznih delih aktivno vključile, SREDNJEVEŠKI DNEVI 2008 Petek, 6. junij 2008 Od 9. do 12. ure »Iskanje Veronikinega zaklada«, program za skupine otrok Delavnice za otroke na Malem gradu (za organizirane skupine) Grad Zaprice, ob 20. uri Večer stare glasbe Koncert in predavanje o upodobitvah glasbenih instrumentov na slovenskih gotskih freskah Izvedba: Janez Jocif. Soorganizator: Medobčinski muzej Kamnik Sobota, 7. junij 2008 Ob 9.30 - Začetek srednjeveškega sejma Trg svobode: Predstavitev domačih obrti, s poudarkom na tisku in knjigi (ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja) Živilska tržnica Glavni trg: Sejem domače in umetne obrti Ob 10. uri, Glavni trg Priprava katapultov in sprevod do centra mesta Ob 10.30, Mestna vrata - Samčev predor Slavnostna otvoritev prireditve, prihod ekip, ki bodo tekmovale za »Vrtomirjev prstan«, pred mestna vrata Od 11. do 15. ure, Parkirišče pod Malim gradom Urejanje katapultov, priprava ekip na tekmovanje Od 15. do 16.30, vznožje Malega gradu Začetek kvalifikacij »Vrtomirjev prstan« Od 17.30 do 19. ure, Samčev predor Zaključni obračun za »Vrtomirjev prstan«, razglasitev zmagovalca in podelitev nagrad Producent »Vrtomirjevega prstana«, tekmovanja ekip v streljanju s katapulti in drugih veščin je Kujturno društvo Priden možic. Ob 10.45, Mali grad Malograjska ceremonija mečevanje, ples, nastop z ognjem v izvedbi KD Viteza Gašperja Lambergerja Jesenice Ob 11.30,15. in 17. uri, vznožje Malega gradu, Trg svobode Nastop renesančne plesne skupine Lonca iz Škofje Loke Ob 12., 14. in 16. uri, vznožje Malega gradu, Trg svobode Nastop skupine Glasbenega ateljeja Carl Orff iz Kamnika Ob 10.45,11.30 in 12.30 uri, vznožje Malega gradu, Trg svobode Nastop skupine Gallenberg Vaganti na izvirnih srednjeveških glasbilih. Od 10. do 18. ure, Trg svobode Program za otroke: ustvarjalne delavnice, čarovnik Od 11. do 17. ure, Rov pod Malim gradom »Ognjeni mož in bela deklica« Interaktivna predstava za najmlajše, ki temelji na legendi o belih deklicah iz Velike planine in legendi o svetem Antonu, ki je v peklu kradel ogenj. Predstava bo na sporedu vsako polno uro. Producent: Kulturno društvo Priden možic Ostali sodelujoči: Konjenica Veronika predvsem pri urejanju lastninskih razmerij, saj za to ne predvidevamo kakšnih večjih sredstev. Izvedba posameznih odsekov bo vsekakor pogojena tudi s hitrostjo reševanja pav teh vprašanj. Posebno poglavje pa bodo predstavljale tudi tipsko postavljene nadstrešnice za avtobusna postajališča. Denar, ki je predlagan v letošnjem proračunu, je lahko dobra osnova, da pridobimo še dodatna sredstva v ta namen. Seveda pa kaže tudi na to, da smo se pripravljeni spopasti z težavami, ki nam jih narekuje hiter razvoj in potreba po večji varnosti v cestnem prometu. RUDOLF PFAJFAR, podžupan Vi sprašujete, župan odgovarja O zdravstveni oskrbi občanov J.S. iz Kamnika sprašuje župana, ali je občina Kamnik s podeljevanjem koncesij zdravnikom poslabšala raven zdravstvene oskrbe občanov? Na področju zdravstvenega varstva sta občini Kamnik in Komenda povezani v enotni zdravstveni mreži. To pomeni, da Zdravstveni dom Kamnik s svojimi storitvami pokriva omenjeno območje tudi po odcepitvi občine Komenda. Sta pa obe občini soustanoviteljici javnega zavoda, tako da enakopravno odločata in delujeta na tem področju. V letu 1992je nova zdravstvena zakonodaja uvedla možnost opravljanja zdravstvenih storitev na osnovi koncesije. Občani v tem primeru koristijo zdravstvene storitve enako kot v javnem zavodu, saj zavarovalnica namenja sredstva v enaki tišini kot za ekipe v jatmem zavodu. Odhod zdravnika tako pomeni tudi odhod sredstev za to ekipo. Vendar moramo ob tem vedeti, da zdravniki koncesionarji še vedno ostajajo v okviru iste zdravstvene mreže in z javnim zavodom - Zdravstvenim domom Kamnik sodelujejo pri zagotavljanju dežurne službe in službe nujne medicinske pomoči. Spremenjena zakonodaja pa ni opredelila razmejitve med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki. Po vsej državi so občine podeljevale koncesije po lastni presoji in potrebah, saj tudi zdravstvena politika ni dala nobenih jasnih usmeritev. Prve koncesije smo v naši občini začeli podeljevati leta 1993■ To so ambulante, ki so pričele delo- vati izven zdravstvenega doma z namenom, da zdravstvene storitve približamo občanom (Kamnik, Komenda, Tuhinj). Že leta 1995, z uvedbo lokalne samouprave, smo pričeli pogojevati podelitev koncesije z najemom ambulante v zdravstvenem domu z namenom, da se objekt ne bi preveč izpraznil, oziroma, da ostane središčna zdravstvena ustanova. Občinska uprava se je zavedala pomena ohranjanja ravnovesja med javnim in zasebnim zdravstvom, zato je občinski svet leta 2001 sprejel strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na našem področju, v kateri je opredelil tudi okvirna razmerja med javnim in zasebnim zdravstvom (50%-50% splošna dejavnost in 70%-30% v korist zasebnega zobozdravstva). Občinska uprava ali župan pa ne more vplivati na koncesije, ki jih za specialistične ambulante podeljuje država. V okviru občinskih usmeritev smo izpolnili kvote, zato koncesij ne podeljujemo več. Pri posameznih dejavnostih znotraj splošnega zdravstva so odstotki celo nižji, pri specialističnih dejavnostih (sekundarno zdravstvo) pa koncesijo podeli republika ne upoštevajoč želje lokalne skupnosti. Tako so iz zdravstvenega doma odšli psihiater, ginekolog in pulmolog. Ker sta zadnji dve ordinaciji na dislociranih lokacijah, je to za občane manj ugodno. Kljub vsem težavam, s katerimi smo se na tem področju srečevali v preteklosti, predvsem zaradi pomanjkljive in nedomišljene zdravstvene zakonodaje in generalne zdravstvene politike, ki je s svojimi usmeritvami zelo zamujala oziroma jih dajala šele, ko so se pokazale hude anomalije v sistemu na področju celotne države, lahko trdimo, da smo v zdravstveni mreži občin Kamnik in Komenda uspeli ohraniti javno zdravstveno službo v obsegu, da Zdravstveni dom deluje uspešno. Prav tako je dobro razvit tudi zasebni sektor, ki s svojo razpršenostjo približa storitve občanom in izboljšuje kvaliteto storitev. Na teritoriju celotne države so v posameznih občinah razmerja med javnim in zasebnim zdravstvom ekstremno različna in kličejo po enotnih usmeritvah, čeprav je ponekod to že zamujeno. Velja pa omeniti, daje bila občina Kamnik v medijih predstavljena kot primer, kjer smo uspeli obdržati uravnoteženo razmerje javnega in zasebnega zdravstva, zato toliko bolj protestiramo, da nam republika s podeljevanjem koncesij za specialistično dejavnost ogroža ekvilibrij. ŽUPAN TONE SMOLNIKAR Vsako pomlad toplo sonce zvabi otroke na otroška igrišča, ki so urejena na različnih območjih naše občine. Za brezskrbno igro otrok je pomembno, da so igrišča redno vzdrževana, varna in opremljena z igrali, ki so jim všeč. Občina Kamnik posveča urejanju otroških igrišč precej pozornosti. V proračunu vsako leto nameni finančna sredstva za urejanje in vzdrževanje obstoječih otroških igrišč, glede na potrebe prebivalcev in prostorske možnosti posameznega območja pa se iz proračunskih sredstev zgradi tudi kakšno novo otroško igrišče. Lani je bilo popolnoma obnovljeno otroško igrišče na Fužinah. Odstranjena so bila nekatera dotrajana igrala, nameščeno je bilo novo kombinirano igralo s plezalno steno in toboganom ter nov peskovnik. Ostala igrala (viseče in prevesne gugalnice, vrtiljak, plezalo) so bila temeljito obnovljena. Letos smo v mesecu aprilu opremili novo otroško igrišče pri domu KS Volčji Potok, kjer je nameščeno kombinirano igralo s plezalno steno in toboganom ter različne gugalnice. Za ostalo opremo (klopi, koši za smeti, žičnata ograja) je KS Volčji Potok poskrbela sama, v bodoče pa bo skrbela tudi za red in redno vzdrževanje igrišča. Sočasno so bila tudi na nekaterih drugih igriščih opravljena različna manjša in večja vzdrževalna dela. opremiti otroško igrišče na Klavčičevi ulici. Zemljišče, na katerem je bilo že pred leti urejeno otroško igrišče, je zelo veliko. Med igrali so zelene površine, na katerih večji otroci, pa tudi nekateri odrasli, pogosto igrajo nogomet, kar pa za otroško igrišče nikakor ni primerno. Posledice tega so predvsem neprestano poškodovana lesena ograja, uničena travnata površina, pa jeza prebivalcev sosednjih parcel, kamor občasno prileti žoga. Z obnovo otroškega igrišča bomo tovrstno početje skušali preprečiti. V projektu nove ureditve in opreme igrišča je predvideno, da se uredijo primerne peščene podlage, ograjene z robniki, na katerih bodo nameščena različna nova igrala in nekatera obnovljena obstoječa igrala. Od vhodnih vrat pa do vseh igral so predvidene tlakovane poti, vmes bodo manjše zelene površine. Za obnovo otroškega igrišča smo že pridobili informativne ponudbe. Predračunski stroški so zelo visoki, zato bo celotno obnovo potrebno izvesti v več fazah, za nekatera predvidena dela pa najti podobne-cenejše izvedbene variante. Nepridipravi na otroških igriščih še vedno občasno poskrbijo za vandalizem, vendar pa je tega bistveno manj, odkar za redno vzdrževanje otroških igrišč skrbijo vzdrževalci-občani, ki prebivajo v neposredni bližini otroških igrišč in tako »stalno bdijo« nad dogajanjem na posameznem igrišču. Vzdrževalci so v skladu s pogodbami, sklenjenimi z Občino Kamnik, dolžni skrbeti za red na otroškem igrišču, redno prazniti koše in pobirati odpadke po tleh, kositi travo in obrezovati živo mejo, odpraviti manjše poškodbe ter sproti javiti večje okvare igral in ostale opreme, odklepati in zaklepati vhodna vrata na igriščih, ki so ustrezno ograjena. Kljub temu, da so občasno izpostavljeni nesramnemu izzivanju in žalitvam manjših in večjih obiskovalcev igrišč, svoje delo vztrajno in vestno opravljajo, za kar smo jim zelo hvaležni. Tisti, ki sodelujemo pri urejanju otroških igrišč, si želimo, da bi se vsi obiskovalci po svojih močeh trudili, da bodo otroška igrišča lepo urejena, da jih bodo otroci radi obiskovali, uživali v varni igri in da se bo otroško veselje razlegalo daleč naokrog. MIHELA VETERNIK, OBČINA KAMNIK Zvonik na Šutni dobiva lepšo podobo Zvonik župnijske cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni je končno dočakal obnovo, zadnja temeljita obnova je bila namreč leta 1775. Obnovitvena dela obsegajo obnovo ostrešja in strehe, ki jo bodo obložili z bakrom, in temeljito obnovo že močno načete fasade zvonika. Dela, ki potekajo v skladu s strokovnimi navodili Zavoda za spomeniško varstvo, se bodo financirala s prispevki župljanov, potekala pa bodo predvidoma do konca poletja. Samostoječi zvonik na Šutni je posebnost starega jedra mesta, saj stoji ločeno od same cerkve. Pripada namreč prvotni gotski cerkvi, ki je na tem mestu stala že leta 1207. Zaradi požara in potresa so cerkev večkrat obnovili, leta 1734 pa na pobudo župnika Maksimilijana Leopolda Raspa postavili novo cerkev, samostoječi zvonik pa ohranili kot ostanek srednjeveške cerkve. SAŠA MEJAČ Za širše razvojno povezovanje Center za razvoj Litija deluje za razvoj regije Center za razvoj Litija deluje že od leta 2000 kot akter in motivator podjetniškega okolja na lokalnem nivoju. Danes smo prepoznani kot koordinator razvojnih projektov na območju med seboj povezanih občin, in sicer Kamnika, Komende, Trzina, Domžal, Lukovice, Moravč, Dola pri Ljubljani, Litije, Šmartnega pri Litiji, Zagorja in Radeč, s svojimi projekti pa se poskušamo uspešno uveljaviti tudi v evropskem okolju. Na področju podjetništva razvijamo okolje, ki na enostaven in učinkovit način odgovarja globalnim trendom in potrebam lokalnega podjetništva. »Vse na enem mestu« pomeni pri nas v praksi enostaven vstop v svet podjetništva ter nadaljnjo podporo podjetnikom pri njihovi dejavnosti. Hkrati uvajamo nova inovativna spoznanja kot dodano vrednost v izobraževalna, gospodarska in lokalna okolja in jih med seboj povezujemo. Na območju zgoraj omenjenih občin, ki se povezujejo zaradi visoke stopnje razvojne ogroženosti, delujemo kot razvojni akter. Več o naši dejavnosti, predvsem pa vrsto koristnih informacij, lahko najdete na naših spletnih straneh www.razvoi.si. Saša Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija Trkamo na vrata dediščine V lanskem letu je Občina Kamnik kot partnerska občina v projektu Trkamo na vrata dediščine uspešno kandidirala za pridobitev evropskih sredstev na razpisu za razvoj regij. Poleg Dola pri Ljubljani, ki je vodilni partner v projektu, vključuje projekt še 8 drugih partnerskih občin - Moravče, Trzin, Domžale, Komenda, Kamnik, Lukovica, Litija in Šmartno pri Litiji. Projekt je zelo pomemben, saj odkriva premalo poznano, a v slovenskem in tudi širše v evropskem prostoru izjemno naravno in kulturno dediščino. V torek, 15. aprila 2008, so se predstavniki občin od Kamnika do Litije sestali na gradu Bogenšperk. Sestanka sta se udeležila tudi predstavnika Občine Kamnik Alojz Kolar in Rudolf Pfajfar. Osrednja tema sestanka je bil projekt Trkamo na vrata dediščine, ki je prinesel v letu 2007 mnogim udeleženim občinam prva evropska sredstva. Na omenjeni projekt in turistični produkt, ki smo ga začeli na Centru za razvoj Litija razvijati že pred leti, so župani zelo ponosni. V prvi fazi projekta so bila za posamezne občine nabavljena igrišča za otroke ter počivališča, ki bodo nameščena ob posameznih točkah dediščine oziroma ob poti med njimi. Od tega bo dobila Občina Kamnik šest počivališč ter eno igrišče za otroke, ki jih namerava namestiti ob Kamniški Bistrici. Na ta način bo Kamnik pridobil pomembno opremo za ureditev sprehajalnih poti in kolesarskih poti v občini. Za razvoj točk dediščine je bil izbran Center za razvoj Litija, ki bo v obdobju do septembra 2009 obstoječo tematsko pot točk, ki so povezane v blagovno znamko Trkamo na vrata dediščine, dodatno nadgradil z materiali in vsebinami za uspešnejše trženje. Okrog točk dediščine bo skušal razviti tudi dodatno celovito turistično ponudbo, saj je veliko potencialov območja še neizkoriščenih. Na to temo je bila 26. maja v TIC-u v Kamniku izvedena tudi delavnica, ki so se je udeležili številni turistični akterji s širšega območja od Kamnika do Šmartnega pri Litiji. Mija Jemec, Center za razvoj Litija Uspešna kandidatura Zdravilnega gaja Tunjice Čestitamo za uspešno kandidaturo na Skladu NVO ter jim želimo uspešno izvedbo projekta. Verjamemo, da bo na razpisu pridobljenih 50.000 EUR za društvo izreden izziv, saj to omogoča povsem nove dimenzije njihovega dela ter jim daje pomembno vlogo pri razvoju Občine Kamnik na področju zdravstva in razvoja človeških kadrov. Adela Ramovš, Center za razvoj Litija Mednarodna delegacija upokojencev v Kamniku V soboto, 26. aprila, je društvo upokojencev Kamnik gostilo posebno Mednarodno delegacijo nevladnih organizacij HelpAge Internacional, z namenom analizirati delo na področju zaščite starejših ljudi ter o njihovih problemih in težavah. To mednarodno delegacijo je v Kamnik usmerila Zveza društev upokojencev Slovenije, ker DU Kamnik zelo uspešno uresničuje tovrstne naloge. V delegaciji so bili predstavniki Litve, Latvije, Ukrajine in Estonije. V medsebojnem pogovoru (s prevajalko Terezo Novak, direktorico Slovenske filantropije) smo izmenjali različne poglede na urejenost zaščite starejših v teh državah, pri nas pa zlasti na območju občine Kamnik. Delegacijo so zanimala tudi druga vprašanja o ekonomskem položaju in življenju. Na začetku srečanja je Stane Simšič povzel zanimive podatke o kamniškem društvu upokojencev, Marjana Berlec pa je delegacijo seznanila z aktivnostmi na področju skrbi za starejše. Pri pogovorih sta sodelovali tudi prostovoljki Mojca Mlinar in Julka Polak. Gostom smo ob zaključku izročili promocijsko gradivo o Kamniku in okolici, ki ga je posredoval TIC Kamnik. Povzpeli so se še do Malega gradu in občudovali panoramo Kamnika. STANE SIMŠIČ Odmevna predstavitev slovenskih (kamniških) inovatork v Seulu O PRIPRAVI PROSTORSKEGA PLANA OBČINE KAMNIK pas in oddaja posebne signale, ki odganjajo komarje. Slovenske inovacije so bile deležne precejšnjega zanimanja Katja Vrhovnik je o prireditvi povedala, da je bila organizacija dogodka na zelo visokem nivoju, slavnostna V Južni Koreji je v začetku maja potekal mednarodni festival ženskih inovacij KIWIE 2008 (Korca International Women’s Invention Exposition). Na njem se je s svojimi inovacijami predstavilo 127 inovatork iz 26 držav, med njimi tudi iz Slovenije. Slovenske inovatorke, med katerimi sta bili tudi dve Kamničanki, so za svoje dosežke prejele eno zlato, dve srebrni in pet bronastih medalj. Slovenske inovatorke je na sejmu zastopala Katja Vrhovnik iz združenja ASI - Aktivni slovenski inovatorji in predstavila naslednje inovacije: • inovacijo s področja medicinskih pripomočkov - pripravo za razbremenjevanje hrbtenice inovatorke Milene Potočnik iz Kamnika, James Su, predsednik Tajvanskega združe- • inovacijo s področja nja inovatorjev, in Katja Vrhovnik z zlato ogrevalne tehnike - multi- medaljo, ki stajo z očetom Dragom preje-valentno peč inovatorke la za več inovacij s področja alternativnih Anice Rajh iz Šempetra v znanosti (Naravni zdravilni gaj Tunjice). Savinjski dolini, • več inovacij s področja alternativnih znanosti - obesek za zdravo in vitalno življenje, živo vodo, energetsko piramido in sistem izkoriščanja zemeljskih sevanj in energijskih centrov v Naravnem zdravilnem gaju Tunjice inovatorjev Katje in Draga Vrhovnika iz Tunjic pri Kamniku ter • dve inovaciji s področja turizma - železniško transverzalo - hotel na tirih inovatorke Mire Juhart in integralni turistični produkt »Mavo drgač« inovatorke Urške Juhart, obe sta iz Kotelj. Tudi inovatorke iz drugih držav so predstavile precej zanimivih inovacij. Inovatorka iz Sirije je namreč predstavila kruh, ki vsebuje vlaknine, minerale, vitamine in proteine, inovatorka iz Irana robota, ki opozarja šolarje na prehodu za pešce, korejska inovatorka pa je predstavila napravo, ki se