odgovorni urednik Novega tednika Bronko Stamejčič ŠT. 6 - LETO 51 - CEDE; 7. 2. '96 - CENA 220 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Preproste skrivnosti Kleopatrine lepote. Stran 21. Joka niti za vzorec. Stran 13. Ceneno je najdražje-trajne za 3 tisočake, r Stran 6. i Golob ne sprejema poravnave. Stran 8.1 Goli in bosi tekstilci. Stran 4. Celje se odreka stadionu. Stran 18. Davil lastno mater. Stran 23. Razkrit misterij okoli Lečnikovih ur. Stran 23., Spored RADIA CEUE |e na strani 30. Svet financ V svetu politike stane Frim, skonoslst 1» pdslaa^; Vsak dan je dovolj dober Pripoved Hermana Čatra o premagovanju ohromelosti po klopnem meningoencefalitisu. Reportaža na strani 20. DOGODKI stabilne razmere LJIBLJANA, 5. fe. bruarja (Republika) - Pred- sednik vlade dr. Janc7. Dr. novšckje na novinarski koti- ferenci govoril o nekaterih po- membnejših aktualnopolitif, nih temah, pri čemer je v os- predje postavil predvsem po- ložaj,. ki je nastal po odhodu Združene liste socialnih de- mokratov iz vladne koalicije. Dejal je, da je položaj kljub temu stabilen in da ga kot tak- šnega vidijo tudi evropski po- litiki, s katerimi seje minuli konec tedna pogovarjal na svetovnem gospodarskem fo- rumu v Davosu. Slovenska zunanja politika pa je po nje- govem postala tema, s pomoč- jo katere skuša opozicija v slovenski politični prostor vnesti čim več zmede in raz- dora. Neresnice In Izmišljotine LJUBLJANA, 5. fe- bruarja (Republika) - Slo- venski zunanji minister Zo- ran Thalerje na novinarski konferenci govoril o sloven- ski zunanji politiki in odgo- voril na očitke skupine enaj- stih poslancev, ki zahtevajo interpelacijo o njegovem de- lu. Po ministrovih besedah naj bi vlada že ta teden obravna- vala stališča in sklepe o slo- venskem vključevanju v Evropsko unijo. Nato in Za- hodnoevropsko unijo, ki jih bo poslala v obravnavo držav- nemu zboru. Glede interpela- cije pa je med drugim dejal, da "gre za papir, ki ga odi/- / kujejo neresnice, izmišljotintN in siabo utemeljene tenden- cioznosti". Stavke novinarjev ne bo LJUBLJANA, 5. fe- bruarja (Večer) - Napove- dane stavke novinarjev RTV zaenkrat ne bo, saj je vodstvo RTV Slovenija s stavkovnim odborom novinarskega sindi- kata sklenilo dogovor o ure- sničevanju nekaterih določil kolektivne pogodbe za poklic- ne novinarje. Ko bo vodstvo izpolnilo obljube, bo sindikat stavko tudi uradno odpove- dal, zaenkrat jo je samo pre- ložil. Več Izvoljenih žensk LJUBLJANA, 5. fe- bruarja (Večer) - Urad za žensko politiko je predstavil skupno izjavo za javnost o enaki zastopanosti žensk in moških v politiki kot pogoju za demokracijo. V minulem tednu jo je podpisalo več kot 30 predstavnic in predstavni- kov političnega življenja. - NOVI TEDNIK - Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. I Irednica Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica Pelice: Tatjana Cvim. Uredništvo: MarjelaAgrež, Irena Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Zeljko Zu\c. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, pomočnika: Robert Koj- lerer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredniš- tva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Novi tednik. Prešernova 19, Celje. Telefon: [063) 442-.'S00, fax 441 -032. Upravna enota Mozirje o delu Pretekli petek so pred- stavniki Upravne enote Mozirje pripravili novinar- sko konferenco, na kateri so predstavili delo enote po reorganizaciji državne uprave. Upravna enota Mozirje pokriva občine Luče, Ljub- no, Gornji Grad, Nazarje in Mozirje, delo enote pa vodi načelnik Darko Repenšek. Na novinarski konferenci so delavci enote predstavili organizacijo in delovna po- dročja, spregovorili so o