pritrdi na V torek, 20. maja, je župan Občine Kamnik sklical sestanek z vsemi predsedniki krajevnih skupnostih, da se predsedniki podrobneje seznanijo z namenom in organizacijo delavnic za pripravg Občinskega prostorskega načrta. Delavnice potekajo v teh dneh, od 22. do 29. maja. Na delavnicah sodelujejo izdelovalci novega prostorskega akta, občinske strokovne službe in občinska uprava ter predstavniki sveta krajevnih skupnosti. Ključni namen je preveriti strokovne ugotovitve in izhodišča iz sedaj izdelanih strokovnih podlag s predstavniki svetov krajevnih skupnosti ter pridobitev infor- ter priporočila pristojnega ministrstva. Tako Zakon o urejanju prostora, kot tudi sedaj veljavni Zakon o prostorskem načrtovanju, v temeljnih načelih usmerjata prostorski razvoj naselij na obstoječe proste, degradirane in neizkoriščene površine znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Na Oddelek za urejanje prostora je do sedaj prispelo nekaj manj kot 1000 pobud. Večje število pobud občanov za spremembo namenske rabe prostora, ki smo jih na občino prejeli v zadnjih letih, je v nasprotju s tem temeljnim načelom, saj pobude segajo izven Občina se bo v največji možni meri trudila, da bo postopek izdelave novega Občinskega prostorskega načrta končala v najkrajšem času. Zato občane pozivamo, naj s pomočjo krajevnih skupnosti uskladijo predloge glede razvojnih potreb v svojem kraju, ter jih organizirano posredujejo občinski upravi. Občane tudi pozivamo, da naj bodo do časa javne razgrnitve potrpežljivi, v času javne razgrnitve, ki jo načrtujemo jeseni v letošnjem letu, pa obvezno preverijo predlog prostorskega akta na svojem območju ter v primeru neskladnosti podajo pripombo, saj naknadno spreminjanje prostorskega akta predstavlja nov zapleten postopek, ki lahko pomeni nepremostljivo oviro za izvedbo posamezne investicijske namere. večerja v najdražjem hotelu pa je bila pripravljena kot da bi šlo za svatbo. Na forumu so se udeleženke seznanile z dobrimi praksami v inovacijah, še posebej pa je bilo poudarjeno, da morajo inovatorji in inovatorke slediti svojim ciljem in kljub neuspehu vztrajati, saj se zaupanje v jasno začrtan cilj prej ali slej zanesljivo povrne. Po besedah Vrhovnikove so bile slovenske inovatorke priznanj in medalj, ki so jih prejele, neizmerno vesele, saj to dokazuje kakovost njihovega dela. »Za slovenske inovacije je bilo veliko zanimanja tajco v smislu izvoza kot tudi želja po sodelovanju. Zato verjamem, da tak festival, kot je bil ta, lahko prinese veliko dobrega tako slovenskim inovatorjem kot tudi državi oziroma njeni prepoznavnosti,« je še poudarila Katja Vrhovnik. Z. J. macij, teženj in potreb lokalne skupnosti, ki izhajajo iz dosedanjih težav in pobud lokalnega prebivalstva ter so vezane na stavbna zemljišča in druge prostorske ureditve. S pomočjo delavnic želi občina z lokalnim prebivalstvom uskladiti prostorski razvoj ključnih centralnih naselij v občini, kakor tudi dolgoročno zagotoviti izboljšanje razmer v podeželskem delu občine. Namen delavnic je tudi opozoriti na nekatere težnje, probleme in neizkoriščene prostorske možnosti v okviru že obstoječih stavbnih zemljišč v naseljih ter s ključnimi nosilci razvoja naselja preveriti in uskladiti vizijo in osnovni koncept prostorskega razvoja občine Kamnik. Občina mora pri pripravi občinskih prostorskih aktov in pri vodenju postopkov spoštovati sprejeto zakonodajo novih usklajenih mej naselij, bo občina upoštevala pobude občanov ter jih ustrezno strokovno utemeljila, da bo za te spremembe mogoče pridobiti pozitivna mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora. Pričakovati je, da bodo v tej fazi takšne pobude potrebovale še dodatne utemeljitve pobudnikov za spremembo namenske rabe prostora, v smislu podrobnejših podlag, zasnov in obrazložitev načrtovanih posegov na predlaganem območju. Občina Kamnik želi nov temeljni občinski prostorski akt izdelati kot dolgoročen usklajen dokument, ki ne bo več predmet stalnih sprememb in pritiskov. Prepričani smo, da je to z aktivnim in konstruktivnim sodelovanjem vseh sodelujočih mogoče, zato strokovno in laično javnost vabimo k aktivnemu sodelovanju pri predlogih razvojnih pobud, predvsem s področja družbenega razvoja in širšega družbenega interesa na območju naše občine. mag. Marija Tadeja Ježek, vodja Oddelka za urejanje prostora začrtanih območij stavbnih zemljišč obstoječih naselij, ki pa imajo po drugi strani še dovolj prostega stavbnega fonda znotraj območij naselij. Tako je pričakovati, da državni nosilci urejanja prostora, kljub težnjam občin oziroma lokalnega prebivalstva po širitvi stavbnih zemljišč na nezazidane robove naselij in izven, s takšnimi posegi oziroma spremembami namenske rabe zemljišč ne bodo soglašali. Občina Kamnik bo na podlagi izdelanih strokovnih podlag skušala celovito začrtati prostorski razvoj naselij ter tudi spremeniti mejo naselja v primerih, ko je bila le-ta v preteklih letih načrtovana neskladno s sedanjimi razvojnimi prioritetami. V kolikor bodo pobude občanov skladne s sprejeto strategijo in lokalnimi razvojnimi cilji ter v okviru mesečni koledar JUNIJ 2008 četrtek, 29. maj ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v galeriji - ZADNJIČ V SEZONI!!! SEDEF - večer modernih sevdalink Maša Pašovič vokal, Šemsudin Džopa akustična kitara, Tilen Stepišnik klasična kitara, gosta: Petra Onderufova violončelo, Sergej Randelovič Rando tolkala, VSTOP PROST petek, 30. maj ob 18:00 in 20:00 3. DOBRODELNI SHOW ORIENTALSKEGA PLESA 2. do 10. junij - GALERIJA DOMŽALE LETNA RAZSTAVA LIKOVNEGA DRUŠTVA PETRA LOBODE petek, 6. junij ob 20:00 ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE DOMŽALE, Oddelek Domžale 10., 11., 23. in 24. junij ob 20:00 SNG Drama Ljubljana Brian Friel: JALTSKA IGRA. POIGRA drami enodejanki četrtek, 12. junij ob 20:00 Diplomski koncert URŠKA URBANIJA (sopran) Petek, 13. junij ob 20:00 LETNA PRODUKCIJA PLESNEGA DRUŠTVA SALAM GHAZEEA INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 © Kulturni dom Franca Bernika Domžale Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99,124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP in 14/07-ZSPDPO), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2008 (Uradni list RS, št. 19/08) in 22. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 86/02 in 16/04) Občina Kamnik objavlja RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva 1. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v obliki: - subvencioniranja obrestne mere pri kreditiranju - pospeševanja zaposlovanja 2. POGOJI IN MERILA, POD KATERIMI SE DODELJUJEJO SREDSTVA 2.1 Subvencioniranje obrestne mere pri kreditiranju Subvencioniranje obrestne mere se lahko odobri za materialne in nematerialne investicije. Subvencijo lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30 % lastnih sredstev. Višina kredita ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije. Upravičeni stroški za dodelitev subvencije so: - stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; - stroški nakupa, graditve in prenove poslovnih prostorov; - stroški nakupa opreme - osnovnih sredstev; - stroški nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-how). - Do subvencije so upravičeni samostojni podjetniki posamezniki ter majhna in srednje velika podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori in kraj investicije morajo biti na območju občine Kamnik. Doba vračanja kredita je 5 let. Končna obrestna mera za kreditojemalca znaša 3,5 % letno, fiksno. Kreditojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: z zastavo nepremičnine, premičnin, denarnih sredstev, vrednostnih papirjev; za samostojne podjetnike obstaja tudi možnost zavarovanja pri zavarovalnici po pogojih zavarovalnice. Vse stroške zavarovanja, ki nastanejo v postopku zastave nepremičnin oz. premičnin, plača kreditojemalec. Kreditojemalec se zavezuje sredstva posojila porabiti namensko, v skladu z investicijskim programom. Vlogi - zahtevku za kredit mora biti priloženo: - izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen delež je že dobil iz drugih virov; - dokazilo o plačani upravni taksi; - poslovni načrt ali skrajšan investicijski program v skladu z razpisno dokumentacijo; - izjavo vlagatelja, da za namen razpisa dovoljuje Občini Kamnik pridobitev podatkov iz uradnih evidenc; • za samostojne podjetnike - EMŠO in davčno številko; - izjavo o opravljanju dejavnosti; - izjavo o plačanih davkih in prispevkih; • za podjetja - matično in davčno številko podjetja; - izjavo o vpisu v sodni register - AJPES; - računovodske izkaze podjetja za pretekli dve leti. 2.2 Pospeševanje zaposlovanja Pomoč za pospeševanje zaposlovanja se dodeli za: - odpiranje novih delovnih mest; - pospeševanje samozaposlovanja; -zaposlovanje mladih. Pomoč se dodeli za zaposlovanje oseb, ki še niso bile zaposlene oziroma so ostali brez zaposlitve. Brezposelna oseba mora izpolnjevati naslednje pogoje: -je državljan Republike Slovenije; - je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije najmanj en mesec pred dnem zaposlitve (razen za prvo zaposlitev); - ima stalno prebivališče v občini Kamnik; - sedež dejavnosti mora biti v občini Kamnik; - da je zaposlitev brezposelne osebe sklenjena v obdobju od zaključka zadnjega razpisa (26. 6. 2007) do zaključka odprtega razpisa. Pomoč brezposelni osebi za samozaposlitev znaša 20 točk. Pomoč delodajalcu za zaposlitev osebe na novo delovno mesto za nedoločen čas, ki je bila na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije prijavljena kot brezposelna oseba znaša 15 točk. Pomoč delodajalcu za zaposlitev osebe na novo delovno mesto za nedoločen čas, ki ji je to prva zaposlitev, znaša 15 točk. Vrednost točke za leto 2008 je 43,00 EUR. V primeru, da višina zaprošenih sredstev presega zagotovljen obseg pomoči v proračunu, se višina odobrenih pomoči lahko sorazmerno zniža. Vlogi je potrebno priložiti: - izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen delež je že dobil iz drugih virov; - EMŠO in davčno številko vlagatelja; - izjavo vlagatelja, da je prijavljen v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje; - izjavo vlagatelja, da je bila brezposelna oseba prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS (razen v primeru prve zaposlitve); - izjavo vlagatelja, da za namen razpisa dovoljuje Občini Kamnik pridobitev podatkov iz uradnih evidenc; - dokazilo o plačani upravni taksi • če je vlagatelj samozaposlenec - priglasitveni list ali potrdilo o opravljanju dejavnosti; • če je vlagatelj delodajalec - izjavo o vpisu v sodni register - AJPES; - izjavo o opravljanju dejavnosti; - izjavo o plačanih davkih in prispevkih; - računovodske izkaze podjetja za pretekli dve leti; - pogodbo o zaposlitvi; Novo odprta delovna mesta in samozaposlitve morajo obstajati vsaj dve leti po prejeti pomoči za ta namen. 3. POSTOPKI DODELITVE SREDSTEV Komisija, ki jo imenuje Župan Občine Kamnik, prouči vloge, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. Prejemniki sredstev po tem razpisu bodo objavljeni na spletni strani Občine Kamnik. Posojilojemalec sklene z bančno organizacijo posojilno pogodbo najkasneje v roku 30 dni od sprejema sklepa o odobritvi. 4. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN NJIHOVE ODDAJE Obrazce vlog so na voljo na Občini Kamnik (sprejemno informacijska pisarna) in na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si. Vloge morajo vsebovati predpisano dokumentacijo in biti poslane na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik ali vložene v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1). Upravna taksa znaša 3,55 EUR. Rok za oddajo vlog je 20.6.2008. Dodatne informacije: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (Alojz Kolar, tel. 8318-106 ali Vesna Krmavnar, tel. 8318-107). Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK GOSPODARSTVO 29. maj 2008 5 Kamniška podjetja: Stol-pisarniški stoli d.o.o. Stol ponovno v ponos kamnišk in slovenskemu gospodarstv" Podjetje Stol, pred desetletji eden močnejših stebrov kamniškega gospodarstva, je v času tranzicije in prestrukturiranja slovenskega gospodarstva doživelo mnogo sprememb in pretresov. Zaradi lažjega prilagajanja in obstoja na vse bolj zahtevnem tržišču je nastalo več manjših podjetij, ki naj bi lažje in uspešneje kljubovala novim razmeram. Danes poslanstvo Stola na slovenskem in na tujih trgih nadaljuje edina preostala hčerinska družba nekdanjega Stola - podjetje Stol Pisarniški stoli d.o.o.. Z novim lastništvom Avtoakustike d.o.o. iz Homca pred slabim letom dni je prišlo do novega zagona in pogleda ter sprememb, ki so za seboj pustile stare Stolove bolezni. Podjetje se je ambiciozno usmerilo v prihodnost, z odprtostjo za spremembe, s kakovostnimi izdelki in razvojem, podprtim z znanjem in izkušnjami, ki izhajajo iz dolgoletne tradicije, uspešno nadaljuje 104-letno tradicijo izdelovanja pisarniškega in sedežnega pohištva. »Naš cilj je povrniti in povečati ugled blagovne znamke Stol, tako v Sloveniji, državah nekdanje Jugoslavije ter drugod po Evropi in svetu,« sta ob našem obisku podjetja poudarila Janez Lenarčič in Tomo Juhant. Podjetje je svoje poslanstvo zastavilo globalno S proizvodnjo izdelkov, ki se jih drži sloves funkcionalnih, ergonomskih, sodobno oblikovanih in kakovostno izdelanih, se podjetje Stol-pisarniški stoli d.o.o. pojavlja na slovenskem trgu, kot tudi na tujih trgih. Okrog 70% izdelkov, med katerimi so stoli in oprema za gledališča, dvorane ter druge kulturne in večnamenske ustanove, izvozijo v tujino, pretežno v Nemčijo, na Nizozemsko, v Švico, Avstrijo, skandinavske dežele in države bivše Jugoslavije. Na Stolovih stolih sedijo visoki politiki, gospodarstveniki, obiskovalci gledališč in športnih dogodkov po vsem svetu Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja najrazličnejših stolov, kot so pisarniški stoli, kovinski stoli, stoli na gredi, kongresni in gledališki fotelji, sedežne garniture, stoli za športne dvorane. S Stolovimi stoli so opremljene pisarne, poslovni objekti, kulturne in športne dvorane, gledališča in fakultete po Sloveniji in Evropi. Če samo izpostavimo nekaj referenc: s kompletnim programom stolov so opremili Kongresni center na Brdu za pred- S Stolovimi stoli so opremljene pisarne, poslovni objekti, kulturne in športne dvorane, gledališča in fakultete po Sloveniji in po vsej Evropi. S kompletnim programom 1.500 stolov so opremili tudi Kongresni center na Brdu za potrebe predsedovanja Slovenije EU. sedovanje Slovenije EU, na njih sedijo poslanci in politiki v dvoranah Državnega zbora, obiskovalci kongresne dvorane Bernardin v Portorožu, Filharmonije ter Opere in balet v Ljubljani. Med opremljenimi kinodvoranami, gledališči velja izpostaviti Kraljevi teater v Amsterdamu s 1.800 stoli izpod kamniških planin, med stadioni pa PSV stadion v Eindhovenu na Nizozemskem. Kot je povedal Juhant, letno opremijo 50 do 60 dvoran po vsem svetu, izvažajo tudi na Japonsko, v Grčijo. Trenutno se pripravljajo na velik projekt - s kar 10.000 stoli bodo opremili največjo hokejsko dvorano na Švedskem. Projektov je veliko, zato se povezujejo z nosilnimi gradbenimi in inženirinškimi slovenskimi podjetji, na področju športa veliko sodelujejo z Elanom. Sledijo kvaliteti, modnim trendom in željam kupcev Že nekaj časa je glavno vodilo in cilj podjetja približati se naročnikom in arhitektom ter izpolniti njihova pričakovanja. »Vlagati je potrebno v programe, po katerih je Stol prepoznaven, po drugi strani pa jih razvijat in temeljito prenovit, ko se »izpojejo«. Razvijamo programe na višjem nivoju kvalitete, tam, kjer je tržna niša. Z lastnim inženiringom in v povezavi z drugimi ponudniki zagotavljamo celotno ponudbo opreme pisarniških prostorov, m Nove vizije na področju pisarniškega programa Tudi na področju pisarniških programov je nova vizija. Pisarna ali poslovni prostor je danes pomemben prostor, večji je poudarek novostim, modnim trendom, ergonomskim in funkcionalnim lastnostim stolov in opreme. Povečevanje prisotnosti na trgu dolguje podjetje svoji filozofiji iskanja lastnega oblikovalskega jezika, ki spoštuje sodobne ergonomske in funkcionalne zapovedi, kulturne in tržne omejitve. Vodilo je preseganje modnih trendov, v smislu iskanja izdelkov, ki ohranjajo vrednost in sledijo pobudam novih tehnologij, materialov in izzivom, ki jih prinašajo posamezni objekti in naročniki. »Želimo prodajati lastno znanje, tradicijo, izkušnje - z izdelki, ki s kvaliteto in dizajnom prinašajo no.vo, dodano vrednost,« poudarja Janez Lenarčič. Oblikovanje pr obdobij oživlja reteklih V montažnem delu proizvodnje je še vedno veliko ročnega dela, zato so se s povečanjem obsega proizvodnje v podjetju povečale potrebe po novih kadrih. tudi parketov, talnih oblog, odrskih zaves... Opremiti kar nekaj gledaliških in kino-dvoran, kulturnih objektov in predavalnic doma in v tujini pomeni, da je projektna skupina uspela razviti občutljivost za različne kulturne prostore in je sposobna ustreči zelo kompleksnim zahtevam projekta od tehnično-oblikovalske faze do izdelave in montaže izdelka,« pravijo v podjetju. Podjetje se tehnološko razvija z uporabo sodobnih CNC tehnologij, ki z računalniško vodeno obdelavo lesa zagotavljajo veliko natančnost izdelave tudi pri velikih serijah izdelkov, ob tem pa omogočajo prihranek časa. Danes se oživlja industrijsko oblikovanje preteklih obdobij, posebno 50. let 20. stoletja. Kaže se v prenovi in oživljanju modelov arhitekta Nika Kralja - tako imenovanih Thonetovih stolov. V Stolu-pisarni-ški stoli se namreč ukvarjajo tudi z restavriranjem starega pohištva. V lanskem letu, ki je bilo posvečeno tudi Plečnikovi dediščini, so izdelali nekoliko večjo omejeno zbirko stolov po Plečnikovih načrtih, ki jih sicer v manjšem številu primerkov izdelujejo ves čas. Uporaba sodobnih tehnologij, širjenje proti zahodu