konkretnem delu in sreča- njih, ki so jih pripravili v preteklem letu ter se dota- knili načrtov za letošnje leto. US Odeja ne ho dovoli dolga Predlog letošnjega ceUskega proračuna Izkazuje več kot 10-otlstotnl prlmanlkllaj Predlog prihodkovne stra- ni letošnjega celjskega pro- računa znaša dobre 3 mili- jarde 20 milijonov tolarjev, kar je za 8 odstotkov več de- narja kot ga je bilo po lan- skem rebalansu v občinski blagajni. Vseeno pa za po- kritje realnih potreb Mestne občine Celje manjka skoraj 390 milijonov tolarjev, zara- di česar so se v občinskem vodstvu tudi odločili, da svetnikom predlagajo v sprejem proračun z izkaza- nim 12,8-odstotnim pri- manjkljajem. Prvega branja predloga občinskega proračuna so se celjski svetniki lotili v torek - v času, ko je bil naš časopis že v tisku - zato tokrat poro- čamo o novinarski konferen- ci, na kateri je o pripravah proračunskega predloga go- voril župan Jože Zimšek s svojimi sodelavci. Poudaril je, da je letni proračun lahko temelj razvojnega dela ali golega preživetja v občini. Celjani so se z zavestno odlo- čitvijo, da v naprej izkažejo proračunski primanjkljaj, odločili za prvo možnost, za težak gmotni položaj občin pa tako kot v ostalih lokal- nih skupnostih krivijo drža- vo. Le-ta namreč še vedno ni izdelala vseh kriterijev za fi- nanciranje javne porabe, Ce- ljani pa ugotavljajo, da je občini odškrnjenega največ denarja zaradi neurejenega financiranja komunalnega gospodarstva in delovanja občinske uprave. Ob tem v Celju zagotavlja- jo, da bodo v občini med le- tom vsekakor morali najti denar za pokritje več kot 10- odstotnega proračunskega primanjkljaja, kako bodo do tega denarja prišli, pa je se- veda že drugo vprašanje. Žu- pan omenja ob ostrejših pri- tiskih na državo še večjo lastno angažiranost. Tajnik Mestne občine Celje Aleš Vrečko odkrito priznava, da občinsko vodstvo vidi mož- nost za povečanje prihodkov tudi v uvedbi višjega davka na premoženje, politično od- ločitev o tem pa bodo vseka- kor morali sprejeti občinski svetniki. Sicer pa Vrečko ocenjuje, da je predlog letošnjega pro- računa prvič po dolgih letih spet pripravljen tako zgodaj, zadovoljen pa je tudi z nje- govo vsebino, preglednostjo ter številnimi primerjalnimi analizami proračunske po- rabe. Prednostni red nalog, ki so jih v Celju jasno razde- lili na A in B naloge, pa že v naprej določa, kaj bo v obči- ni letos treba nujno narediti, kaj pa lahko še malce po- I. STAMEJČIČ Zimšek ocenjuje, da je v le- tošnjem proračunskem pred- logu v primerjavi z lanskim letom več denarja namenje- nega družbenim dejavno- stim, prav tako pa tudi ko- munalnem gospodarstvu, kjer morajo Celjani spraviti pod streho še nekaj lani za- četih oziroma zgolj načrto- vanih nalog. Povečal se je predvsem delež investicij- skega denarja, še večji pa bo ta delež moral biti vsaj za investicije v osnovno šolstvo že prihodnje leto, saj mora Celje zagotoviti prostorske pogoje za enoizmenski pouk v vseh svojih šolah. Odstranitev podrtih dreves Pozly Inšpekcij za okolje Celje In Velenje V Inšpektoratih za okolje ministrstva za okolje in pro- stor iz Celja in Velenja so na vse odgovorne, delavce Elek- tra, Telekoma, Cestnega po- djetja in lastnike pribrežnih zemljišč naslovili poziv, naj takoj oziroma najkasneje do 10. februarja, odstranijo ve- jevje in podrto drevje iz ob- močja vodnih zemljišč Savinje in Sotle. Vejevje ter podrto drevje, ki so ga delavci pristojnih podje- tij v začetku januarja odstra- njevali z elektro in komunika- cijskih vodov ter drugih ob- jektov v struge in na obrežja vodotokov, predstavlja veliko nevarnost za morebitne popla- ve in povzročitev večje materi- alne škode. Na osnovi poziva rečne nadzorne