Evrope in v Rusijo Med cilji podjetja je širjenje prodaje v celotno Evropo. Ko beseda nanese na nadaljnji razvoj podjetja, je ta neločljivo povezan tako s posodabljanjem proizvodnje kot tudi s sodobnimi tržnimi pristopi. Podjetje se tehnološko razvija z uporabo sodobnih CNC tehnologij, ki z računalniško vodeno obdelavo zagotavljajo veliko natančnost izdelave tudi pri velikih serijah izdelkov, ob tem pa omogočajo prihranek časa. Vse to zahteva razvoj modemih računalniških tehnologij in strokovno tehnični kader. »Do posla vodita dve poti; prva je preko javnega razpisa, kjer je začrtano, kaj se išče in je končno merilo cena. Na drugi poti pa se srečamo s kupcem, ki ima svoje lastne želje, vizijo in v tem primeru s pomočjo lastnega inženiringa zagotovimo stranki »celoten servis« - od idejnega projekta, preko izdelave vzorcev, do proizvodnje, mon- V lanskem letu, kije bilo posvečeno Plečnikovi dediščini, so izdelali nekoliko večjo, sicer omejeno zbirko stolov po Plečnikovih načrtih. taže in servisa. Na ta način se približamo kupcem in pogosto prav na podlagi zaupanja pridobimo še dodatne vezane posle,« pojasnjuje Tomo Juhant. Kot sta povedala sogovornika, ima vodstvo podjetja zaenkrat še sladke skrbi, saj so v fazi, ko se kažejo pozitivni učinki prestrukturiranja in imajo dela veliko, lahko bi rekli skoraj preveč. A se ob tem zavedajo, da je dinamika trga zelo hitra, zato želijo ohraniti in povečevati obseg prometa, še povečati kvaliteto, slediti modnim trendom in željam naročnikom. Čim hitreje se je potrebno prilagajati razmeram na trgu, ki so odvisne od mnogih dejavnikov, tudi od cene nafte, ki kaj hitro sprožijo recesijo. »V Sloveniji smo deležni še pozitivnih posledic gospodarske rasti in novih trgov doma zaenkrat ne iščemo. Naš cilj pa je povečati prisotnost na evropskih tržiščih, še zlasti na zahodu Evrope - v Franciji in Španiji, pa tudi v Rusiji, kjer je bil Stol včasih kar precej prisoten«, pravi Lenarčič. Z rastjo proizvodnje potrebe po novih kadrih Podjetje trenutno zaposluje nekaj čez sto delavcev, med katerimi so pretežno mizarji, tapetniki, skratka delavci z uporabnimi ročnimi znanji in tudi priučeni, saj je za izpolnitev specifičnih in individualnih zahtev kupcev kljub sodobnim tehnologijam še veliko ročnega dela. Samo spomnimo se na stole za gledališča, operne hiše - koliko natančne, ročne izdelave zahtevajo. S povečanjem obsega proizvodnje pa so se v podjetju povečale potrebe po novih kadrih. Trenutno zlasti v proizvodnji potrebujejo novih moči, da bodo uspeli izpolniti vsa naročila, sčasoma pa tudi na področju prodaje in trženja. »Iščemo ljudi, ki znajo delati in prisluhniti željam naročnika ter so se pripravljeni tehnološko posodabljati skupaj s posodabljanjem proizvodnje. Želimo tak kader, ki se je v prijetnem delovnem okolju pripravljen izobraževati in skupaj z našim podjetjem rasti!« sta naš pogovor zaokrožila Janez Lenarčič in Tomo Juhant. Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Apartmajsko naselje Term Snovik nagrajeno s srebrnim znakom za energetsko učinkovite stavbe Terme Snovik so v petek, 16. maja, v Celju prejele srebrni znak za energetsko učinkovite stavbe - njihovo apartmajsko naselje. Po EU Marjetici, nagradi »Energetsko učinkovito podjetje 2008« ter priznanju »Ohranitev čistega zraka« je to letos že četrta nagrada za najvišje ležeče slovenske terme, ki tako dokazujejo, da je njihova do okolja prijazna naravnanost in energetska učinkovitost podprta s konkretnimi rešitvami in dejanji. Kot je pojasnil vodja strokovne komisije Celjskega sejma dr. Peter Novak, so bili kriteriji, ki bodo standard tudi v prihodnje, postavljeni zelo visoko. Diamantnega in zlatega znaka tako niso podelili, ker prijavljene stavbe niso ustrezale kriterijem. »Diamantni znak namreč pomeni, da stavba ne rabi zunanjih virov energije, pač pa jih celo oddaja v mrežo. Zlati znak pa je namenjen objektom, ki rabijo zelo malo energije«, je dejal dr. Novak. Najvišje letošnje podeljeno priznanje, srebrni znak, je komisija namenila Termam Snovik za njihovo apartmajsko naselje s štirimi zvezdicami. Z bronastim znakom so nagradili tri udeležence, s posebnim priznanjem pa dva udeleženca. Poleg priznanj so nagrajenci prejeli še energetsko izkazni- Direktor Ivan Hribar z novim priznanjem, ki potrjuje okolju prijazno naravnanost in energetsko učinkovitost podjetja (foto: Nataša Muller). co, ki temelji na računih o rabi energije v stavbi in kipce, ki so delo akademskega kiparja Boštjana Novaka. »Prejeta nagrada je veliko priznanje za nas, naše dosedanje delo ter hkrati obveza za naprej, saj se bomo še širili. Pri novogradnjah bomo izhajali iz dosedanjih izkušenj ter upoštevali najnovejša spoznanja stroke,«je ob prejemu »srebrnega znaka« za energetsko učinkovito stavbo povedal direktor Term Snovik Ivan Hribar in hkrati dodal, da je prepričan, da se bo investicija obrestovala tudi z ekonomskega vidika. POMAGAJMO SKUPAJ! Gasilci počastili življenjski jubilej najstarejšega Dupličana Slavko Orešnik - devetdesetletnik Jubilantu Slavku Orešniku sta v spomin izročila kipec sv.Florjana Vilko Dobovšek, predsednik PGD Duplica, in Mirko Semeja, 87-letni gasilski veteran... Pod tem naslovom je 9. maja v Domu kulture Kamnik potekal dobrodelni koncert, ki ga je pripravil Lions klub Kamnik. Pri izvedbi koncerta so jim pomagali tudi mladi člani Leo kluba Kamnik. Seveda dobrodelne prireditve ne bi bilo, če se vabilu k sodelovanju ne bi odzvali izvajalci. Vsi sodelujoči so se odpovedali honorarju za nastop na dobrodelnem koncertu. Lionsi so želeli s pomočjo koncerta zbrati denar za Jureta, ki potrebuje sodoben invalidski voziček, in Aleša iz Podgorja, ki trpi Klekljarstvo je bilo na Kamniškem, kot izpričujejo viri, živahno že v 18. stoletju, tako kot v Ljubljani in Radovljici. Po drugi svetovni vojni je skoraj zamrlo. Kleklji so odzvanjali le še v domovih priseljenk in priseljenca z Žirovskega in iz Poljanske doline Po letu 2001 se je klekljarstvo začelo oživljati v Mostah pri Komendi, pobudnica in učiteljica je upokojena likovnica in klekljarska mojstrica Stana Pibernik. Novembra 2006 pa je tudi v Nevljah začela delovati ldekljarska sekcija, podružnica meščanskega društva Čebelica. Združuje 22 članic in devetletnega Žiga. Marljive klekljarice, ki se družijo enkrat tedensko, so na ogled postavile ročno klekljane čipke, ki se jim po mnenju večine obiskovalcev ne pozna, da so nastale pod rokami začetnic. Razstava je bila odprta tri dni, od 28. do 30. marca, v dvorani pri župnišču. V vseh teh dneh so neveljske poti oživele od številnih obiskovalcev, med katerimi so bile tudi mojstrice iz znanih čipkarskih središč. za posledicami hude prometne nesreče. Obiskovalci koncerta so lahko dobro uro uživali v prvovrstni glasbi, ki so jim jo ta večer ponudili klapa Mali grad, citrar Tomaž Plahutnik, ženska zasedba Sirene in pevci prvega slovenskega pevskega društva Lira. Koncert je bil dobro obiskan, ker pa dvorana Doma kulture Kamnik sprejme več sto obiskovalcev, bi lahko prišlo še več ljudi. Tisti, ki so si vzeli čas za obisk koncerta, pa so pokazali, da jim resnično ni vseeno, kako živijo ljudje okrog Z njim smo navezali prisrčne stike, ki bodo vodile naše prve korake in bogatili delo. Mentor sekcije je Primož Kepic, razstavo pa je domiselno postavil Tomaž Cukjati, ki jo je polepšal tudi s svojim umetniško izdelanim pirhi. Klekljarice in mlade umetnice Kaja, Sandra, Darinka, Nika, Klara so oblikovale prisrčen kulturni program. Zdenka je prebrala svojo »klekljarsko« pesem. Učinek razstave je bil razveseljiv in nepričakovan. Obiskovalci so bili prijetno presenečeni tudi nad prisrčnim sprejemom klekljaric-gostiteljic. TINAROMŠAK Pripis urednice: Ročno izdelane čipkarske mojstrovine, v katere je vtkano mnogo spretnosti in potrpežljivosti klekljaric iz Kamnika in Komende, smo občudovali tudi pred dnevi na razstavi celotnega Klekljarskega društva Čebelica v Komendi. njih. Z vstopnicami in prostovoljnimi prispevki se je nabralo 1800 evrov, tako da je lahko Lions klub Kamnik Juretu in Alešu (zanj so ček prevzeli starši) podaril po 1000 evrov vsakemu. Tokratni dobrodelni koncert je bil sicer prvi, ki so ga pripravili kamniški Lionisti, ni pa bila to prva dobrodelna akcija kluba, v katerem je trenutno nekaj več kot 20 članov. V dobrih štirih letih obstoja so člani izpeljali že več dobrodelnih akcij in pomagali predvsem trokom iz socialno šibkih družin v naši občini ter gojencem VDC Sožitje. Ker se lionistično leto počasi končuje (junij), se člani že pripravljajo na vsakoletni »Pozdrav poletju«. Prireditev bo že tradicionalno potekala na gradu Zaprice, člani se bodo 13- junija najprej zbrali na občnem zboru, na katerem bodo izvolili tudi novo vodstvo, ki bo klub vodilo prihodnjih 12 mesecev. Kamniške Lionse bo v prihodnje vodil direktor Term Snovik Ivan Hribar, ki bo zamenjal dosedanjega predsednika Borisa Kralja. V nadaljevanju večera bo med drugim nastopila tudi znana slovenska šansonjerka Vita Mavrič. Klub poleg tega pripravlja še dobrodelno dražbo slik znanih kamniških in drugih slovenskih slikarjev, prvič pa bo med deli tudi slika tujega umetnika iz Avstrije. Zbrani denar nameravajo kamniški Lionsi tokrat pokloniti otrokom, ki imajo težave z vidom. Konec večera pa bo, kot je že običaj, namenjen prijetnemu klepetu in druženju članov in vseh, ki nesebično podpirajo njihovo človekoljubno delovanje. Tretjo obletnico delovanja bo društvo proslavilo z dobrodelnim pohodom po Koželjevi poti 15. junija in krajšo slovesnostjo pri Domu v Kamniški Bistrici. Novoizvoljena predsednica kluba Nina Koželj v prihodnjem LEO letu obljublja še več dogodkov in še več pomoči soljudem. Na redni spomladanski skupščini so člani LEO kluba izvolili novo vodstvo, ki bo vajeti v svoje roke prevzelo z začetkom novega LEO leta - v septembru. LEO leto namreč traja od septembra do junija, ko večina LEO in LIONS klubov pred počitnicami sklene sezono na letnem srečanju, tako imenovanem charter nightu. Novo vodstvo se bo tako uradno prvič predstavilo 13. junija na Zapricah, ko bosta imela svoj charter night LIONS in LEO kluba Kamnik. Še vedno aktualna predsednica LEO kluba Špela Bovha je z delovanjem kluba v iztekajočem se LEO letu zadovoljna, prav tako s številom in izkupičkom dobrodelnih prireditev. Ob izvolitvi novega vodstva je povedala: »Letos smo zbrali in ljudem v naši neposredni bližini podarili več kot enajst tisoč evrov v denarju in dobrinah, s čimer moramo biti zadovoljni. Poleg tega smo svoje vrste razširili, sprejeli smo nove člane, zagnane in mlade ljudi, s katerimi bomo v prihodnje lahko storili še več. Trenutno na vstop v LEO klub Kamnik čakajo še štirje, V petek, devetega maja, pod večer so se na Duplici oglasile sirene gasilskih avtomobilov domačih gasilcev. Vendar tokrat ni šlo za požar, pač pa so gasilci ob zvokih siren in stranjske godbe pripeljali pred Grešnikovo hišo na Duplici velik mlaj, da bi z njim počastil častitljivi življenjski jubilej - devetdesetletnico svojega člana Slavka Orešnika. Preden se je spustil mrak, je na dvorišču že stal skoraj dvajsetmetrski mlaj z velikim »prometnim znakom« 90 na svojem vrhu. Jubilant je komaj dojel, kaj se dogaja, ko je prišel iz hiše, saj ga nihče ni obvestil o tem dogodku. Mlaj, hišo in vse navzoče so gasilci najprej »požegnali« z visoko brizgajočimi curki, nato pa je slavljencu v imenu gasilcev pred strumno postrojenimi gasilci spregovoril Vilko Dobovšek, predsednik PGD Duplica, mu čestital k visokemu jubileju in se mu zahvalil za njegovo sodelovanje v društvu, kjer je kar nekaj let skrbel za društvene finance. V stari gasilski uniformi je pred hišo prikorakal tudi tri leta mlajši gasilec, 87-letni Mirko Semeja - Matevhov in prinesel spominsko darilo - kip sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, ki sta ga nato skupaj s predsednikom društva v spomin in zahvalo izročila jubilantu. Prijetno srečanje gasilcev in ostalih Dupličanov se je nato na vrtu pri Grešnikovih ob poskočnih zvokih stranjske godbe in obujanju spominov na nekdanje dni nadaljevalo pozno v noč. Zato so še posebej poskrbeli jubilantova žena Ivica in sin Franci s soprogo. Jubilant Slavko, ki se je rodil 10. maja 1918 na Duplici, je rad obudil spomine na svojo življenjsko pot, ki ni bila zmeraj postlana z rožicami. Njegovi starši, v družini so bili štirje otroci: Ivan in France, ki sta padla med vojno, Slavko in Francka, so izhajali iz starih dupliških družin (mama Okornova, oče pa Škricov). Oče je bil zaposlen v tovarni Remec kot mojster v furnirni. Zato so do leta 1932, ko so zgradili svojo hišo na sedanji Jamovi 2, živeli v enem od dveh Remčevih blokov. Tudi Slavko se je v letih 1932 do 1936 v Ljubljani izučil za mizarja, nato končal še delovodsko šolo v Ljubljani in se leta 1941 zaposlil seveda pa smo veseli vsakogar, ki želi pomagati«. Povečanje števila članov je med svojimi cilji napovedala tudi nova predsednica kluba Nina Koželj. »Vprihodnjem letu imamo velike načrte, dejavnost kluba nameravamo poživiti, organizirati še več prireditev in pomagati še več ljudem. Več nas bo, lažje bomo delali in več dobrega bomo lahko naredili, zato vabim vse mlade Kamničane in Kamničanke, da se nam pridružite,« je povedala Nina ob svoji izvolitvi. Še pred poletno vročino LEO klub Kamnik pripravlja zadnjo dobrodelno akcijo v letošnjem letu. Za mlado družino iz Kamnika, ki živi brez očeta, se bodo 15. junija po Koželjevi poti dobrodelni pohodniki peš podali do Kamniške Bistrice. Urejena in dobro označena pot od Iverja do izvira Kamniške Bistrice teče ob rečni strugi, je slikovita in z drevesnimi krošnjami dobro skrita pred junijskim soncem. Na cilju bodo lahko poskusili tudi nekaj domačih dobrot, k dobri volji pa bo pripomogla vesela harmonika. Pohodniki bodo dobili malico in priznanja o opravljenem pohodu, s prostovoljnim prispevkom v višini 10 EUR pa bodo storili nekaj dobrega tudi za tiste, ki jim je življenje namenilo več gorja kot lepih stvari. Vabljeni na pohod. Več izveste na spletni strani www.leokamnik.si. LEO klub Kamnik v pripravi dela v Remčevi tovarni. Nato ga je pot zanesla v Celje, kjer je delal v pohištvu Vehovar, od koder je bil 1942 odpeljan na prisilno delo v Berlin, vendar je pobegnil in se na Dunaju zaposlil kot mizar. Prav v tem času pa so doma Nemci izselili vso družino v Nemčijo. Po osvoboditvi ga je življenjska pot od Remčeve tovarne, kjer se je najprej zaposlil, zanesla na Češko, kjer je pridobil tudi diplomo lesarskega tehnika, nato na ministrstvo za gozdarstvo, v sedemdesetih letih pa v Slovenijales in v Lesnino, kjer je kot vodja inženiringa opremljal diplomatske objekte in hotele. Med zanimivostmi mu ostaja spomin na skupno delo z nekdanjim smučarskim skakalcem Rudijem Finžgarjem pred vojno pri Čufarju na Bledu, kjer je Rudi delal smuči, Slavko pa pohištvo. Kot grenke kaplje na življenjski poti se spominja tudi nekajmesečnega zapora v času informbiro-ja, čeprav še danes ne ve zakaj. V skromno zadoščenje mu je pred osmimi leti priznan status žrtve vojnega nasilja zaradi izgnanstva oziroma begunstva. Tudi nekdanje Duplice in starih hiš se še dobro spominja, med njimi je Remčeva vila zgrajena leta 1927, Semejeva trgovina, Krulovčeva gostilna, kjer je rad tudi balinal, in stoletna lipa pred njo, Okornovega mlina, kjer je bila doma njegova mama... Tudi na družino Remec ima lepe spomine, saj je mlade gospa rada učila petja. Zato ima še vedno stike z njenimi tremi še živečimi sinovi, ki jim je večkrat predlagal, naj svojo vilo uradno zapišejo Duplici, da bi tako ostala kot spomenik Remčevi družini in služila kulturnim in drugim potrebam krajanov Duplice. Še in še bi Slavko obujal spomine na nekdanje čase. Na koncu pa pravi: Vedno sem rad delal, brez dela nisem mogel. Jedli pa smo bolj skromno kot danes, največkrat krompir, repo in zelje, meso pa le ob nedeljah in za praznike, pa smo vseeno preživeli... Jubilantu tudi naše iskrene čestitke! DISKONT NEŽIVIL MO) DOM Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/72 11 255 Ve; raWRil S/& m V5@B 15TŠHL®gK]®@Lm • MALI GOSPODINJSKI APARATI • Velika izbira BLAZIN ZA STOLE IN LEŽALNIKE 10-50% POPUST na določene artikle (posteljne garniture, brisače, prti...) Obiščite nas med tednom od 8h do 20\ ob sobotah od 8h do 14h. FRANC SVETELJ Na podlagi 7. člena Pravilnika o merilih za oblikovanje cen za najem športnih objektov (Ur. list RS, št. 34/2003) objavlja Občina Kamnik, Glavni trg 24 - Kamnik JAVNI RAZPIS ZA NAJEM IN KORIŠČENJE PROSTIH TERMINOV V ŠPORTNIH OBJEKTIH, KI SO OBČINSKEGA POMENA 1. Predmet javnega razpisa so prosti termini za najem in koriščenje športnih objektov v šolskem letu 2008/09, ki so občinskega pomena: Športnih obiektov: vrosti temini v času: OŠ Frana Albrehta Šolska 11240 Kamnik ♦športna dvorana od ponedeljka do petka: od 17. do 23. ure OŠ Marije Vera Ljubljanska 16 a-1241 Kamnik ♦velika telovadnica ♦mala telovadnica od ponedeljka do petka: od 19. do 23. ure od ponedeljka do petka: od 19. do 23. ure OŠ Stranje Zg. Stranje 22 -1242 Stahovica (tel.: 8325-433) ♦telovadnica od ponedeljka do petka: od 18. do 22.30 OŠ Šmartno v Tuhinju Šmartno 27/a -1219 Laze v Tuhinju ♦telovadnica od ponedeljka do petka: od 19. do 22. ure Športna zveza občine Kamnik Kajuhova pot 12 -1240 Kamnik ♦telovadnica na Kajuhovi poti 12 (ZD) ♦telovadnica OŠ Toma Brejca od ponedeljka do petka: od 15.30 do 23. ure od ponedeljka do petka: od 18.45 do 23.15 Opomba: L' Najem in koriščenje športnih objektov v času izven tega razpisa (med tednom, ob sobotah in nedeljah) po dogovoru z upravljalcem športnih objektov. 2. Rok prijave: 13. junij 2008. 