službe ■*Jivo Celje zato v obeh inšpektora- tih zahtevajo takojšnjo odstra- nitev vejevja in podrtega drevja. V primeru, da lastniki oziro- ma drugi odgovorni ne bodo izpolnili zahtev inšpektoratov za okolje, bodo inšpektorji kr- šilce ovadili za kaznivo deja- nje >zopet splošno varnost lju- di in premoženja v skladu s 317. členom kazenskega zako- nika RS< oziroma podali pred- log sodniku za prekrške zaradi spremembe vodnega režima. IS Koncesije za pokopališče z ureditvijo področja gospodarskih javnih služb so v šmarski občini določili obvezne javne službe, od oskrbe s pitno vodo do pregledovanja kurilnih naprav. Gre za pretekli teden sprejeti občinski odlok, pri čemer so se posebej lotili tudi urejanja pokopališke gospodarske javne službe Gre za poseben »pokopališki« odlok, ki naj bi prispeval k bolj urejenim pokopališčem. Za urejanje pokopališča oziroma pokopališke storitve nameravajo tako v prihod- nje podeliti največ sedemletno koncesijo. Z najpomemb- nejšimi cenami, ki jih bo lahko predlagal koncesionar, se bo moral strinjati tudi občinski svet. Sicer pa bo sprejeti osnutek tega odloka kmalu v javni razpravi po KS. Na sestanku občinskega sveta so svetniki soglašali s statutom šmarskega javnega zavoda Otroški vrtec, spre- jeli so odlok o ustanovitvi javnega zavoda Celjske lekarne, z nekaterimi dopolnitvami pa tudi osnutek delitvene bilance Vzgojno-varstvenega zavoda bivše šmarske občine. Na dnevnem redu seje je bilo prav tako predhodno rrmenje o novem načelniku upravne enote, pri čemer so se Šmarčani strinjali, naj bo nov načelnik upravne enote Vinko Habjan. Imenovali so tudi šmarskega občinskega tajnika, kar bo po svetniški odločitvi Peter Planinšek. Novi tajnik je po izobrazbi arhitekt, zato bo imel obenem na skrbi področje urejanja prostora in okolja. ______...................BRANE JERANKO Prva skupščina delničarlev Zdravilišče Laško Ima 14 lastnikov Prihodnji torek bo prva skupščina delniške družbe Zdravilišče Laško. Delničarji naj bi potrdili pogodbo o pri- pojitvi družbe Terme k zdravi- lišču, skupaj z vsemi cenitva- mi in revizijami, sprejeli pa naj bi tudi statut nove družbe. Gre pravzaprav za prvi se- stanek starih delničarjev nove družbe, saj so za zdaj poleg občine Laško lastniki zdravi- lišča le še bivši delničarji družbe Terme. Skupščina naj bi potrdila rezultate vrednote- nja in menjalno razmerje del- nic oziroma določila, koliko novih delnic bodo dobili last- niki za svoje delnice v bivši delniški družbi. Skupščina no- ve delniške družbe naj bi spre- jela tudi statut, ki ga je konec lanskega leta že obravnaval in sprejel občinski svet Laško, saj je občina 98-odstotni last- nik zdravilišča. Ostali delni- čarji, ki imajo v rokah 2 od- stotka kapitala, so bivši last- niki družbe Terme. Poleg obči- ne so družbo, katere osnovni cilj in namen je bil vzpodbuja- nje hitrejšega razvoja turizma v Laškem, leta 1992 ustanovili še Petrol, HIT Nova Gorica, Gradiš Celje, kranjsko časo- pisno podjetje Glas, Pivovarna Laško^ Celjska banka, Ingrad Celje, SKB, Zdravilišče Laško in Projekt MR Maribor kot večji delničarji ter Razvojni inženiring Ljubljana, Con- structa Celje in Pionir Novo mesto, ki so lastniki le nekaj delnic. Kot je povedal direktor zdravilišča Roman Matek, del- nic Zdravilišča Laško za zdaj še ne bo v javni prodaji, saj zakonodaja, ki bi to dovolje- vala, še vedno ni sprejeta. Šele potem, ko bo sprejet zakon o privatizaciji pravnih oseb, ki se bo smiselno uporabljal za lastninsko preoblikovanje jav- nih zavodov, katerih ustanovi- telj so občine, se bo lahko ob- čina Laško odločila, kolikšen del svojega lastniškega deleža bo namenila za certifikate ozi- roma ponudila v javno pro- dajo. Spominsko ploščo je vzidal vojniški župan Beno Podergajs Gradbišče nove osnovne šole v Socki - temelji že stojijo. Do septembra pod strelio Minuli četrtek je župan voj- niške občine Beno Podergajs slovesno položil temeljni ka- men za gradnjo nove podruž- nične osnovne šole v Socki. Temeljni kamen je župan Podergajs vzidal v obliki spo- minske plošče, saj so v Socki z gradnjo podružnične osnovne šole začeli že pred časom. Do- slej so že pozidani temelji, os- novnošolski objekt pa bo do- končan do septembra, tako da bodo šolarji v novem šolskem letu že sedeli v novih šolskih klopeh. Le-te so za Socko, kjer' imajo osnovnošolci zdaj pouk v popolnoma neprimernih prostorih stare graščine, še ka- ko potrebne in težko pričako- vane. Ob položitvi temeljnega kamna so domači osnovnošolci pripravili priložnostni kultur- ni program, ravnateljice vojni- ške osnovne šole Majda Roje je pozdravila vse prisotne, za uspešno gradnjo in dobro delo v novem šolskem objektu, pa je temelje blagoslovil tudi du- hovnik Alojz Vicman. IS Foto: EDI MASNEC St. 6. - 7. februar 1996 DOGODKI pri Sv. Štefanu $0 naveličani pjova šmarska občina ^ bo za letos prijavila na yazpJs za pridobitev de- narja za demografsko ogrožene s tremi projekti, p,ed katerimi so svetniki postavili na prvo mesto lelefone za odmaknjeno jiS Sv. Štefan (bivši Vin- ski Vrh). Znano je, da so pri Sv. gtefanu zaradi čakanja naveličani, saj to ovira vsestranski razvoj kraja, njihov vsakdan pa precej otežuje. Na drugem pred- nostnem mestu je, po pet- Icovi seji občinskega sve- ta, rekonstmkcija ceste Mcstinje-Lemberg-Slad- ka Gora, na tretjem pa Icomunalna ureditev Šmarske obrtne cone. Za projekte mora občina zbrati približno polovico denarja, preostalo, demo- grafska sredstva, pa pri- čakujejo po razpisu pri- stojnega ministrstva. Za telefonijo v KS Sv. Štefan bodo morali prispevati svoj delež tudi krajani ter Telekom. B. J. Sporazumna delitev premoženja V CeUu, Štorah In Volniku želijo premoženje neManje skupne občine razaeliti brez državne arbitraže »čeprav bi morale biti pre- moženjske delitvene bilance v novonastalih slovenskih obči- nah sprejete do lanskega 30. septembra, nič ne kaže, da jih bomo tako kmalu spravili pod streho,« je ob predstavitvi po- teka zapletene delitve premo- ženja nekdanje celjske občine dejal tajnik Mestne občine Ce- lje Aleš Vrečko. Ob tem je opozoril, da so v treh pristojnih državnih mini- strstvih osnovna izhodišča za' občinske delitvene bilance iz- delali šele konec lanskega juli- ja, v občinah pa z delom nika- kor niso mogli začeti pred tem. V celjskem primeru služi za delitev nekdaj skupnega pre- moženja občinska premoženj- ska bilanca, ki je bila izdelana na 31. december 1994, premo- ženje pa je bilo ocenjeno na 28 milijard tolarjev. Premoženj- ska delitvena bilanca med ob- činami bo sprejeta in s tem ce- lotno skupno premoženje raz- deljeno šele takrat, ko bodo njeno besedilo potrdili v vseh treh občinskih svetih. V celjskem primeru je bila za pripravo premoženjske de- litvene bilance imenovana tri- partitna komisija, njeni člani pa so se prvič sestali lanskega decembra. Dogovorili so se za delitev premoženja po posa- meznih področjih in sprejeli odločitev, da pri svojem delu upoštevajo načelo postopnosti. Tako bodo najprej delili pre- moženje, ki se ga med novona- stale občine lahko razdeli pre- prosto in brez večjih težav, bolj zapletene primere pa bo- do pustili za konec. Člani ko- misije so se tudi dogovorili, da v primeru komunalne infra- strukture ne pride v poštev fi- zična delitev premoženja in bodo nove tri občine solastnik tega premoženja, v primeru nepremičnega premoženja pa bo prevladalo teritorialno na- čelo. Komisija se