3. Prijavo za najem in koriščenje športnega objekta z navedbo željenega termina in števila ur tedensko pošljite na naslov: OBČINA KAMNIK, Glavni trg 24 - 1240 Kamnik s pripisom: »Javni razpis - najem šp. objektov« ANTON TONE SMOLNIKAR Župan Z dobrodelnim koncertom so pomagali Alešu iz Podgorja in Juretu (na sliki), ki potrebuje sodoben invalidski voziček. (foto: Damjan Hančič) Boris Kralj, predsednik Lions kluba Kamnik, (foto: Vido Repanšek) Čipkarska razstava neveljskih klekljaric IGOR JURIČ Lions klub Kamnik LEO KLUB KAMNIK PRAZNUJE Po zapriškem grajskem dvorišču je zadonela pesem Solidarcev. Pod vodstvom zborovodja Marka Tirana so po nastopu najmlajših zapele pevke, nato pevci, ob zaključku pa združeni glasovi obeh zborov. Vsem zborom DKD Solidarnost, vključno z otroškima pevskima zboroma Cicibani in Vrabčki, j)a smo prisluhnili že večer prej - v petek, 23. maja, v dvorani kavarne Veronika na tradicionalnem SREČANJU SOLIDARCEV. skega pihalnega orkestra Glasbene šole Kamnik pod vodstvom Uroša Gorenca. Prisrčnost najmlajših vedno znova pričara na obraze poslušalcev nasmeške in občudovanje otroške spontanosti - tudi tokrat je bilo tako ob nastopu otroških pevskih zborčkov Vrabčki in Cicibani, ki jih že vrsto let prizadevno vodi Marina Aparnik. Zapela sta moški in ženski pevski zbor DKD Solidarnost, Božo Matičič je raztegnil meh svoje harmonike. Župan Tone Smolnikar je pozdravil tovrstna srečanja tudi v mestu, ne le na podeželju, in dal priznanje organizatorjem tega prijetnega druženja z bogatim programom. Zakladnico zgodovinskih, arhitekturnih in naravnih lepot mesta Kamnika, še zlasti pa gradu Zaprice, je v svojem govoru odprl 92-letni dr. Niko Sadnikar, krajan in častni občan občine Kamnik ter eden »Namen današnjega srečanja je, da se krajani KS Kamnik-Center med seboj bolje spoznamo. Verjamem v vas in sem prepričana, da bi marsikdo od krajanov želel aktivno sodelovati pri razvoju krajevne skupnosti... Skupaj lahko naredimo veliko!« je zbrane nagovorila Tatjana Doplihar, predsednica KS Kamnik-Center, na njeni desni Anica Gladek, ki je s prijetno besedo povezovala program srečanja. največjih poznavalcev bogate kamniške zgodovine. Prvo spoznavno srečanje krajanov v mestu je doseglo svoj Mladi glasbeniki Glasbene šole Kamnik so iz različnih inštrumentov izvabljali čudovite zvoke, med njimi s svojo harmoniko Jonas Leon Tomšič Jacobs (na sliki). Pozneje je meh svoje harmonike raztegnil tudi nepogrešljivi Božo Matičič (na desni). namen. Prijetno druženje se je nadaljevalo ob pogostitvi, Božo-tovih evergreenih in poskočnih vižah ter plesu na grajskem dvorišču in vrtu, od koder se odpira čudovit pogled na stari del mesta, Novi trg, žalsko vzpetino s cerkvijo in znamenito Kalvarijo, med njima v ozadju pa pod kamniškimi planinami dominira Sveti Primož. VERA MEJAČ Krajevna skupnost Kamnik-Center "D mMmm.om Da je povezanost krajanov in njihovo aktivno sodelovanje za razvoj kraja in večjo kvaliteto življenja še kako pomembno, se zavedajo tudi v osrednji mestni krajevni skupnosti. Člani sveta KS Kamnik-Center z zagnano predsednico Tatjano Doplihar in podpredsednikom Francijem Osolnikom so krajane z željo, da se med seboj spoznajo, povabili na spoznavno popoldne. Minulo soboto, 24. maja, se je pod starodavno lipo na dvorišču gradu Zaprice zbralo lepo število krajanov in obiskovalcev iz okoliških krajevnih skupnosti z željo po medsebojnem spoznavanju, prijetnem druženju, pa tudi s pripravljenostjo, da prispevajo svoj kamenček v mozaik življenja in razvoja mesta Kamnika in sosednjih krajev. To je spodbuden korak za mestno krajevno skupnost, saj se je že večkrat pokazalo, da ljudje v mestu živijo zelo odmaknjeno eden od drugega, kaj šele, da bi začutili povezanost s krajem in njegovim utripom, problemi, razvojem. V krajih izven mesta, na podeželju naše občine je povsem drugače, vselej znova občudujemo povezanost in prijateljsko sodelovanje ljudi; sosed vselej priskoči na pomoč sosedu, krajani veliko naredijo za napredek kraja, bodisi s prostovoljnim delom ali denarnimi prispevki! V KS Center-Kamnik so na dobri poti, saj so zbrani na prvem spoznavnem druženju krajanov, ti naj bi bili v prihodnje pogostejši, pozdravili besede predsednice KS Tatjane Doplihar: »Skupaj lahko naredimo veliko in če se bomo potrudili, da bomo ustvarili povezanost med seboj, se nam ni bati, da bi naše želje ostale neizpolnjene«. K prijateljski povezanosti in prijetnemu vzdušju so svoj prispevek dali nastopajoči v kulturnem programu, ki ga je povezovala Kamničanka Anica Gladek, vsem dobro poznana radijska napovedovalka. Mladi glasbeniki Glasbene šole Kamnik so iz različnih inštrumentov izvablja- li čudovite zvoke, po grajskem dvorišču je zadonela glasba Godalnega orkestra Glasbene šole Kamnik pod vodstvom prof. Narcisa Salihoviča in Mladin- Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas 25 MAVRIČNIH LET Kulturno društvo Srednja vas in MePZ Mavrica Srednja vas z zborovodkinjo Matejo Kališnik so v petek, 9. maja, v OŠ Šmartno pripravili jubilejni koncert. V goste so povabili Mladinski pevski zbor OŠ Šmartno z zborovodjem Petrom Pogačarjem. Prvi začetki zbora segajo v marec 1983, ko se je na vasi zbralo okoli 15 moških, ljubiteljev slovenske ljudske pesmi. Med njimi je bil tudi qrganist Franc Drolc, ki je zbor vodil do svoje smrti leta 1986. Naslednjo sezono sta ga prevzela prof. Matjaž Kališnik in Franc Kališnik. Ko je za nadaljnja tri leta sprejel zborov-stvo organist France Berlic, je pevce pripravil na prvi nastop Al f Crt Novi Chevrolet Aveo ima vse, kar želite od avta. In nič, česar ne bi hoteli. Privlačno /A V C U oblikovanje, izbiro dveh novih motorjev, okretnost na cesti in obilico prostora v notranjosti. Resnično udobje dopolnjujejo večnamenski odlagalni prostori, klimatska naprava, avdio sistem z MP3 vhodom in ostala oprema, ki jo boste izbrali za svoj resnični avto v resničnem življenju! AHAC&CO., d.o.o., Domžale • Mala Loka 15,1230 Domžale Tel: 01/56 27100 • Gsm: 041/463 000 • prodaja@ahac-co.eu Foto: Uroš * j I M i 'P 1 J if 1 m iii r : . .. .r- , mm. * L & ; 1 1 mFT ■ I M > t cm. * UL j 1 j$! f ‘ | • -1 na občinski reviji pevskih zborov občine Kamnik. Prve večje spremembe so se pokazale, ko je leta 1990 zbor prevzel Lojze Kolar. Takoj je predlagal dopolnitev moške- ga zbora z ženskimi glasovi. Tako je nastal MePZ Mavrica in udeležba na vajah ter kvaliteta petja se je zviševala, tako da je zbor že kmalu lahko gostoval na koncertih drugih zborov v kamniški okolici. Lotil se je dveh projektnih del: koncert ob 150-letnici rojstva rojaka p. Angelika Hribarja in koncertni program Mavrično sozvočje v sodelovanju z istoimenskim foto klubom. Pod Kolarjevim vodenjem se je rodilo tudi sodelovanje s slovenskim društvom Lipa iz Munchna in z zboroma iz avstrijskega Trofaiacha in severne Nemčije. Leta 2000 je vodenje zbora prevzela mlada Jana Verbič, ki se je le ljubiteljsko ukvarjala z zborovstvom. Pridobili so nekaj novih pevcev in bili zopet pripravljeni na projektno delo ob 100-letnici rojstva rojaka, pesnika in duhovnika Gregorja Malija. Novembra 2004 je prevzela vodenje MePZ Mavrica s 24 pevkami in pevci Mateja Kališnik, študentka 2. letnika Akademije za glasbo. Štiri leta trdega dela so prinesla napredek. Glasbeni atelje Carl Orff Kamnik vabi k VPISU za šolsko leto 2008/09 V programe glasbeni vrtec, predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica in nauk o glasbi 1 ter instrumentalne oddelke klavir, kitara, kljunasta in prečna flavta vpisujemo otroke od 4. do 8. leta. Vpis bo potekal 3-, 4. in 17. junija, ob 18. uri, v prostorih Glasbenega ateljeja na Šutni, Raspov prehod 2 (prizidek župnišča - zadaj). Otroci, stari 7 in 8 let, pred vpisom opravijo sprejemni preizkus posluha. VERA MEJAČ POMLAD NA OS FRANA ALBREHTA KAMNIK Bilo je živahno: kultura, sejem in športne igre Tako kot že nekaj let poprej, smo na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik tudi letos pripravili pomladno prireditev, ki je privabila veliko obiskovalcev. V soboto, 17. maja, je v prostorih matične Osnovne šole Frana Albrehta potekala vrsta dejavnosti, ki so zajemale kulturni, sejemski in športni del. Na kulturni prireditvi v športni dvorani je nastopalo okoli 400 učencev matične in podružničnih šol, ki so skupaj z mentoricami prikazali 20 plesnih, pevskih in glasbenih točk, le-te pa so popestrili z dvema dramskima igrama. Po končani kulturni prireditvi je na hodnikih in v večnamenskem prostoru šole potekal razstavno-prodajni sejem na temo prosti čas. Učenci so prikazali in prodajali raz- Nevlje. lične izdelke, ki so jih izdelali sami in s pomočjo učiteljic, prav tako pa so na sejmu imeli svojo stojnico tudi starši. Medtem, ko je v notranjosti šole potekal sejem, pa so se na šolskem dvorišču izvajale najrazličnejše športne igre, od katerih je bilo največ zanimanja za polete s padalom. Prijetne prireditve se je udeležilo okoli 1200 obiskovalcev. Sredstva, ki smo jih prejeli s prodajo izdelkov in prispevki obiskovalcev, bomo namenili ureditvi igrišča Podružnične osnovne šole Vrhunski slovenski športniki in medijci so se pomerili v nogometu na petem srečanju športnikov Šmartno 2008. Srečanje športnikov Šmartno 2008 NOGOMET, DRUŽENJE IN ZABAVA V torek, 13. maja, je bila na športnem igrišču pred OŠ Šmartno na sporedu tradicionalna nogometna tekma vrhunskih slovenskih športnikov, pri igranju najbolj popularne športne igre na svetu pa so se jim pridružile tudi nekatere znane osebnosti iz sveta medijev in zabave. Športno popoldne se je začelo z nogometno tekmo dečkov NK Radomlje in ŠD Zgornji Tuhinj. V prijateljski tekmi so bili boljši izkušenejši Radomeljčani, dobro igro pa so pokazali tudi domači tuhinjski nogometaši, ki vztrajno nabirajo izkušnje pod vodstvom trenerja Kemala Musiča. Tople spomladanske temperature so do začetka osrednje tekme na igrišče v Šmartno privabile kar nekaj gledalcev, predvsem mlajših domačinov, ki so na »domačem terenu« nestrpno pričakovali prihod uvejjavljenih slovenskih športnikov. Športnike in ostale nastopajoče je s simpatičnimi komentarji na igrišče povabil moderator Rajko Jeglič. Pred začetnim piskom sodnika so se na igrišču med drugimi zbra- ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA TER POSTELJNINA IN PERILO KAMn* ŠOTNA 37 (BIVŠA METALKA) AKCIJA - DNEVI PROMOCIJE!! VSI ARTIKLI % ^(o00 PRI BLAGAJNI OD 26. 5. 2008-10. 6. 2008 V VSEH PRODAJALNAH FALCONA PE KAMNIK, ŠOTNA 37, 1241 KAMNIK | PE DOMŽALE, BREZNIKOVA 15, DOMŽALE, (PTC BREZA) VLJODNO VABLJENI li slovenski smučarski skakalci z reprezentantoma Robijem Kranjcem in Juretom Bogatajem ter trenerjem Goranom Janusom. Biatlonski asi v zasedbi Vasja Rupnik, Peter Dokl in Klemen Bauer so s seboj pripeljali tudi bivšega reprezentanta in šefa reprezentance Jureta Velepca, barve nogometašev pa sta zastopala Robert Englaro (v svoji karieri je igral tudi v prvi italijanski nogometni ligi) ter član zlate generacije slovenskega nogometa Džoni Novak. Seveda na tekmi niso manjkali kamniški vrhunski športniki. Kot nogometaši so se predstavili alpinist Tomaž Humar, biatlonka Andreja Mali, bivši biatlonski reprezentant in olimpijec v Sarajevu leta 1984 Andrej Lanišek ter domačina s Tuhinjske doline - gorski tekač Zdravko Volkar in eden najboljših slovenskih gorskih kolesarjev v disciplini cross country Luka Kodra. Mikrofon je za žogo tokrat zamenjal športni novinar POP TV Tomaž Klemenčič, medtem ko je njegov stanovski kolega Ivo Milovanovič tekmo spremljal s klopi. Da jim nogometna igra ni tuja sta pokazala tudi harmonikarja Stane Kregar (ansambel Nagelj) in Robi Urankar (ansambel Štajerskih 7) ter tunjiški župnik Pavel Juhant. Med gosti tradicionalne tekme so bili tudi predsednik Vaterpolske zveze Slovenije in direktor ljubljanske območne enote pri Zavarovalnici Triglav Matjaž Rakovec, direktor Term Snovik Ivan Hribar, domači župan Tone Smolnikar, podžupan občine Kamnik Brane Golubovič in župan sosednjega Mengša Franci Jerič. Tekma je bila seveda prijateljskega značaja in rezultat ni bil v ospredju. Zmago so vknjižili »športniki poletja«, ki so bili od zimskih kolegov boljši z 2:1. Na igrišču je svoje bogate nogometne izkušnje vnovčil tudi glavni organizator tradicionalne prireditve Jože Arko, ki se je po tekmi posebej zahvalil generalnima sponzorjema Termam Snovik in Zavarovalnici Triglav. Po športnem delu so se vsi udeleženci in gostje preselili v restavracijo Potočka v Terme Snovik, kjer jih je pred večerjo nagovoril in pozdravil direktor Ivan Hribar, ki je vse skupaj povabil tudi na naslednjo športno prireditev, kjer bodo aktivno vpletene Terme Snovik. Gre za 3. gorskokolesarski vzpon Terme Slovenski rekorder v smučarskih poletih Robert Kranjec si je vzel čas za podpisovanje avtogramov in fotografiranje z mladimi nogometaši iz Tuhinja. Snovik - Velika planina, ki bo v organizaciji Turističnega društva Tuhinjska dolina na sporedu na dan državnosti 25. junija. Za posebno presenečenje pa je na ta majski dan v Termah Snovik s svojim prihodom med udeleženke vadbe vodne aerobike poskrbel alpinist Tomaž Humar. Kot vaditelja na vadbi vodne aerobike dekleta vsekakor niso pričakovala lastnika prestižnega zlatega cepina... Seveda je šlo zgolj za šalo in prijetno presenečenje. Tomaž je večer nadaljeval med športnimi prijatelji v restavraciji Potočka, vadbo vodne aerobike pa sta v svoje roke prevzeli izkušeni vaditeljici Petra in Nina. www.peugeot.si NA POT Z VITAMINI BREZ nRD FCTI Peugeot 207 Vitamin vsebuje 7 dopolnil za boljše počutje: športni sprednji del, posebno oblazinjenje, klimatsko napravo, radio s CD-predvajalnikom in 6 zvočniki, 4 zračne blazine, električni paket, 5 vrat. Skratka, veliko opreme za dobro ceno. O natančni ponudbi in Peugeot financiranju se posvetujte s pooblaščenim prodajalcem vozil Peugeot. UŽITEK V DOVRŠENOSTI PEUGEOT PEUGEOT priporoča TOTAL BREZ OBRESTI RAZEN STROŠKOV ODOBRITVE FINANCIRANJA-Primer informativnega izračuna za vozilo Peugeot 207 VITAMIN - 'A takoj. 'A čez eno leto - brez obresti; maloprodajna cena z DDV II.690 EUR; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 5.5.2008 znaša 5,05 %, kar ustreza stroškom odobritve financiranja v višini 2% (z DDV) od maloprodajne cene vozila. Za podrobnosti o natančni ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Slika je simbolična. Ponudba velja za vozila na zalogi in dobavljiva do 30.6.2008.207VITAM IN: poraba goriva (kombiniran način vožnje. I/100 km): 4,5-6,3; CO2 (g/km): 120 -150. RODEX d.0.0. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01/729 92 01, prodaja: 01/729 92 00,722 81 31,031/669 367 4. mednarodni festival predvojnih avtomobilov in motorjev STARODAVNO MESTO KAMNIK KRASILI STARODOBNIM Sobota, 24. maja, je bil lep sončen dan, kar je bilo najlepše darilo številnim udeležencem in obiskovalcem, pa seveda tudi organizatorju - Društvu starodobnih vozil Kamnik, ob tradicionalnem, 4. festivalu starodobnih avtomobilov in motorjev v Kamniku. pred tem, in ni se bati, da ne bi bilo tako tudi v prihodnje. Udeležencev in ljubiteljev tega zgodovinsko avtomobilističnega dogodka je iz leta v leto več. Zjutraj so se lastniki, vozniki in sopotniki skoraj petdesetih zanimivih, celo unikatnih starodobnih Član kamniškega društva starodobnih vozil Božidar Šef iz Ljubljane s svojim oldtimerjem Minerva AG Roadster iz Belgije, letnik 1926, je še edini v Sloveniji od te serije. V Kamniku se predstavlja vsako leto. stavitvi sta veselo družbo pozdravila prokurist družbe Terme Snovik Ivan Pristovnik in predsednik Društva starodobnih vozil Kamnik in direktor festivala Miroslav Vrhovnik. Vrhovnik je izrazil zadovoljstvo, da je ta festival v Kamniku zelo dobro poznan med lastniki starodobnih vozil »A kategorije«. Zahvalil se je sponzorjem in donatorjem, častnim gostom in pomočnikom pri izvedbi: pomočnik direktorja Božidar Drovenik, sekretarka Mija Vrhovnik, vodja trase in redarjev Franc Šimenc, servisna služba Franc Čič, vodja verifikacije Nadja Predovnik, protokol in tiskovni predstavnik Dora Mezek Kukec, fotograf Janez Mezek Kukec, zdravstvena služba France Malešič, kulturni program Nežika Drovenik, vodja logistike Mirjam Zavašnik, start in cilj Rafko Bezovšek, kulinarika Slavka Muršak... Zahvalo je namenil tudi ansamblu Kamniški muzikantje in ljudskim pevkam Pre-dicam iz Kamnika, ki so z veselimi vižami in ljudskimi razveseljevali v Termah Snovik, v Kamniku in v Arboretumu, kjer so gostitelji pripravili tople dobrodošlice. Med udeleženci srečanja je bilo Znamenita vozila s častitljivimi letnicami in zanimivimi življenjskimi zgodbami so se popeljala skozi Šutno, kjer je tudi to soboto potekal sejem starin, ki je dopolnjeval utrip starodobnosti. Da so bili športni in drzni avtomobili »in« že pred desetletji je potrjeval atraktivni Jaguar 3200 ccm, letnik 1932 , lastnik je Matjaž Mate iz Portoroža. S takšnimi športnimi modeli so takrat vozili »formulo 1«, zato seje z voznikom Julijanom še s posebnim navdušenjem popeljala Mija Vrhovnik, sekretarka kamniškega festivala. Za Jaguarjem sta elegantna Fiat 508 Balilla, letnik 1932, s tremi »brzinami«, lastnik je Izidor Rolih iz Ilirske Bistrice, in Fiat 1500 ccm s 6 cilindri, letnik izdelave 1935. Lastnik Roman Fikfak iz Portoroža nam je hitel razlagati: »Veste, pravi starodobniki so tisti avtomobili in motorji, ki so izdelani pred drugo svetovno vojno!«. Ob tem je dodal, da si kamniško društvo in predsednik Miro Vrhovnik zaslužijo pohvale, da si upajo in uspejo organizirati tako kvalitetno in množično prireditev. Martin Jerenina iz Sežane, lastnik Forda A z letnico 1929 nam je razkril nekaj posebnosti avtomobila: odprl je pokrov prtljažnika, v katerem se je skrival »taščin sedež«! Sedež je tako rekoč izven avtomobila (tašča pač ne more biti skupaj s ta mladimi!), zato je vstop na sedež od zadaj z branika in blatnika, kjer so nameščene nekakšne stopalke. Pa še to: v prav takem avtomobilu sta se vozila znamenita ameriška komika Stan Laurer (1890-1965) in Olio Hardy (1892-1957). Zgodba o mednarodnem fe- avtomobilov in motorjev zbrali v stivalu predvojnih starodobnih Termah Snovik, kjer so mnogim vozil Kamnik , ki jo je kamniško ljubiteljem ponosno razkazovali društvo uspešno začelo leta 2005, svoje znamenite konjičke s častit-se je tudi letos prav tako uspešno ljivimi letnicami in zanimivimi nadaljevala, kot že vsa tri srečanja življenjskimi zgodbami. Po pred- Nacionalni prodajalec in distributer PNEUMATIC CENTER Perovo 27, Kamnik 01/83 08 350 V!raA^D®(y[juO(3n©Q 155/70R13 T INTERSTATE TOURING IST 22,29 € 155/70R13 T GT RADI AL CLASSIRO 29,85 € 155/70R13 T COOPER SPORTMASTER GLE 27,31 6 165/70R13 T INTERSTATE TOURING IST 25,07 € 175/70R13 H INTERSTATE TOURING IST 25,56 € 175/80R14 T GT RADIAL CHAMPIRO T 42,27 € 175/65R14 H INTERSTATE TOURING IST 33,07 € 185/65R14 'T COOPER SPORTMASTER GLE 37,79 € 185/60R14 H GT RADIAL CHAMPIRO 128 39,57 € 195/60R14 H INTERSTATE TOURING IST 37,96 € 185/65R15 H INTERSTATE TOURING IST 38,74 6 8 195/65R15 H GT RADIAL CHAMPIRO 128 44,97 € I 195/65R15 H COOPER ZEON XTC 50,53 € 205/60R15 H GT RADIAL CHAMPIRO 128 52,76 C 195/50R15 H COOPER ZEON XTC 44,57 € 235/70R16 H COOPER DISCOVERER ŠPORT HP 100,76 € 195/55R16 V DUNLOP SP ŠPORT 5000 A DSST 113,32 € 205/55R16 W VOKOHAMA S.DRIVE AS01 96,42 € 205/55R16 H COOPER ZEON XTC 66,77 € 225/50R16 V COOPER ZEON XTC 82,67 € 205/50R17 w COOPER ZEON 2XS XL 107,58 € 225/45R17 Y VOKOHAMA S.DRIVE AS01 122,33 € 225/45R17 W GT RADIAL CHAMPIRO 328 XL 85,98 € 255/55R18 V COOPER ZEON XST XL 141,89 € 225/35R18 z DUNLOP SP ŠPORT 9000 XL MFS 157,34 6 ||| 225/35R18 w VOKOHAMA AVS ŠPORT V102 212,45 6 y VOKOHAMA | ^BITNIjOP I * Akcija volja M........ MsKt ”51 rints / *'■ Božidar Ipavec Iz Portoroža se je ponosno postavil ob bok svojega lepotca Rugby 40 Roadster, letnik 1926,2800 ccm. • Kolono starodobnih lepotcev so na njihovi poti iz Snovika v Kamnik in Arboretum Volčji Potok ter nazaj pozdravljali številni ljubitelji tehnične dediščine. Avto Debevc Mengeš, Gorenjska c. 1 3, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01/56 42 388 Črnuče, Dunajska c. 370, 01/56 10 600 www.avtodebevc.si Avtomatska klimatska naprava Climatronic, večfunkcijski prikazovalnik, tempomat, sredinski naslon za roke, trikraki usnjen volan, radio z MP3 predvajalnikom zunanji barvni paket s kromiranimi letvicami, zatemnjene zadnje luči, 16-colska aluminijasta platišča Hockenheim s pnevmatikami 205/55 R 16, • Prihranek velja za vozila Golf F-dition s 16-colskimi aluminijastimi platišči Hockenheim. Porsche Slovenija, d.o.o., Bravničaijeva 5.1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Skupna poraba: 4,5-8,61/100 km. Emisije GO,: 119-205 g/km. Število vozil In modelov je omejeno. Občudujoči pogledi obiskovalcev Arboretuma so se ustavljali tudi na motorju znamke Moto Guzzi 500 s prikolico, letnik 1934, še bolj pa na lastniku-vozniku Rudolfu Periču in njegovi ženi iz Naklega. Z oblačili, obutvijo in vso dodatno opremo motoristov sta prepričljivo predstavljala obdobje, iz katerega je njun motor. Gospa nam je še posebej ponosno pokazala kar sto let staro usnjeno torbico z denarnico in rokavicami, kar ji je podarila Rudijeva mama in ji pomeni dragocen spomin. čutiti, da je kamniški testival zelo cenjen, zato je lastnikov vozil, ki bi se želeli predstaviti v naši občini, vedno več. Pri selekcioniranju pa so kamniški organizatorji dosledni, saj sta starost in kvaliteta vozil kriterija, ki se ju dosledno držijo in tako ohranjajo festival na visoki ravni. Ta festival je tudi najbolj odmevna aktivnost Društva starodobnih vozil Kamnik, ki je bilo ustanovljeno leta 2001 in danes združuje 42 članov iz vse Slovenije, v zadnjem času pa je vse več članov iz tujine. Glavna naloga društva je ohranjanje in razvijanje tehnične kulture na področju avtomobilov in motorjev, kamor sodijo tudi različne predstavitve starodobnih vozil in njihovega razvoja z namenom ohranjanja tehnične kulture. Pred startom iz Snovika je tudi letos vozila in motorje ter seveda voznike s spremstvom blagoslovil tunjiški župnik Pavle Juhant. Dolgo, hupajočo kolono, z motoristi na čelu, je med potjo proti Kamniku pozdravljalo mnogo ljubiteljev te dediščine naših in tujih prednikov. V Kamniku se je organizatorjem in udeležencem, kot tudi obiskovalcem, pridružil župan Tone Smolnikar. Vse je toplo pozdravil in zaželel prijetno počutje v našem starodavnem mestu pod Kamniškimi planinami. Kar prehitro je minil čas za občudovanje skrbno zloščenih starodobnih vozil, razstavljenih po Šutni, ki je s svojimi vedutami čudovita kulisa tovrstnih prireditev. Občudovali pa nismo le vozil in motorjev, pač pa tudi njihove lastnike, voznike in sopotnike, oblečene v staromodna oblačila in z opremo, značilno za obdobje, ki so ga predstavljali. Tudi v Arboretumu Volčji Potok je bila kolona »lepotcev« deležna pozornosti in občudovanja tako vodstva parka, kot številnih obiskovalcev bogastva čudovite narave. 4. festival starodobnih vozil se je zaključil tam, kjer se je začel - v Termah Snovik, kjer so Za odlično organizacijo srečanja starodobnikov je udeleženec tega festivala Bojan Sulek z Lemarij v Prekmurju podaril predsedniku Društva starodobnih vozil Kamnik Miroslavu Vrhovniku prestižno vojaško starodobno kolo, letnik 1941. zelo zadovoljni s prireditvijo, saj je popestrila dan njihovim obiskovalcem. Izvršna direktorica Term Snovik Andreja Uštar pravi, da se tudi v prihodnje veselijo sodelovanja pri projektih ohranjanja in predstavljanja tehnične dediščine Evrope. Udeležence, sponzorje, organizatorje in častne goste, med njimi so bili tudi predstavniki ambasad Kitajske, Nemčije, Makedonije in Italije, bodo na prijeten družabni dogodek v naši občini spominjala tudi priložnostna priznanja. »Veselimo se dobrega sodelovanja pri predstavljanju in ohranjanju tehnične dediščine Evrope, tudi v bodoče! Vidimo se na petem mednarodnem festivalu predvojnih starodobnih vozil DSV Kamnik leta 2009, ko znova pričakujemo udeležbo tujih voznikov, ki jih letos ni bilo,« pravi Miro Vrhovnik. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ KONEC JUNIJA BO REFERENDUM PROTI OSREDNJESLOVENSKI POKRAJINI Prepričan sem, da ste spremljali silne razprave, ki so se zadnje čase odvijale v državnem zboru. Res je, po treh letih mukotrpnih priprav zakonodaje, ki naj bi Slovenijo razdelila na regije in jim dala vse potrebno za normalno funkcioniranje, smo bili v parlamentu postavljeni pred dilemo: ali vložiti še zadnje napore za realizacijo tega projekta ali pa se predati in zaključiti to zgodbo. Odločili smo se, da vprašamo vas, spoštovane občanke in občani. V ta namen smo na 39. seji državnega zbora sprejeli odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana. Posvetovalni referendum pomeni, da se želimo posvetovati z volivci in jih vprašati ali so »za« ali »proti« predlagani regiji. Odločitev bo sicer res samo moralna zaveza za nas poslance, da bomo v skladu z odločitvijo na referendumu zastopali stališča pri sprejemanju končne odločitve o regionalizaciji Slovenije. Glasovanje se bo izvedlo v nedeljo, 22. junija 2008, po ugotovitvah referendumskih izidov bomo glede na dosežene rezultate referenduma dokončno uskladili regijska območja in jih na zadnji seji v tem mandatu ponovno uvrstili na dnevni red. Kar zadeva razvrstitve naše občine v regionalni okvir je bilo v časopisu Kamniški občan že veliko napisanega, je pa potrebno, da poudarim jasna stališča občinskega sveta in g. župana, ki so bila vedno usklajena s stališči, ki sem jih prenašal na državno raven. Naša občina pristaja na regijo, ki bo združevala občine v tako imenovani in doslej poznani Podjetni regiji, kjer bomo imeli največji možni vpliv. Vprašanje, na katerega bomo odgovarjali, bo glasilo: »Ali ste za to, da se v skladu s 143■ členom Ustave Republike Slovenije ustanovi Osrednjeslovenska pokrajina, ki bo obsegala naslednje občine: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Kostel, Litija, Logatec, Log Dragomer, Loška dolina, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče\ Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika, Zagorje ob Savi?« Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo »ZA« ali besedo«PROTI«. Referendumski izid se ugotavlja za celotno referendumsko območje in posebej za območje ter posebej za območje vsake od občin, vključenih v referendumsko območje. RUDIVERŠNIK, poslanec SDS v DZ V četrtek, 22. maja, so poslanci po dolgotrajnih razpravah sprejeli odlok, s katerim so za nedeljo, 22. junija, razpisali referendum o pokrajinah. Končno sprejeto vprašanje se torej glasi: »Ali ste za to, da se v skladu s 143. členom Ustave Republike Slovenije ustanovi Osrednjeslovenska pokrajina, ki bo obsegala naslednje občine: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Kostel, Litija, Logatec, Log-Dragomer, Loška dolina, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika, Zagorje ob Savi?« Obkrožili boste lahko »ZA« ali »PROTI«. Referendumski izid se bo ugotavljal za celotno predvideno pokrajino in posebej za območje vsake od občin. Uvajanje pokrajin vse bolj postaja farsa, predvsem pa si politične stranke in poslanci s tovrstnimi kompliciranimi in dolgotrajnimi postopki uničujejo že tako nizek ugled. Še konec leta 2007 seje zdelo, da glede pokrajin obstaja velik konsenz, vsi so poudarjali, da pokrajine potrebujemo zaradi razvojnih razlik. V začetku leta 2008 pa se je začelo prekletstvo predvolilnega leta. Največja opozicijska stranka SD je svojo podporo umaknila čez noč, razlog pa naj bi bil, da se mora vseh šest pokrajinskih zakonov sprejeti hkrati, kar je skoraj nemogoče, saj vsak zakon terja trofazni postopek. Po teh zapletih smo se znašli v absurdnih zapletih glede števila pokrajin, kjer je vladni koaliciji za dokončanje projekta regionalizacije Slovenije ostal le še referendum, s katerim naj bi ustvarili pogoje za nadaljevanje projekta. Najbolj verjetno število pokrajin se je vseskozi vrtelo med 12 in 14. Velika Osrednjeslovenska pokrajina je najbolj problematično območje, ker gre za veliko ozemeljsko področje z velikim številom prebivalcev. Celotno področje Osrednjeslovenske pokrajine povezuje Ljubljana, brez Ljubljane izgubimo ključno vezivo tega področja. V kolikor bo do ustanovitve pokrajin prišlo in če bo število pokrajin večje kot 12, potem Osrednjeslovenska pokrajina zagotovo ni v interesu občine Kamnik. V predvideni Osrednjeslovenski pokrajini bi bila občina Kamnik precej nemočna, predstavljali bi 8% vsega prebivalstva, kar pomeni, da bi imeli podobno težo tudi v pokrajinskem svetu, ki bo odločal o razdelitvi pokrajinskih proračunskih sredstev. Osrednjeslovenska pokrajina je v primerjavi z drugimi izjemno velika, velikost pomeni tudi veliko težav in izredno kompleksno iskanje konsenza za reševanje le teh. V tako veliki pokrajini bi bilo praktično nemogoče oblikovati neko skupno identiteto, po vsej verjetnosti bi v daljšem časovnem obdobju prišlo do nekih regionalnih blokov in stalnih bojev za prevlado. Zaradi vsega naštetega smo v Novi Sloveniji Kamnik pred kratkim zavzeli stališče, da nasprotujemo predvideni Osrednjeslovenski pokrajini, zato bomo občanke in občane občine Kamnik pozvali, da na referendumu, 22. junija, obkrožijo PROTI. Z glasom proti ne bomo zaustavili uvajanja pokrajin, bomo pa ministru Žagarju podali jasno sporočilo, da si želimo drugačne pokrajine, ki bo lahko resnično ustvarila pogoje za hitrejši razvoj naše občine. MATEJ TONIN Razvoj mesta Kamnik Kam pa kam, kamniški srednji šoli? Pojavljajo se zaskrbljujoči, celo alarmantni glasovi o upadanju zanimanja za kamniško gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo. To je slabo za razvoj okolja, zato bi se moralo zganiti. Upad vpisa je znak splošnega nazadovanja šole. Kljub manjšim generacijam vpis iz naravnih razlogov ne bi smel upadati, ker se je delež gimnazijcev v generaciji povečal za 20 %, povečalo pa se je tudi število prebivalcev Kamnika. Gimnazije izven središč, kot je kamniška, so morale za enak status vedno več vlagati, pogosto pa tudi prebujati lastno okolje. Za nekatere gimnazije z danim elitizmom je bila uspešnost kamniške včasih moteča. Njeno vodenje je bilo vedno tudi bitka. Kamniška gimnazija je imela ves čas obstoja nosilno profesorsko jedro, ki je vzdrževalo standarde kakovosti, to jedro je bilo trdno tudi v časih turbulenc. Za prvo generacijo nosilnih profesorjev je prišla še močnejša druga, a je konec devetdesetih let v kratkem času odšla. Tretja se je oblikovala, a zaradi sprememb v šoli akademske iniciative ni prevzela, s tem pa v šoli ni bilo več strokovne hierarhije. Tako so na maturo pripravljali vsi, ne le profesorji z referencami, prav tako niso imele prednosti tiste dejavnosti, ki razvijajo bodoče izobražence. V prvih letih mature naša gimnazija med okoli 45 tedanjimi nikoli ni bila slabša kot četrta, izven šole pa je dosegala okoli 25 in več državnih prvakov letno na znanstvenih in družboslovnih področjih ter v športu. Pomembno je, da prevladujejo akademsko usmerjene dejavnosti, ne pa zaposlitvene. Danes se gimnazijske dejavnosti preveč utapljajo v povprečju drugih. Tako ni dovolj dosežkov, s katerimi bi jo lahko promovirali. V tem so gotovo razlogi za premalo prepoznavnosti in za preveč sivine in mlačnosti. Gimnazija tudi premalo vleče naprej okolje, kar je njeno drugo bistvo. Kamniška gimnazija je bila dolgo kadrovska šola za teološke študije, sočasno pa so vanjo vpisovale otroke politične elite in drugi starši iz socialno kulturno barvitega okolja. Gimnazijski program je ideološko nevtralen, kar pa ni enako ideološki praznini. Razlike med dijaki dajejo šoli živo kri, goji se spoštovanje različnih vrednot, s tem pa smisel življenja in učenja. Domžalska gimnazija je bila plod potrebe, da ta občina dobi lastno intelektualno jedro. Takrat je tudi upadlo zadovoljstvo s kamniško gimnazijo, ljubljanske pa so omejevale vpis. Nesmiselna je ideja, ki jo slišim tu in tam, da bi kamniško gimnazijo reševali s prepričevanjem Domžalčanov, naj svojo zaprejo. Ali bi se dijaki, ki bi jim bila šola vzeta, res vpisali v Kamnik? Taka prizadevanja bi morda celo ovirala dogovarjanje na področju šolstva, predvsem o višjem in visokem šolstvu, kar bo moral prostor v prihodnje reševati skupaj. Lokalno okolje gimnazije ne financira in nanjo nima veliko formalnega vpliva, a lahko zahteva, da gimnazija naredi, kar je mogoče, da se pot navzdol ustavi. Spodbuditi mora mehanizme, ki šoli lahko vrnejo sloves in akademsko moč. Morda je to priložnost, da še aktivni politiki, ki v zvezi z gimnazijo niso ravnali vedno modro, ki so morda celo botrovali sedanjim problemom, opravijo popravni izpit. Stanje šole je treba poznati, kar pomeni, da moramo biti stalno na preži, kako jo sprejema okolje in pravi čas reagirati na slabe informacije. Zaskrbljujoč je podatek o deležu Kamničanov, ki se ne vpisujejo v Kamnik. Raje se tri ure dnevno vozijo kot izberejo domačo gimnazijo! Nekaj kamniških učencev se je vedno vpisovalo drugam, približno tolikšen pa je bil tudi priliv učencev iz Ljubljane. Leta 2005 se jih je drugam vpisalo za dva razreda letno, danes pa menda še več. To pa je preveč. Vodstvo gimnazije mora omogočiti strokovno iniciativo tistim profesorjem, ki imajo reference, ostalim pa z naklonjenostjo odpreti poti in možnosti, da jih pridobijo. Hudo je, če se namesto tega najboljši profesorji vdajajo malodušju. Nekoč smo na gimnaziji razvijali znanstveno in družboslovno konico in znotraj te jezikoslovno. Vsaj eno področje, ki ga druge gimnazije nimajo, je treba razviti do vrhunca. Kamniška gimnazija mora biti po nečem znana kot elitna. Šolski center ima prvo srečo, da izvaja dejavnosti za trg in lahko pokrije marsikaj, kar bi morali plačati iz dotacij, druga sreča pa je izobraževanje odraslih oz. vseživljenjsko učenje, za katero EU (Evropski socialni sklad) za dobre programe namenja ogromna sredstva. Ob dobrem gospodarjenju denarja za izobraževanje profesorjev in za dijaške dejavnosti ne more manjkati. Upada tudi zanimanje tudi za ekonomsko šolo. Razlogi so predvsem posledica družbeno ekonomskih sprememb. Ekonomski tehniki nimajo dovolj poklicnih kompetenc za današnje potrebe dela, zato se morajo šolati dalje na višjih in visokih šolah. Potreb po različnih poklicih ima naš prostor veliko, nima pa še šol. Vsekakor bo potrebno srednje šolstvo nadgraditi s terciarnimi programi, naravnanimi na daljnoročne razvojne cilje občin ali pokrajine severno od Ljubljane. Potem bodo tudi kamniški ekonomski tehniki po poklicni maturi dobili perspektivo. Pa srečno, kamniško srednje šolstvo! mag. VANDA REBOLJ, prof. Po krajšem premoru smo se svetnice in svetniki ponovno zbrali v hramu kamniške demokracije. Kot najpomembnejšo temo moram omeniti ponovno sprejemanje zazidalnega načrta B 20 na južnem delu bivše tovarne Stol. Župan kot predlagatelj nam je znova dal na mizo eno samo izbiro. To je ogromen trgovski center, kijev primerjavi s prejšnjo verzijo samo še veliko večji. V SDS smo mnenja, da novih trgovinskih centrov v Kamniku ne potrebujemo več, pač pa nujno potrebujemo industrijsko obrtne cone. Ker takih območij nimamo, nam naši obrtniki in podjetniki bežijo v druge občine. Računati na to, da bi se v naši občini odprla kakšna nova delavnica, pa je sploh iluzorno. Zanimivo je pogledati, koliko so vse sosednje občine povečale svoje obrtno industrijske cone, Kamnik pa postaja iz dneva v dan večje spalno naselje. Delovna mesta v naši občini se zmanjšujejo, število ljudi, ki se vozi na delo v druge občine, pa je iz dneva v dan večje. S tem se povečuje tudi gostota prometa, ki je že danes ob konicah skoraj neznosna. Da je mera polna, se v zadnjem času spet pojavlja velik problem prostih mest v otroških vrtcih. V novo zgrajena stanovanja se večinoma priseljujejo mlade družine, ki imajo majhne otroke. Ne znam si predstavljati, kaj je mislila občinska uprava, ko je predlagala gradnjo velikih blokovskih naselij, obenem pa ni pomislila na to, da bo potrebno poleg blokov zgraditi tudi vrtce, šole, otroška igrišča,... Kot je videti, so jih zaslepile velike številke v evrih, ki jih dobi občina kot komunalni prispevek. Ker sta kot glavni investiciji v naslednjih nekaj letih gradnji dveh osnovnih Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01,30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP in 14/ 07-ZSPDPO), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2008 (Ur. list RS, št. 19/08), in Pravilnika o sofinanciranju turističnih društev v Občini Kamnik (Ur. list RS, št. 88/05) Občina Kamnik objavlja RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti turističnih društev v Občini Kamnik 1. Predmet javnega razpisa je pospeševanje društvene dejavnosti na področju turizma v občini Kamnik. 