bo ponovno sestala sredi februarja. Vrečko je ob tem še opozoril, da je sprejem premoženjske delitvene bilance zelo pomem- ben za vse občine, saj se, vse dokler ni razdeljeno premože- nje, nove občine ne morejo za- dolževati in prevzemati garan- cij za najeta posojila. I. STAMEJČIČ Soglasna odločitev predstav- nikov celjske, štorske in vojni- ške občine je, da morajo sami razdeliti nekdaj skupno pre- moženje in sporazumno razre- šiti vse zaplete, ki bodo ned- vomno nastajali. Menijo na- mreč, da bi morebitna državna arbitraža le še dodatno zaplet- la in časovno podaljšala deli- tev premoženja, kar zanesljivo ne bi bilo nikomur v korist. Italija Ima mandatarja Po nekaj tednih politične ne- gotovosti je Italija le dobila no- vega mandatarja. Predsednik Scarfaro je to nalogo zaupal Antoniu Maccanicu, nekda- njemu ministru za institucional- ne reforme (v letih 1988-91) in nekdanjemu pomočniku pred- sednika vlade (1990-93). 71- letni Maccanico bo tako sesta- vil že 55. povojno italijansko vlado. Po mnenju poznavalcev pomeni imenovanje Maccanica za mandatarja najmanj boleč iz- hod iz krize, seveda pa je pre- cej odvisno tudi od ministrov, kijih bo izbral mandatar. Mac- canico Je sicer že napovedal na- daljevanje politike prejšnjega premiera Dinija, možno pa Je, da bo začel uresničevati tudi ne- katere institucionalne reforme. Med njimi Je uvedba predsed- niškega sistema po vzoru Fran- cije ter oblikovanje enodomne- ga parlamenta, znova pa naj. bi uvedli večinski volilni sistem v dveh krogih (sedaj imajo kom- binacijo večinskega in propor- cionalnega volilnega sistema). Skorajšnjih volitev tako v Itali- ji verjetno (še) ne bo; namen 55. povojne vlade pa bo, da bi se na oblasti obdržala dlje časa, vsaj leto ali leto in pol. Ce Mac- canicu ne bo uspelo težko delo, kije pred nJim, mu še vedno os- tžine zadnja rešitev: razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev. Grško-turški spor Odnosi med dvema Južnima balkanskima sosedama, Grčijo in Turčijo, ki so že tako napeti, so se v zadnjem času še poo- strili. Malo Je manjkalo, da bi državi začeli težave reševati z vojaško silo. Tokrat se je pre- cej zapletlo zaradi nenaseljene- ga otoka v Egejskem morju, ki mu Grki pravijo Imija, Turki pa Kardak, seveda pa si ga lastita obe državi. Na tem spornem otoku, ki sicer meri le 4 hektar- je, so Turki sneli grško zastavo in razobesili svoj rdeči polme- sec. Poleg tega sta v grške vode "zašla" turški vojaški helikop- ter in fregata. Atene so zato na Imijo poslale posebno vojaško enoto, da bi ščitila skalnati otok, grške vojne ladje pa so že za- plule proti turški obali. Ker sta obe državi članici zveze Nato, so se v spor vmešale ZDA. Ric- hard Holbrooke, znani poga- jalec iz Bosne, Je uspel prepri- čati tako oblasti v Atenah, ka- kor tudi v Ankari, da so s spor- nega območja umaknile svoje ljudi in vojaško opremo. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo spet vnel kak podoben spor. V, Egejskem morju Je namreč kar kakih 2 tisoč malih otočkov; Gr- čiji pripada 43 odstotkov celot- nega Egejskega morja, Turčiji pa samo sedem. Tu pa Je še od leta 1974 razdeljen Ciper, ki bo v prihodnje še veliko Jabolko spora med državama. Dve močni ekspiozili Prva eksplozija Je odjeknila na Šrilanki. V Kolombu, glav- nem mestu te države. Je v fi- nančnem središču mesta razne- slo tovornjak, ki Je bil naložen z 200 kilogrami eksploziva. V napadu Je življenje izgubilo več kot 80 ljudi, prek tisoč pajih je bilo ranjenih. Čeprav odgovor- nosti za napad ni prevzel nihče, oblasti sumijo uporne Tamilske tigre. Ti naj bi se s tem napa- dom verjetno maščevali za de- cembrski poraz in izgubo me- sta Džafna, kjer Je bilo njihovo j glavno