2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo društva, ki: • so registrirana v skladu z Zakonom o društvih; • imajo sedež na območju občine Kamnik; • imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo; • imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske in poslovne obveznosti; • opravljajo dejavnost na neprofitni podlagi, • da redno - letno, do 28. februarja dostavijo strokovni službi občinske uprave, pristojne za področje turizma podatke o članstvu, poročilo o realizaciji aktivnosti preteklega leta in načrt aktivnosti za prihodnje leto. 3. V proračunu Občine Kamnik za leto 2008 je za sofinanciranje društev s področja turizma namenjenih skupaj 8.880 EUR. 4. Pri ocenjevanju vlog se upoštevajo naslednji kriteriji: • poročilo o delu preteklega leta in vrednost finančnega načrta za preteklo leto (do 25 točk); • strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (10 točk/ seminar); • promocijska dejavnost (10 točk/aktivnost); • število članov društva iz Občine Kamnik (do 20 točk); • organiziranje in sodelovanje na občinskih (10 točk/prireditev), regijskih (20 točk/prireditev) in državnih (30 točk/prireditev) prireditvah in tekmovanjih; 5. Vlogi je potrebno priložiti: • izjavo o registraciji - AJPES; • izjavo o plačanih davkih in prispevkih; • izjavo, da za namen razpisa dovoljuje Občini Kamnik pridobitev podatkov iz uradnih evidenc; • evidenco o članstvu. 6. Obrazce vlog lahko dobite na Občini Kamnik (sprejemno informacijska pisarna ali oddelek za gospodarske dejavnosti in finance) in na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si). 7. Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gos-■ podarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik in jih oddajte v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1), najkasneje do 26. 6. 2008. 8. Pri oddaji vlog je potrebno plačati upravno takso v višini 3,55 EUR. 9. Vlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa v roku 30 dni od zaključka razpisa. Prejemniki sredstev po tem razpisu bodo objavljeni na spletni strani Občine Kamnik. 10. Dodatne informacije: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (Alojz Kolar, tel. 8318-106 ali Vesna Krmavnar, tel. 8318-107). Anton Tone Smolnikar ŽUPAN šol v Kamniku, seveda ni možno pričakovati nekih resnejših investicij v povečanje naših vrtcev. Mogoče bi bila rešitev v tem, da opustimo misel na gradnjo nove povezovalke med metuljčkom in obvoznico, ki jo v tem trenutku tako ali tako ne potrebujemo. S petimi milijoni evrov, kot nas bo stala povezovalka, pa bi lahko rešili prenekateri problem v naši občini. Zanimiva točka dnevnega reda je bila podelitev koncesije za pogrebne storitve. Kot smo iz razprave razbrali, smo s to podelitvijo samo zmanjšali konkurenčnost na trgu in za občane bo v bodoče pogrebna storitev samo dražja, kot bi lahko bila, če te koncesije ne bi podelili. Zelo dolga razprava je bila tudi na temo novega statuta občine Kamnik in poslovnika občinskega sveta. Pri tej točki smo svetniki SDS zagovarjali stališče, da je potrebno pristojnosti župana zmanjševati in ne povečevati. Vedeti moramo, da slovenske župane prav lahko primerjamo s predsednikom države, predsednikom vlade in predsednikom parlamenta v eni osebi. Župan ima namreč svečane govore, vodi občinsko upravo in predseduje občinskemu svetu. Prav tako smo mnenja, da je potrebno zagotoviti prenos sq' občinskega sveta na vsem dostopen način. Zadnja seja je bila tipičen primer različnih pogledov na razvoj našega mesta in celotne občine. Ker sta pred nami referendum o pokrajinah in pa državnozborske volitve, mogoče ne bi bilo napačno, če bi tudi občinski svetniki in g. župan vprašali prebivalce naše občine, kaj si mislijo o novih pozidavah, ki se nam obetajo. Svetnice in svetniki bi dosti lažje pritisnili na gumb za ali proti, če bi imeli v mislih tudi »glas ljudstva«. ROBERT KOKOTEC SDS Kamnik Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99,124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP in 14/07-ZSPDPO), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2008 (Ur. list RS, št. 19/08) in Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva iz proračuna Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 88/05) Občina Kamnik objavlja RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva v občini Kamnik 1. Predmet javnega razpisa je pospeševanje društvene dejavnosti na področju kmetijstva v občini Kamnik. 2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo društva, ki: • so registrirana v skladu z Zakonom o društvih; • imajo sedež na območju občine Kamnik oziroma opravljajo dejavnost na območju občine Kamnik; • imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo; • imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske in poslovne obveznosti; • redno letno, do 28. februarja, dostavijo pristojni strokovni službi občinske uprave poročilo o realizaciji aktivnosti preteklega leta in načrt aktivnosti za prihodnje leto; • opravljajo dejavnost na neprofitni podlagi. 3. V proračunu Občine Kamnik za leto 2008 je za sofinanciranje društev s področja kmetijstva namenjenih skupaj 6.600 EUR. 4. Pri ocenjevanju vlog se upoštevajo naslednji kriteriji: • poročilo o delu preteklega leta in vrednost finančnega načrta za preteklo leto (do 25 točk); • strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (10 točk/ seminar); • promocijska dejavnost (10 točk/aktivnost); • število članov društva iz Občine Kamnik (do 20 točk); • organiziranje in sodelovanje na občinskih (10 točk/prireditev), regijskih (20 točk/prireditev) in državnih (30 točk/prireditev) prireditvah in tekmovanjih; • število panjev (samo za čebelarska društva - do 40 točk). 5. Vlogi je potrebno priložiti: • izjavo o registraciji-AJPES; • izjavo o plačanih davkih in prispevkih; • izjavo, da za namen razpisa dovoljuje Občini Kamnik pridobitev podatkov iz uradnih evidenc; • evidenco o članstvu. 6. Obrazce vlog lahko dobite na Občini Kamnik (sprejemno informacijska pisarna ali oddelek za gospodarske dejavnosti in finance), na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si) in v Kmetijsko svetovalni službi (Trg talcev 1, Kamnik). 7. Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24,1240 Kamnik in jih oddajte v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1), najkasneje do 26. 6. 2008. 8. Pri oddaji vlog je potrebno plačati upravno takso V višini 3,55 EUR. 9. Vlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa v roku 30 dni od zaključka razpisa. Prejemniki sredstev po tem razpisu bodo objavljeni na spletni strani Občine Kamnik. Dodatne informacije: Občina Kamnik, oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (Alojz Kolar, telefon 01/8318-106) ali (Vesna Krmavnar, telefon 01/8318-107) ter Kmetijsko svetovalna služba (telefon 01/8317-533). Anton Tone Smolnikar ŽUPAN Občina Kamnik se ne strinja s predlogom Brane Golubovič -osrednjeslovenske pokrajine kandidat LDS za Državni zbor ZSUtiif.V.; jtfKan iglisilii ^ trgovskem centru Mati grad (nadŠparom, 3. nadstropje) Usnjarska 8, Kamnilj Sl9ZCnQCr ‘Tei: 831-94-17, faks: 831 -94-18 mait: petra.majdic@tsm.si TENIS. BADMINTON, SOUflSH OPBEME, TEKSTILA IN OBUTVE ni bil vložen, torej tudi poslanci niso glasovali o tem. Sprejeli so Odlok z vprašanji volivcem na referendumu, ki vsebuje 13 pokrajin. Zupan je pred glasovanjem v državnem zboru poslancu Rudiju Veršniku zapisal: »Očitno boš danes v parlamentu pred težko odločitvijo, kajti najbrž boš težko zastopal oz. glasoval o stališčih občinskega sveta Kamnik. Mislim, da je predlagana varianta zelo slaba in tudi nerazumna.« Župan Tone Smolnikar je imel prav! 46 poslancev vladne koalicije je torej izglasovalo nekaj, kar je daleč v nasprotju interesom Kamnika in drugih občin, severno od Ljubljane, daleč od besed ministra za lokalno samoupravo Ivana Žagarja, da so v kar največji meri upoštevali mnenja in stališča prizadetih občin. Razumljivo (ali pa tudi ne) je glasovanje našegaposlanca, tudi poslanca Tomaža Stebeta in drugih koalicijskih poslancev, ki so prav tako na domačem terenu zagovarjali ustanovitev štirinajste pokrajine (opozicijski poslanci pa so itak ob glasovanju zapustili parlamentarno dvorano). Si lahko predstavljamo, kakšne skupne interese imata npr. občina Domžale, Kamnik in sosednje občine z Ribnico, Kočevjem, Logatcem, Trbovljami...? Težko zagovarjamo razmisleke, da bi z ustanovitvijo takšne pokrajine, z več kot različnimi razvojnimi izhodišči in povsem nepovezanimi usmeritvami, prispevali k zmanjšanju razvojnih razlik. Bodo rezultati referenduma res pravo izhodišče za takšne povezave? Ali bo referendum odgovoril tudi na velik, nelogičen predlog, da bi bil sedež te velike osrednje-slovenske pokrajine v pokrajini Ljubljana? Veliko je še vprašanj in če-jev, na katera tudi referendum ne bo dal pravega odgovora. Zavedamo se, da idealnih rešitev ni! Toda prepričani smo, da bi ustanovitev naše pokrajine, ki bi imela 140.000 prebivalcev ali kar 80.000 več kot najmanjša sa-vinjsko-šaleška, prinesla tudi za vlado ugodnejši referendumski rezultat in tudi manj nezadovoljstva v našem, kamniškem okolju. MARINKA MOŠNIK Vodja svetniške skupine LTS-Za Kamnik 20 let rojstva pomladi naroda V ponedeljek, 12. maja, je minilo 20 let od ustanovitve prve slovenske stanovsko politične organizacije v Sloveniji. Slovenska Kmečka Zveza je na javni tribuni v Unionski dvorani v Ljubljani, ki je prerasla v ustanovitveni občni zbor, postala politična stranka. S tem se je začel demokratični razvoj slovenskega naroda, izražena je bila mdi želja po lastni državi. Teh nepozabnih trenutkov smo se v nedeljo, 11. maja, spomnili na slavnostnem srečanju v ta isti Unionski dvorani. Slovenska kmečka zveza, ki je prerasla v Slovensko ljudsko stranko, je nastala kot plod zavedanja slovenskega kmeta, da so bile potrebne spremembe in da je napočil trenutek, ko je bilo usodo slovenskega naroda potrebno vzeti v svoje roke. »Kmečki punt«, kot je takratno dogajanje nazorno označil pobudnik ustanovitve prof. dr. Franc Zagožen, je potegnil za seboj plaz reakcij, ki so pripeljale do ustanovitve drugih zvez, danes političnih strank. Prvi predsednik SKZ Ivan Oman pa je gibanju vtisnil še poseben pečat. Prav na nedeljskem dogodku je ponovno dokazal, da je izjemen človek in modrec, ki s svojim pretanjenim čutom in ostro besedo še kako razume in pozna slovenskega človeka. Povezanost SLS s slovenskim kmetom in slovensko zemljo nam je v ponos, saj se je skozi celotno zgodovino slovenskega naroda pokazalo, da je prav slovenski kmet tisti, ki je verjel v svoj narod in prispeval k njegovemu preživetju in nenazadnje napredku. Na prehojeno pot Slovenske ljudske stranke moramo gledati kot na proces pozitivnega zavzemanja za slovenstvo, slovensko državo, slovenski jezik in kulturo ter za dobrobit slovenskega človeka. Vrednote, ki so temelj našega delovanja, izvirajo iz korenin slovenstva ter iz skupnih evropskih korenin. Zavzemanje za samostojno slovensko državo, članstvo v družini evropskih držav je bilo stališče, ki ga je imela SLS že od samega začetka in prav ta pot se je pokazala za edino pravo. Slovenija je v tem obdobju doživela razvoj, ki si ga niti začetniki teh procesov niso mogli zamisliti. Dejansko so se nam uresničile sanje. Dvignil se nam je življenjski standard, začeli smo se zavedati skrbi za okolje in pozitivni procesi v družbi si sledijo. Morda na poti ostaja občutek za sočloveka in socialna pravičnost. Prav v tem pa je moč SLS, saj na naši poti dokazujemo, da smo v prvi vrsti zavezani človeku. Delovanje SLS v različnih vladnih koalicijah je rezultat zaupanja Slovenk in Slovencev, ki so nam z glasovi na volitvah zaupali mandat za sooblikovanje vladne politike in s tem zastopanjem njihovih interesov v aktualnih vprašanjih, na katere je dolžna odgovoriti konstruktivna politika. Takšna politika ni vedno nagrajena, vendar je potrebno politiko graditi na dolgi rok in se znati spoprijeti tudi s porazi. Prav zato je SLS pogosto obravnavana enoznačno, kar pa vsekakor ni odraz dejanskega stanja. Konstruktivnost je ena izmed kvalitet, ki se je nikoli nismo izogibali in verjamem, da je edini garant za pozitivni razvoj družbe in države. Slovenska ljudska stranka se je razvila v odgovorno sooblikovalko slovenskega političnega prostora ter je polnopravna partnerica v Evropski ljudski stranki. SLS dokazuje, da posameznik le z aktivnim vstopom v dogajanje v družbi lahko pripomore k razvoju celotne družbe. FRANCI OREŠNIK Pomislite na svoje noge, imamo samo ene! PEDIKURA PROBLEMI Z GLIVIČNIMI OBOLENJI, VRAŠČENIMI NOHTI, VIRUSNIMI BRADAVICAMI, SANACUA KURJIH OČES REFLEKSOTERAPIJA MASAŽA Kogej Breda, Podhruška 10, Kamnik TEL.: 041/342-940 Občinski svet Občine Kamnik je na zadnji seji razširil dnevni red s točko: »Stališče občine Kamnik do oblikovanja pokrajin in o referendumu o pokrajinah«. To je bila že četrta obravnava te vsebine, že junija 2007 pa je župan dobil mandat za vodenje aktivnosti na tem področju. Zagovarjali smo pokrajino, ki bi obsegala se-verno-ljubljanske občine oz. občine t.i. Podjetne regije, vključno z Litijo, Dolom in Šmartnim. Po uradnem predlogu so v t.i. kam-niško-zasavsko pokrajino sodile 320.000 prebivalcev. S to členitvijo je vlada predlagala dvanajst pokrajin in posebno ljubljansko in se torej odmaknila od dotedanje opredelitve, ki je zagovarjala štirinajst pokrajin. Po tej informaciji se je župan s poslancem Rudijem Veršnikom dogovoril, da na pogovor povabi župane občin, ki bi sodile v novo, štirinajsto pokrajino. Ponovno smo obudili misel o oblikovanju pokrajine v okviru razširjene Podjetne regije. V tednu dni je večina županov in tudi župan Zagorja so- Z zadnje seje občinskega sveta: svetniki LTS - za Kamnik (Jože Zagorc, Vido Repanšek, Marjan Osolnik, Rudolf Pfajfar, Nives Matjan in Marinka Mošnik) z županom in sodelavci občinske uprave. tudi občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, čemur smo odločno nasprotovali. Zadnji, vladni predlog pa je bil zagotovo še dlje od naših interesov in stališč. Uvrstili so nas v Osrednjo slovensko pokrajino, v kateri bi bilo 37 občin od Kamnika do hrvaške meje, s preko glašala s tem predlogom. Občinski svet je pozitivno ocenil županova prizadevanja, ki pa naslednji dan niso obrodila sadov. Amandma, s katerim bi oblikovali novo, štirinajsto, NAŠO POKRAJINO, v odboru za lokalno samoupravo državnega zbora Izvršni odbor LDS Kamnik je na svoji majski seji sprejel sklep, da podpira kandidaturo predsednika kamniškega odbora in podžupana Braneta Golubovič na jesenskih volitvah v Državni zbor Republike Slovenije. V LDS smo prepričani, da bo naš kandidat poleg nacionalnih tem znal zagovarjati in zastopati tudi aktualne teme v občinah Kamnik in Komenda. V ta namen bo kandidat v sodelovanju s sodelavci pripravil posamezne programske točke, ki jih bo zagovarjal, pokrivajo pa področje liberalno-socialnih vrednot, konkretne projekte na državni ravni in projekte v občinah Kamnik in Komenda, za katere je odgovorna država. Za LDS Kamnik Mark Agovič Od leve proti desni: Demitrij Perčič, Mateja Poljanšek, Brane Golubovič in Mojca Drčar Murko ETI Smo družba z 1300 zaposlenimi v Kamniku, Izlakah in Trbovljah. Od leta 1950 do danes smo se razvili v enega vodilnih svetovnih proizvajalcev v svoji dejavnosti. V PROIZVODNJI KERAMIKE - STEATITA NA LOKACIJI KAMNIK - BAKOVNIK TAKOJ ZAPOSLIMO: 1. VEČ DELAVCEV/DELAVK V PROIZVODNJI Delo poteka na strojih in je izmensko. Od kandidatov pričakujemo osnovnošolsko izobrazbo, vestnost in odgovornost. 2. VZDRŽEVALCA NAPRAV IN ORODIJ Delo je izmensko. Od kandidata/ke pričakujemo IV. stopnjo strojne usmeritve, vestnost in odgovornost. Podrobne informacije o razpisanih delovnih mestih so na voljo v kadrovski službi PO telefonu 01/83 18 919, na spletni strani www.eti.si,na Uradu za delo v Kamniku, oz. na naslovu ETI Elektroelement d.d., PC Steatit Kamnik, Bakovnik 4 a, 1241 Kamnik, kamor pošljite tudi svoje prijave. Informacija v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno: ETI Elektroelement d.d., Obrezija 5, 1411 Izlake, odgovorni osebi -uprava: mag. Tomaž Berginc, Maja Opresnik Kovačič RAČUNOVODSKE MIBO-fdoo STORITVE Kamnik, Zlkova ul. 4 za podjetja, društva, s.p. tel.: 01/831-45-15. 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! OpremaCentcr NEVVFGRM BELA TEHNIKA: GAGGENAU SIEMENS VVORLD COMPANV DOMŽALE, LJUBLJANA, KRANJ, KOPER, MARIBOR DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 www. opremacenter.si Piknik, odbojka AVX/^ in še marsikaj /#***&&* www.studentski-klub.com Na vrhuncu izpitne sezone na fakultetah smo. Kolokviji, seminarske, ustni in pisni izpiti, odstotki ter »pogoji« so del vsakdana. Med, pred in po izpiti pa se vseeno najde čas tudi za obštudijske dejavnosti, najboljše so prav na Študentskem klubu Kamnik. V preteklem mesecu smo opravili še zadnje dolžine plavalnih treningov na bazenu v ZUIM, na avstrijskem ledeniku pa smo se v prvih dneh maja dokončno poslovili od zimske sezone. Na sončni italijanski obali smo si ogledali gradova v Devinu (na sliki) in Miramaru ter spoznavali življenje ter usodo pesnika Rilkeja. Celodnevni izlet po srednjeveških gradovih, raziskovanje njihovih zgodb ter usod ljudi, ki sojih gradili in živeli v njih, smo zaključili na domači obali, ko smo na gradu Socerb ravno še ujeli sončni zahod. Adrenalin nam je po žilah poganjal karting v Luciji in Logatcu, nato pa še rafting na izjemno visoki Soči. V tem času smo z razstavo fotografij tečajnikov s foto tečaja v izvedbi Foto kluba Kamnik olepšali stene klubske sobice. Nekaj najboljših fotografij s foto tečaja in reportaže z vseh drugih izletov si lahko ogledate na spletni strani. V juniju pričenjamo z odbojko na mivki, ki bo vsak ponedeljek in četrtek zvečer na igriščih pri bazenu. Za člane ŠKK seveda zastonj, tako kot rekreativni pohodi in kolesarske runde vsako soboto in nedeljo. Adrenalin bomo iskali v Agualandu, na bungee skokih s solkanskega mostu, na kartingu ter na zorbingu (kotaljenje v veliki krogli), čolnarjenje na Kolpi pa bi moralo biti bolj mirno. Kolesarji se bodo poleg nedeljskih izletov poskusili tudi v vzponu na Veliko planino in tekmi na Vršič, pohodniki pa bodo osvojili Grintovec. Posebna pozornost je namenjena nadaljevanju cikla koncertov resne glasbe Študent&muzika 14. junija v salonu gradu Zaprice. Lepo vabljeni vsi, tudi tisti, ki ste že malo iz študentskih let. Na ŠKK že enajst let skrbimo za prav vse okuse! Več podrobnosti (tudi o prihajajočem pikniku) najdete na ŠKK spletni strani www.studentski-klub.com. ŠKK PT'č EKODAN na OŠ Toma Brejca Dnevu Zemlje smo tudi na naši šoli posvetili nekaj dejavnosti. Predstavljamo vam nekaj utrinkov. EKORAZMIŠLJANJE Vas zanima, kaj lahko vi naredite za čistejšo Zemljo? Čeprav se mogoče zdi, da vi ne morete storiti nič, to ne drži. Ko si naslednjič umijete zobe, ne pustite vode teči brez potrebe. Pazite na vodo, ko se boste naslednjič tuširali. Tudi z ločevanjem odpadkov pripomorete k čistejši Zemlji. Zaželeno je tudi, da ugašate luči, ko jih ne potrebujete več ali pa uporabljate varčne žarnice. K lepši prihodnosti Zemlje boste pripomogli tudi z nošenjem nekoliko starejših predmetov (ni potrebe, da si kupite novo stvar zaradi majhne praske na starejši). Z drobnimi dejanji boste pripomogli k naši lepši prihodnosti. Zapomnite si: »Majhen korak za vas, velik za naš moder planet!« Jan Lakner (8.b) Svet je velik in skrivnosten. Vsak dan ga odkrivamo košček za koščkom. Včasih je rumen kot sonce, drugič zelen kot pomladne trave, lahko pa je tudi meglen in deževen. Da bi na našem planetu lahko živeli v dobrem sožitju z naravo, so nam učenci OŠ Toma Brejca ob dnevu Zemlje pripravili zanimiv in zabavno poučen program z naslovom POZDRAVLJEN, SVET. Prireditve se je udeležil tudi kamniški podžupan Brane Golubovič. Misliti moramo na naš planet, misliti na to, kako lahko pomagamo, da bo Zemlja tudi v prihodnosti varen in prijeten planet. KARLA AVGUŠTIN Mladi tekači KGT Papež na pripravah na Mali planini V nedeljo, 27. aprila, smo tekači KGT Papež odlično tekli na 20. mekinjskem krosu. Pri moških je bil najhitrejši na progi 10 km Sebastjan Zarnik, tretji pa Marko Spruk, prva štiri mesta v svoji kategoriji so zasedli Klemen Markuš, Gregor Mlakar, Marko Alpner in Matic Slabe. Kljub strahu in tremi pred nastopom smo se odlično uvrstili tudi najmlajši tekači. Prva štiri mesta v kategoriji dekleta 1. 95-98 so dosegle Maja Šlebir, Diana Kotnik, Klara Kregar in Eva Tr-bovšek. Pri fantih in dekletih 1.93-94 je zmagal Mitja Kotnik, Mojca Smrečnik pa je bila na 2.mestu. Zadovoljni z našimi rezultati smo se po tekmi odpravili na Malo planino vjarški dom, kjer je KGT Papež mladim tekačem omogočil tekaške priprave. Na pripravah smo ostali od nedelje do torka zvečer. Trener Ivan Urh nam je določil urnik. Zjutraj smo vstali ob pol osmih in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo imeli dve uri prostega časa, potem pa smo imeli trening teka. Kosilo je bilo ob 12.30. Zelo dobro so kuhali, najbolj pa so mi teknili makaroni in solata. Dvakrat na dan smo tekli, hodili po uro in pol, zato smo se zvečer vedno veselili okusne večerje, saj smo bili že pošteno lačni. OŠ Šmartno v projektu poznavanja evropske kulturne in jezikovne raznolikosti Združeni v različnosti Na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju smo od 13- do 20. aprila gostili mentorje in učence iz držav, s katerimi sodelujemo v triletnem mednarodnem projektu Comenius pod naslovom Okolje, v katerem živimo, nas oblikuje. Comenius je del programa Vseživljenjsko učenje in je namenjen sodelovanju šol in učiteljev. Sodelujoči v aktivnostih programa naj bi razvili poznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter mladim pomagali pridobiti osnovne življenjske spretnosti. Učenci s Cipra, iz Italije, Portugalske in Španije so bili nastanjeni pri družinah naših učencev. Dopoldan so z našimi učenci prišli v šolo, kjer so spoznavali osnovno šolanje pri nas. Ob športnih igrah, v katerih so se pomerili med seboj, smo pripravili še uro glasbe, kjer so se naučili pesem Marko skače. Pri uri slovenščine za tujce so se naučili nekaterih slovenskih besed, pri uri angleščine pa so ugotovili, kako se tega tujega jezika učimo pri nas. Popoldneve in konec tedna so preživeli pri gostujočih družinah. Mentorji iz zgoraj omenjenih držav in Nemčije so bili nastanjeni v Termah Snovik. Obiskali so šolo, kjer sta jim pomočnica ravnateljice Tanja Drovenik Čalič in ravnateljica šole Jožica Hribar pokazali prostore, predstavili šolski sistem in organizacijo osnovne šole, udeležili pa so se tudi pouka. V sredo zvečer je v Snoviku pod pokroviteljstvom Občine Kamnik potekal sprejem za naše goste, ki sta se ga udeležila podžupan Rudi Kulturni dan Evropski mozaik V sredo, 16. aprila, smo imeli na šoli kulturni dan. V delavnicah so nastajale evropske jedi, evropski grbi, preučevali smo dosežke evropskih športnikov, plesali evropske plese, izdelali plakate o razvoju, institucijah in delovanju Evropske unije. Gostujoči učenci so s svojimi mentorji pripravili razstavo fotografij, ki je na ogled v zgornji etaži šole. Ob 10. uri nas je potem, ko je izzvenela evropska himna, nagovorila gospa ravnateljica, pozdravila je goste in napovedala evropsko poslanko Ljudmilo Novak. Pozdravil nas je tudi kamniški župan Tone Smolnikar, kije prišel na prireditev s podžupanom Branetom Golubovičem. Ljudmila Novak nas je seznanila z delovanjem Evropske unije, z njenimi organi in funkcionarji, predstavila je evropske poslance iz Slovenije, odgovorila na vprašanje o enakopravnosti in rabi jezikov znotraj Evropske unije in njenih institucij, z možnostjo šolanja izven meja svoje države in z odzivi na slovensko predsedovanje zvezi. Drugi del prireditve smo začeli z evropsko himno in prisrčnim ljudskim plesom učencev razredne stopnje. Sledile so himne držav udeleženk srečanja in predstavitve delegacij. Predstavila se je še zgodovinska delavnica, plesalci s predmetne stopnje pa so navdušili s poplesavanjem v ritmih evropske glasbe. V zadnjem delu so nastopili učenci predmetne stopnje, ki so v sklopu projekta Comenius priredili in dramatizirali legendo o kamniški Veroniki in jo postavili na oder v angleškem jeziku. Poslovili smo se z modernimi plesnimi ritmi plesne skupine s predmetne stopnje. Občinstvo je navdušeno zaploskalo ciprskemu dečku Andreasu, ki je zapel moderno grško pope vko. Sledilo je poskušanje dobrot iz kuharske delavnice in slovensko kosilo: obara z ajdovimi žganci. Pfajfar in vodja Oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin. Oba sta zbrane tudi nagovorila. Ob slovenski pojedini in prijetnem druženju smo preživeli prijeten večer. V četrtek, 17. aprila, so se gostujoči učenci skupaj z razredi, v katerih je njihov gostitelj, odpravili na ekskurzije. Pot jih je vodila v različne smeri: do morja, v Rogaško Slatino in na grad Podsreda ter v Olimje, v Prekmurje ali v Ljubljano. Mentorje smo popeljali v Postojnsko jamo in Lipico ter jim razkazali Piran. V petek so se učenci odpravili v Snovik, kjer so se po ekološki delavnici in predstavitvi term lahko kopali v snoviški termalni vodi. Animatorji so poskrbeli, da jim ni bilo dolgčas. Mentorji smo se po sestanku odpravili v Ljubljano, kjer so gostje spoznali našo prestolnico in se pri Prešernovem spomeniku slikali z ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem. Sobotni deževen dan nas ni odvrnil od obiska Bleda, mentorji so bili navdušeni nad »to podobo raja«. Popoldan smo se poslovili od Ciprčanov in Italijanov, v nedeljo zjutraj pa so odpotovale še delegacije iz Portugalske, Španije in Nemčije. Po napornem, a pestrem in bogatem tednu smo bogatejši za novo veliko izkušnjo. Evropskim prijateljem smo pokazali naš način življenja, naše ožje in širše okolje, predvsem pa našo odprtost in gostoljubnost, ki je, kot sami zagotavljajo, ne bodo nikoli pozabili. Oni pa so k nam prinesli delček svojih navad, delček svoje dežele in načina življenja. Takšni projekti spodbujajo učenje tujih jezikov, izboljšujejo komunikacijske spretnosti, občutek za timsko delo, ob njih spoznavamo navade in običaje drugih narodov in se učimo sprejemanja drugačnosti. Za pomoč pri izvedbi srečanja se zahvaljujemo družinam naših otrok, ki so odprle dom in sprejele vanj še enega ali dva otroka, učencem šole, ki so v tem tednu pokazali, da smo gostoljubni in odprti za različnost, ter celotnemu kolektivu Osnovne šole Šmartno. Le tako smo lahko izpeljali nepozabno srečanje. MARTINA TOMŠIČ, vodja projekta Z ODBOJKO ZA VEČ MLADOSTI! Vseslovenska akcija »Več mladosti za Slovenijo«, ki mlade spodbuja k aktivnemu preživljanju prostega časa in k družbeni odgovornosti, je imela svoj otvoritveni dogodek v soboto, 17. maja, na igrišču v Zgornjem Tuhinju. Mladi so se pomerili v odbojki. Kljub temu, da je bilo sobotno vreme precej nepredvidljivo in muhasto, so prostovoljci akcije »Več mladosti za Slovenijo« v jutranjih urah obiskali občino Komenda, v popoldanskih pa še občino Kamnik. Na ulicah so mimoidočim delili letake z informacijami o akciji. Odzivi ljudi so bili izredno pozitivni, številni so poudarjali, da je tovrstnih akcij za mlade premalo in da so mladi preveč prepuščeni samim sebi. Ob treh popoldan se je v Zgornjem Tuhinju začel rekreativni odbojkarski turnir, na katerem je sodelovalo 6 ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa ŠKD Mekinje, dmgi so bili učenci OŠ Šmartno, tretje Pute, četrto mesto je zased la ekipa prostovoljcev Več mladosti, pete so bile domačinke ŠD Bilo je naporno, a tudi lepo, saj smo v prostem času veliko igrali remi in se pogovarjali. V imenu vseh osmih tekačev se zahvaljujem Dušanu in Miri Papež, da sta nam omogočila priprave, ki nam bodo ostale v lepem spominu. MAJA ŠLEBIR In še povabilo: Klub gorskih tekačev Papež vabi dečke in deklice , ki imate veselje do teka in gibanja v naravi, da se vključite v klub. Treningi so v zimskem času v telovadnici OŠ Stranje, v poletnem času pa so treningi v naravi združeni s pohodi. Vadnina je brezplačna. Za informacije pokličite na GSM: 041 683 016, Dušan Papež, predsednik KGT Papež. 1& laDO: i® Tuhinj in šeste Skokice. Ekipa ŠKD Mekinje je imela tokrat nekoliko več sreče. Na vseh dosedanjih turnirjih, nogometnih ali košarkarskih, ki so se jih udeležili v Zgornjem Tuhinju, so vedno nesrečno izpadli v predtekmovanjih, tokrat pa so svojo pot zaključili povsem na vrhu. Drugouvrščeno ekipo OŠ Šmartno so sestavljali mladi fantje, ki so navdušili z odbojkarskim znanjem, na žalost pa jim je v finalu zmanjkalo nekaj izkušenj. Tretje mesto je zasedla ekipa Pute, ki je imela sicer najdaljšo in najbolj pestro igralsko klop, vendar zato nekoliko manj športne sreče. Četrto mesto so zasedli prostovoljci akcije Več mladosti, ki so za boljše mesto naredili preveč napak v igri. Peta je bila ekipa članic domačega Športnega društva Tuhinj. Kot so same pove- dale, jim je na koncu zmanjkalo nekoliko energije. Na šesto mesto se je nepričakovano uvrstila ekipa Skokic, ki so jo sestavljale izredno mlade in energične punce. V prvem delu turnirja so navdušile z znanjem in kvalitetno igro, ki je napovedovala visoko uvrstitev, vendar jim je v drugem delu turnirja popolnoma popu- stila koncentracija. Akcija »Več mladosti za Slovenijo!« je gostovala v občini Vransko, kjer je bil organiziran nogometni turnir, zadnje dni maja pa se ponovno vrača v občino Kamnik - pripravlja se posebna ekshibicijska košarkarska tekma. Več na www.vecmladosti.si MATEJ TONIN Auris. Nova Toyota TODAY TOMORROW 1 ' (- LOVŠE jarška cesta 1 1, 1230 Domžale, Tel: 01 /729-9000 Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, 04/280-9000 KAMNIČANI USPEŠNI Državno prvenstvo v duatlonu je potekalo 4. maja v okolici Ribniškega gradu. Presenečenj na najvišjih mestih ni bilo. V absolutnih razvrstitvah SPRINT DUATLONA (5 km tek - 20 km kolo - 2,5 km tek) in SUPER SPRINT DUATLONA (2 km tek - 8 km kolo -1 km tek) so najvišja mesta zasedli tekmovalci TK Ribnica. Vidne uvrstitve so dosegli tudi Trisportovi tekmovalci. V skupni razvrstitvi super sprint duatlona je bil Domen Hribar tretji, Simon Koželj peti, Štefan Grilje deseti; med dekleti Tjaša Romšak četrta, Katarina Ogrin peta, Manca Vrhovnik šesta, Maruša Klemenc sedma, Liza Uršič osma, Vesna Alpner deseta. Nekatere mlade tekmovalke in tekmovalci domačega kluba so bili zelo tesno za njimi. Rezultati tekmovalcev TK POS Elektronček Trisport po posamez- nih kategorijah so vzpodbudni: CICIDUATLON: ml. deklice: 1. Tinkara Capuder, 3. Katarina Humar, 5. Sarah Posl, 8. Gaja Perko ml. dečki: 1. Martin Grilje, 4. Domen Obreza, 5. Luka Bela-Kočar, 6. Teo Podobnik, 9. Teo Flis, 10. Jan Škrjanc, 11. Lovro Plan-ko, 15. Gal Žagar, 17. Jan Uršič, 18. Jan Grilj, 22. Jure Bodlaj deklice: 1. Kristina Uršič, 8. Nika Bavčar dečki: 2. Drejc Kregar, 6. Matevž Planko, 7. Žiga Zajc, 8. Blaž Polak, 13JakaPaulič SUPER SPRINT DUATLON st. deklice: 2. Liza Uršič, 3. Vesna Alpner, 4. Manca Duščak st. dečki: 3. lan Lipovšek, 4. Domen Leskovec, 11. Lovro Humar, 12. Leon Obreza, 14. Žiga Lipovšek, 15. Rok Bodlaj kadetinje: 3. Katarina Ogrin, 4. Novica iz evropskega prvenstva v duatlonu - Serres Grčija 24.-25.5.: Mladinska duatlonska ekipa v postavi Vid Pucelj (TK Ribnica), Domen Hribar (TK POS Elektronček Trisport) in Dejan Henigman (TK Ribnica) je osvojila srebrno medaljo! Kamničan Domen Hribar (v sredini), za ekipo SLO - srebrna medalja na EP v duatlonu. Dekleta Calcita v velikem finalu Po lanskoletnih štirih velikih finalih je že kazalo, da se bodo v letošnji sezoni vse mlade ekipe ustavile v polfinalih, kar je seveda še vedno velik uspeh. A so prav zadnje kamniško orožje, dekleta v mali odbojki, prijetno presenetila na polfinalnem turnirju v Braslovčah in suvereno premagale visokoleteče Koprčanke in Vitalovke, za prvo mesto pa izgubile proti domačinkam. V sobotnem finalu, ki se bo odvijal v Mislinji, se bodo tako pomerile z ekipo Šempetra, ki je bil prvi v drugem polfinalu. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da je v tej kategoriji nastopilo kar 70 ekip in da so Kamničanke že v drugem krogu »padle« v repasaž in so do finala igrala kar na osmih turnirjih in bile vedno prve ali druge. Da raste v Kamniku še en obetaven rod odbojka- Dekleta v mali odbojki so se uvrstila v Finale DP. letudidekleta v mini odbojki, ki bi v malem finalu v Stranjah s kančkom sreče lahko osvojile peto mesto, a so se na koncu morale zadovoljiti s sedmim mestom, kljub temu da so osvojile toliko točk kot prvouvrščena ekipa, a so imele manj zmag. Za lep uspeh so poskrbeli tudi dečki v mini in mali odbojki. Dečki v mali odbojki so zasedli končno enajsto mesto, saj so bili drugi na zadnjem turnirju v Hočah, dečki v mini odbojki pa so bili na koncu na visokem sedmem mestu. Kamniški odbojkarji in odbojkarice bodo ta teden zaključili s treningi v dvorani in se selijo na zunanja odbojkarska igrišča, kjer bodo vadili cel junij, med poletnimi počitnicami pa bo organizirana tudi odbojkarska šola. V dvorane se bodo vrnili po Odbojkarskem taboru, ki bo letos zopet na Krku in na katerega se je prijavilo rekordnih 70 otrok. Cicol. Za začetek sezone majski balinarski turnir na Duplici Dupliški balinarji so po lanskem 30. jubilejnem letu organiziranega balinanja na Duplici letošnjo sezono začeli s tradicionalnim majskim turnirjem v počastitev občinskega praznika, ki so ga ob udeležbi okrog sto tekmovalcev in ljubiteljev balinanja iz Ljubljane, Domžal, Cerkelj, Komende, Zadvora, Lukovice in Kamnika izvedli 17. maja. Potem, ko so na občnem zbo- ru v marcu ocenili svoje delovanje v jubilejnem letu kot uspešno, poleg številnih turnirjev je prva ekipa zasedla peto mesto v 1. ljubljanski območni balinarski ligi, veterani pa so se uvrstili v kamniško domžalski območni ligi na sedmo mesto, so izvolili nov upravni odbor, ki ga bo še naprej vodil Marjan Golob, začrtali pa so program za letošnje leto. V njem so pomembno mesto namenili tudi MAVRIČNI DAN KOŠARKE V KAMNIKU BO 7. JUNIJA Prizadevni člani Športnega društva Mavrica bomo tudi letos poskrbeli, da se bo ob koncu šolskega leta na zunanjem igrišču ob O.Š. Toma Brejca igrala kvalitetna košarka. Potem, ko smo v lanskem letu s pomočjo Občine Kamnik obnovili precej dotrajano igrišče in nato odigrali tradicionalni košarkarski maraton, smo letos pripravili dan košarke. Želimo pokazati, da naš nekajletni trud vrnitve košarke v Kamnik ni bil zaman. S pomočjo sponzorjev naše ekipe dostojno zastopajo barve Kamnika v različnih kategorijah v slovenskih košarkarskih ligah. Vse ekipe pa se bodo predstavile Kamničanom prav na dan košarke v soboto, 7. junija, s pričetkom ob l4.uri. Naprej bodo nastopili naši najmlajši v starosti od 6 do 8 let, ki obiskujejo malo šolo košarke, kjer se učijo osnovnih košarkarskih veščin. Nato pa bo že prva prava tekma. Odigrali jo bodo pionirji v kategoriji Ul2. Njihovi nasprotniki bodo igralci iz Nazarij, ki so se prijazno odzvali vabilu. S seboj bodo pripeljali ekipe vseh kategorij. Ob 16. uri bo tekma ekipe pionirjev Ul4, ki letos igrajo v 1. SKL. Zanimivo bo videti naše prvoligaše v boju s Štajerci. Ob 17. uri bodo nastopili kadeti v kategoriji Ul6, nato pa se bo predstavila še ekipa mladincev. Približno ob 19- uri bo nastopila še veteranska ekipa, ki je skozi celotno zimsko sezono pridno trenirala, tako da jim kondicije ne bi smelo primanjkovati. Ob koncu košarkarskega dne ob 20. uri se bo predstavila še članska ekipa. Tekmece iz Nazarij dobro poznajo, saj so se z njimi srečali že v minuli sezoni. Košarkarji CALCITA MAVRICE obljubljajo zanimive in napete dvoboje pod koši, prav tako pa bodo poskrbeli, da gledalci ne boste ostali ne lačni in ne žejni. Obeta se tudi zanimiv spremljevalni program. Na koncu še enkrat vljudno vabljeni na dan košarke v Kamniku v soboto, 7. junija, ob 14. uri na igrišču OŠ Toma Brejca. ROBERT PROSEN pridobivanju novih članov in popularizaciji balinarskega športa med osnovnošolci. Veterani pa tudi v zimskem času niso počivali, pač pa so se udeleževali tekmovanj v okviru zimske veteranske balinarske lige v Dobu, kjer so na koncu zasedli drugo mesto. Ob zaključku poletne sezone so oktobra 2007 izvedli tudi klubsko veteransko prvenstvo dvojic, kjer 1. BK Ilirija, 2. Svečarstvo Osolin, 3- BK Duplica, 4. DU Cerklje, 5. DU Kamnik -2, 6. Montles, 7. BK Budničar, 8. BK Zadvor, 9. BK Hermes, 10. BK Svoboda, 11. DU Kamnik-1,12. Škarja itd. Za domačo ekipo, ki se je uvrstila na tretje mesto, so nastopili Jože Bedič, Franc Bedič in Jože Hafner. V okviru majskega turnirja so Ekipa BK Duplica, ki letos zastopa barve Duplice v l.ljubljanski območni balinarski ligi. sta se pred Mirom Semprimo- izvedli tudi bližanje v krog (1. žnikom in Pavlo Levec najbo- Bosnič Dušan - Ilirija, 2. Grželj lje uvrstila selektor veteranov Jože - BK Duplica, 3.Rak Stane Stane Rak in Jože Gerželj. - BK Duplica) in izbijanje bali- Prav je, da navedemo še re- na, kjer je bil najboljši domačin zultate majskega balinarskega Jože Hafner iz BK Duplica, turnirja Duplica 2008: F.S. DRŽAVNO PRVENSTVO V DUATLONU RIBNICA IN TRIATLON NA PTUJU Najmlajši tekmovalci TK POS Elektronček Trisport Mamša Klemenc, 5. Teja Jazbinšek, 8. Vesna Vrhovnik ml. mladinke: 1. Tjaša Romšak, 2. Manca Vrhovnik ml. mladinci: 2. Domen Hribar, 4. Simon Koželj, 6. Štefan Grilje SPRINT DUATLON st. mladinci: 3. Miha Rojc veterani I.: 1. Matic Romšak veterani II.: 1. Miro Kregar veterani III.: 1. Viktor Ekart PTUJ TRIATLON /AKVATLON Terme Ptuj so v lepem vremenu 11. maja gostile triatlonce (ekipno državno prvenstvo v sprint in super sprint razdaljah ter cici akva-tlon) iz Slovenije, in nekaterih sosednjih držav: Hrvaške, Madžarske in Avstrije. V absolutnih razvrstitvah SUPER SPRINT TRIATLONA (200 m plavanje - 8 km kolo - 2 km tek) so Trisportovci zasedli naslednja mesta: Domen Hribar prvi, Štefan Grilje sedmi, Domen Leskovec deseti in Simon Koželj enajsti; med dekleti Tjaša Romšak četrta, Katarina Ogrin peta, Maruša Klemenc šesta, Ana Grkman sedma, Liza Uršič deveta, Manca Vrhovnik deseta. Seveda pa gre pohvaliti tudi ostale tekmovalce kamniškega kluba, saj so dali od sebe vse, kar je bilo mogoče. CICI AKVATLON: ml. deklice: 1. Tinkara Capuder, 2. Katarina Humar, 5. Gaja Perko, 6. Sarah Posl, 7. Žana Drolc ml. dečki: 2. Martin Grilje, 2. Domen Obreza, 4. Teo Podobnik, 8. Luka Bela-Kočar, 10. Jan Uršič, 11. Jure Bodlaj, 13- Lovro Planko, 15. Jan Grilj, 17. Teo Flis deklice: 1. Kristina Uršič, 9- Nika Bavčar dečki: 3. Drejc Kregar, 5. Matevž Planko, 7. Blaž Polak, 8. Žiga Zajc, 13.JakaPaulič SUPER SPRINT TRIATLON: st. deklice: 2. Liza Uršič, 4. Vesna Alpner st. dečki: 3. Domen Leskovec, 9 Jan Lipovšek, 12. Lovro Humar, 13-Leon Obreza, 16. Rok Bodlaj, 19. Žiga Lipovšek kadetinje: 3. Katarina Ogrin, 4. Maruša Klemenc, 6. Teja Jazbinšek, 7. Vesna Vrhovnik, 10. Lucija Grilje ml. mladinke: 1. Tjaša Romšak, 2. Ana Grkman, 4. Manca Vrhovnik ml. mladinci: 1. Domen Hribar, 4. Štefan Grilje, 5. Simon Koželj SPRINT TRIATLON: st. mladinci: 2. Miha Rojc, 5. Rok Vrhovnik veterani II.: 1. Miro Kregar veterani III.: 1. Viktor Ekart EKIPNO SUPER SPRINT TRIATLON ženske: 2. mesto: TK POS Elektronček Trisport 1 v postavi Romšak Tjaša, Ogrin Katarina in Grkman Ana 3. mesto: TK POS Elektronček Trisport 2 v postavi Klemenc Mamša, Uršič Liza in Alpner Vesna 5. mesto: TK POS Elektronček Trisport 3 v postavi Jazbinšek Teja, Vrhovnik Vesna in Grilje Lucija EKIPNO SUPER SPRINT TRIATLON moški: 2. mesto: TK POS Elektronček Trisport 1 v postavi Hribar Domen, Grilje Štefan in Leskovec Domen 5. mesto: TK POS Elektronček Trisport 2 v postavi Lipovšek Jan, Humar Lovro in Obreza Leon EKIPNO SPRINT TRIATLON moški: 7. mesto: TK TRISPORT KAMNIK v postavi Rojc Miha, Kregar Miro in Železnikar Jani Več o rezultatih najdete na spletni strani: www.triatlonska-zveza.si. ROMANA CAPUDER ŠD Soteska občinski prvak Končana so kegljaška tekmovanja v občinski ligi. Po enoletnem premoru, lansko leto so bili prvaki OOZ, je na vrhu ponovno ŠD Soteska. V 20 tekmah niso priznali poraza in so kar premočno zmagali pred drugouvršeno ekipo OOZ. Zelo se je izkazala ekipa Društva upokojencev s tretjim mestom in samo petimi porazi. Četrto mesto so osvojili igralci Alu Alprem, med katerimi je najbolj presenetil Boštjan Pohlin z izvrstim kegljanjem skozi vso sezono. Kvaliteta kegljanja v naši občinski ligi je na dokaj visokem nivoju. Igralci napredujejo, proti ekipam, kot so Calcit, Kam bus, Keglej team, seje potrebno kar pošteno potruditi. Igralci Kam busa (Zamljen, Mirt, Golob), igralci Calcita (Grubar A., Podjed, Lorenčič, Grkman), igralci Kegelj teama (Homar, Hribar) redno dosegajo 500 in več podrtih kegljev. V 22. kolu so bili doseženi rezultati: Mladinci : Alu Alprem 3 : 5, ŠD Soteska : OOZ 6.2, Kam bus: Du Kamnik 1:7, Calcit: Eta 2:6, ŠD Policist: Kegelj team 0:8. KK KAMNIK, LEON PIRMAN PLANINSKE KOČE ODPIRAJO SVOJA VRATA Zima se dokončno poslavlja in mdi v visoke planine počasi prihaja pomlad. Medtem, ko so pašne planine že vse v cvetju in pričakovanju svojih rednih vsakoletnih štirinožnih obiskovalcev, je višje še precej snega, ki bo na severnih straneh, posebej še v grapah in pod stenami, ostal še nekaj časa in zahteval dodatno previdnost pri prečenju, pa mdi pravilna uporaba cepina ne bo odveč. Nekaj časa je možen celo še kakšen plaz. Zima je mdi precej zrahljala vezi in zato je možnost padajočega kamenja precej povečana. Tako bo čelada na glavi, posebno pod stenami, zelo koristna. Bo pa malo lažje glede »privezovanja duše«, saj bodo planinske koče odprte. Med tem, ko so domovi na Mali planini (Domžalski in Jarški), Dom planincev v Logarski dolini in Frischaufov dom na Okrešlju stalno odprti, Dom v Kamniški Bistrici vsak dan razen ponedeljka, bodo Črnuški dom na Mali planini, Dom na Menini planini in Koča na Klemeči jami pod Ojstrico bodo stalno odprti od sobote, 31. maja. Če le ne bo bistvenega po- MALI OGLASI: INŠTRUIRAM matematiko in liziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571. INŠTRUKCIJE angleščine in matematike. Prva informativna ura brezplačna. Tel.:031/712-478. slabšanja razmer, bosta koči na Kamniškem in Kokrskem sedlu odprti od sobote, 7. junija. Enako tudi Kocbekov dom na Korošici in Dom na Gospincu. Češka koča na Spodnjih Ravneh bo stalno odprta od sobote, 14. junija, Kranjska koča na Ledinah (Vodinah) pa od sobote, 21. junija. TRIMSKI POHOD NA VELIKO PLANINO Letošnji tradicionalni »trimski« pohod na Veliko planino - že tride- seto leto zapored - bo predvidoma potekal v soboto, 7. junija čez Ku-klarje na Tratice in čez Konjščico in Dol nazaj. Odhod bo ob 7.30 uri (po prihodu avtobusa) s parkirišča pod spodnjo postajo nihalke na Veliko planino. Pot je zahtevna, zato je potrebna ustrezna usposobljenost in oprema. V primeru slabega vremena pohoda ne bo. KAMNIČANI NA ALJASKO V drugi polovici maja je odšla na Aljasko alpinistična odprava v sestavi Matjaž Kladnik, Aleš Koželj, Urban Novak, Ambrož Bajde - vsi iz AO Kamnik, ter Aljaž Tratnik in Davor Velikanje (AO Idrija). Tam bodo ostali štiri tedne in poskusili v alpinističnem stilu z minimalno opreme v enem, hitrem poskusu preplezati nekaj zelo težkih smeri: Kladnik z Novakom plezanje v Foraakerju, drugi pa v Hunterju. Z »ogrevanjem« oz. aklimatizacijo bodo najprej plezali v Mini Moon Flowerju ali v Kahiltni Queen. V primeru slabšega vremena pa bodo izbrali smeri, ki bodo prilagojene razmeram. Bojč mmusvojmmimmiHMmjcv, TEHNIČNA TRGOVINA ean*OEIV7Bpr t^ovine Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA PONUDBA U JUNIJU! MAJICE T-SHIRT OD 3,90 € ti PRALNI STROJ JORENJE VVA62115 AKCIJSKA CENA 369,90 € 5 LET GARANCIJE i3li" •" jjj ssssHfcABILNIM5 OD 149,90 € AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24! Nudimo vam i/ , . ,. - Immnlntnp Ko ob izgubi vašega Kumpieuie J/ najbližjega ne veste kam, pogrebne I so vam naše usluge ctnritvA ' na voljo Neprekinjeno »luuive L Noč in Dan! hitro, kvalitetno, ’ s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 ... LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 * '°v v,, <*" * BLUZE SRAJCE # 60* * PERILO (Galeb - Marja - Triumph) Obiščite nas in našlo se bo tudi kaj za vas! Tam bomo našli drage vse, ki k Bogu so odšli z zemlje. Minil bo jok, odšla bo smrt, nebeški raj nam bo odprt. ZAHVALA V 79. letu je po hudi bolezni odšel od nas naš dragi oče, ata, tast, brat in stric PETER VRHOVNIK iz Nevelj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala gospodu župniku Vinku Podbevšku za lepo opravljen pogrebni obred, domačim pevcem za ganljivo petje, praporščakom ZZB in DU Kamnik ter vsem gasilcem za spremstvo, še posebej pa neveljskim gasilcem za besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi Nevlje, Kamnik, Moravče, Tunjice, maj 2008 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 80. letu je po hudi bolezni od nas odšla naša draga žena, mama, babica, sestra in teta ANA SERŠEN roj. Repnik iz Kamnika Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti na pokopališču v Komendi. Hvala g. župniku Zdravku Žagarju za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala dr. Jermanovi za dolgoletno zdravniško pomoč in osebju Doma starejših občanov Kamnik. Žalujoči: vsi njeni Maj 2008 FOLIJA ZA OVIJANJE BAL STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 96. letu življenja nas je zapustila naša draga teta FRANCKA BEVK z Vrhpolja 150 Iskreno se zhvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala dr. Plavčevi, patronažni sestri Darji, g. župniku, neveljskim pevcem in praporščakom. Žalujoči: vsi njeni Vrhpolje, maj 2008 Bolezen in trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal. ZAHVALA V 68. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, ded, brat, stric in nečak STANE PESTOTNIK iz Nevelj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, recitatorki Ani in pevcem iz Nevelj. Zahvala dr. Dolenčevi ter patronažnima sestrama Darji in Marinki. Hvala vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: Vsi njegovi Nevlje, maj 2008 »Ljubezen, ki si nam jo dal, je tolažba v žalosti, tišina v hrupu, počitek v utrujenosti, upanje v obupu. Hvala!« ZAHVALA Tik pred 73. letom je svojo zemeljsko pot nepričakovano sklenil JANEZ JEGLIČ iz Češnjic v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste tako nesebično priskočili na pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala vsem za tolažeče besede, ustno in pisno sožalje ter darovane sveče, cvetje, denarno pomoč in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za lepo petje. Hvala vsem gasilcem za spremstvo na zadnji poti ter za lepo pripravljen govor. Nenazadnje, hvala vsem, ki ste našega laneza tako množično pospremili ter se ga spominjate in mu namenjate molitve. Vsi njegovi Maj 2008 Tisti, ki ga nosimo v srcu, ne bo nikoli pozabljen. ZAHVALA V 88. letu starosti je za vedno zaspala naša ljuba mami, babica, prababica, sestra in teta MARIJA FUNA roj. Bremec iz Kamnika, Klavčičeva 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče ter z nami delili neizmerno bolečino. Zahvala gospodu župniku Tonetu Dularju, pogrebni službi KP Kamnik, pevcem, trobentaču in ZZB Duplica za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala gospe Marici Zupin, družinama Kelava in Kuhar, ki so mami zelo veliko pomagali v času življenja. Vsi njeni Maj 2008 Tako tiho, skromno si trpel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo le spomin. ZAHVALA V 46. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in zet FRANC MARINKO z Velike Lašne Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sošolcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove. Še posebno hvala kolektivu Jata Emona, kolektivu pizzerije Paparotti, avtoličarstvu Uranič, sošolcem in učiteljem iz SŠER in sošolcem iz FKKT, društvoma Sožitje in INČE iz Mengša ter nekdanjim sodelavcem iz podjetja ETI-SV1T. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Infekcijske klinike Kliničnega centra in dr. Pfajfarjev!. Prav tako gre zahvala pevcem in župnikoma Štefanu Steletu in Francu Podbevšku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem in vsakomur, ki ste našega Francija v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Velika Lašna, maj 2008 ercator nakupite in se obdarite! V Mercator Hipermarketu v Mercator Centru Kamnik, Kovinarska 36 vas vsak petek, soboto in nedeljo v maju ob nakupu nad 20 evrov nagradimo s priložnostnim darilom! www.mercator.si Si Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo V petek. 30. maja, ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica PALČICA V soboto, 31. maja, ob 10. uri POMLADNI VONJ PO MORJU Morje in sonce vabita... V Mercatorju pa že diši po pravih morskih dobrotah... Vabljeni na pokušino okusnih pečenih sardelic. Za otroke pa smo pripravili morsko obarvano ustvarjalno delavnico in drobna sladka presenečenja. V petek. 6. junija, ob 17. uri Dišeča solna kopel V soboto, 7. junija, ob 10. uri ZABAVA S PODOKNICARJEM IN ANS. LETEČI MUZIKANTJE V soboto, 7. iuniia. od 10. do 19. ure , ZAKLJUČNO ŽREBANJE VALFRUTTA - ^ potevz*: . Pnpravih smo pestro ponudbo tekstila, kopalk Majica za dečke brez rokavov, vel.: od 3 do 8 let Redna cena: 4,99 EUR t ob plačilu s kartico .itor Pika: Majica brezrfoka .99 EUR s kartico EUR ža|deklice isney \ kratke, vel.: «2 do 5 let Redna cena- -C9S)jEl K ■ Cena ob plačuj s kart Mercator Pika:\ 4 1 i I Ponudba velja do 2%5^> 9. 6. 2008 oz. do razprodaje zalog. in artiklov za plažo: bri Velika izbira in ugoc japonk in natikačev - ženskih, moških Hlače kratke, vel.: Redna Cena ob Mercator Hlače za de kratke, vel.: od 3 do 8 Iv: Redna cena: 5,91 El :R® Cena ob plačilu s kart Mercator Pika: % 4,791 jiča za deklice Disney •z .fckavov, vel.: od 2 do 5 let :a cena: 5,99 EUR ob plačilu s kartico ator Pika: 4,79 EUR čtt pi jt Mi z« filmih In »bitk mil mtniti, kjtr priprivljim imun mit f umiki ikutnih msnih ifttiilifif ti žir i uiti mmti n ntpiztbtn piknik. Hlehnu: t. Hi fihniimm Milim pi iztirite mi pmiki iine In pribiti u piknik. žir t uriti nimfi z« mpun Hi fihniimm Milki H % * 'v Na prijetni, sončni lokaciji, v večstanovanjski hiši prodajamo različna tudi dvoetažna, prijazna stanovanja. Mir, udobje, zasebnost, zares prijetno in prijazno. gradbeno podjetje grosuplje GPG d.d., Vevška cesta 52, Ljubljana-Polje Prodaja: Barjanska cesta 60, telefon 01 2804 780, www.gpg.si/gea y Mercator Center Kamnik Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787 pZcfPPi- PIZZEHJA, MC KAMNIK, Kovuimka 36 Delovni CHS : pon -vet. : 08-22h . pet.-sob. : 08-231i . ned.-praz.:08-j5h Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast.. Brezplačna dostava na dom od S Oh do 22h : Tei: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu i POSEBNO ICODNF. CENE ZAČEANE ŠTUDENTSKEGA KLIBA KAMNIK!!: ANATOMSKO OBLIKOVANA OBUTEV PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK od št W - 40 * CICIBAN: vriW *NIKE trgovina z obutvijo * frodDO Velika ponudba šolskih in sobnih copat I n m NOVA KOLEKCIJA www.peko.si AUti* \J' VINTERSPORT Kjer se šport začne in več znižanih izdelkov za imetnike Andor kartice do konca aprila d n □ . r Moda za vse generacije : Elita Vas pričakuje s pestro izbiro moških in ženskih majic kratek rokav in kratkih hlač. Ugodnosti: * prešita odeja že za 20,82 € * posteljna garnitura krep že od 16,93€ Vljudno vabljeni! rsoMO WEmmm nmzmmM Z'I'\ © Q Q)(D(3 pe mercator| '»--- 1 W W W CENTER KAMNIK| ČISTILNICA IN PRALNIM tet. oi/83H74i Vse za šolo naroči, v aktivne počitnice skoči! X Knjigama in papirnica "Vtiika lolika prednaročiliiki akcija od 5. 5. do 30.6. 2008 z neverjetnimi popusti in drugimi ugodnostmi. Popusti od 5. S. do 30. 6.2008 i Izpolnjenim kuponom za aktivne ail Mercator Pika kartico: 5 % popust na učbenike In delovne zvezke 20 % popust na vse šolske potrebščine Vež Informacij ni: www.dxa.il G PODALJŠEV (100 pramen doli Tudi brez naročal ifsimpCE MC Kamnik ANJE LAS za samo 300€ ine do 40cm) AKCIJA MESECA nja. DARILNI BON ideja za darilo! "X / Zlatarna Celje % J \Y\\\\./latarna-cclje.eu •v ' * ' P ril la j a Ajjfkphio zapeljivo fjofhf www.alpina.si . mESsnn opsikr Mestna optika je podjetje z dolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13 v vseh večjih Mercatorjevih centrih. V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu. Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico. O EMONA OBALA Naj in življenje iym HP x-8 HI / I i Sweet cherry 1 trgovinah Clark |i w.clark.si 1ADNA IGRA Podarile sebi ali vam najdražjim katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v lončku. Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca in ugodne cene. K ALI A WWW.kalia.si Telefon: 830 9752 zoorics Butik za Male Živali Strokoven nasvet In širok Izbor i hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vaši ljubljenci ZOOTIC Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16 www.zootic.si «QlJWcfATlW^ Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fabiani-nogavice.si Delovni cas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. i m