oporišče. V bližini sre- dišča eksplozije, le kakih 500 metrov stran. Je namreč palača šrilanške predsednice, ki med napadom ni bila poškodovana. Druga, še močnejša eksplozija pa Je ta teden odjeknila na Ki- tajskem, točneje v mestu Sao- Jang. V nekem stanovanjskem bloku Je razneslo 10 ton vojaš- kega dinamita, ki gaje lastnik nezakonito hranil v kletnih pro- storih. Ob eksploziji Je umrlo najmanj 115 ljudi, več sto pa jih Je bilo ranjenih. Gmotna škoda Je bila velika; v premeru 100 metrov od nesrečnega do- godka seje več kot 40 hiš spre- menilo v kup ruševin. Zaradi nepravilnega ravnanja z raz- strelivi (kot Je bilo v tem pri- meru), na Kitajskem vsako le- to umre ali pa se poškoduje 60 tisoč ljudi. Oblasti so ponekod že prepovedale praznovanja z ognjemeti. Chirac opustil poskuse Francoski predsednik Chi- rac Je sporočil, da Je Pariz z zadnjim, šestim poskusom v Južnem Tihem oceanu, končal Jedrska testiranja. Sprva so si- cer načrtovali osem poskusov, vendar Je dosedanjih še.st dalo dovolj podatkov za razvoj ra- čunalniške simulacije eksplo- zij. Maja pa naj bi Francija pod- pisala mednarodni sporazum o prepovedi izvajanja Jedrskih poskusov. Po tej odločitvi Je Chirac odpotoval na obisk h Clintonu, kjer Je nastopil kot velik zagovornik Jedrskega ra- zoroževanja. Z ameriškim predsednikom sta se zavzela za krepitev zgodovinskega zavez- ništva med državama in se do- govorila, da bosta Pariz in VVashington tesneje sodelova- la v boju proti terorizmu in tr- govini z mamili. Chirac Je tudi pozval k reformi zveze Nato, predvsem pa k tesnejšemu so- delovanju prek Atlantika. Pou- daril Je, da Francija in ostale članice Evropske unije dobro vedo, da zamisel o evropski obrambi brez povezave z Zdru- ženimi državami ni mogoča. O tem je Chirac govoril tudi v ameriškem kongresu, vendar pa se Je njegovega govora iz protesta proti Jedrskim posku- som udeležilo le od 170 od 535 poslancev. Svetovni gospodarski forum v Davosuje potekal 26. sve- tovni gospodarski forum, ki se gaje udeležil tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnov- šek. Na forumu so svetovni po- litiki, poslovneži, raziskovalci, univerzitetni profesorji - vseh Je bilo okoli 1600, razpravljali predvsem o mirovnem proce- su v BiH in na Bližnjem vzho- du, o rastoči brezposelnosti in šibki gospodarski rasti v sve- tu. Precejšnjo pozomost so so- delujoči na forumu jx)svetili tu- di ameriškim in ruskim pred- sedniškim volit\am (komuni- stični kandidat ZJuganov Je ta- ko najx)vedal, da bo v primeru zmage upočasnil refomie), ši- ritvi Ev ropske unije in \ zposta- vitvi evropske denarne unije. Ob tem so vodilni finančniki jx)udarili, da pri kriterijih, ki bodo pogoj za priključitev k denami uniji, ne bo nobenega popuščanja. Premier Drnovšek Je srečanje v Davosu izkoristil za vrsto dvostranskih srečanj. Med drugim se Je sestal tudi s predsednikom Evropske komi- sije Santerjcm, ki Je podprl slovenska prizadevanja za pod- pis pridruženega članstva s pet- najsterico. Slovenija kot drža- va seje prvič v 26 letih, odkar poteka forum, v Davosu tudi uradno predstavila na sprejemu v kongresnem centru ob tipič- ni slovenski hrani, pijači in glasbi. DAMJAN KOSEC, POPtv Slatinčani o premoženju Na zadnji seji občinskega sveta Rogaške Slatine so obravnavali več pomembnih točk, pri čemer so se v celoti strinjali z osnovnimi merili delitve premoženja bivše šmarske občine med pet no- vih. Gre pa za delitev premo- ženja Stanovanjskega skla- da, sredstev od prodanih sta- novanj bivših občinskih upravnih organov, Zavoda za izvajanje spremljevalnih dejavnosti, Vzgojno-izobra- fvojaški< radar. Drugače je s >civilnim< radarjem, za katerega smo v bistvu izvedeli decem- bra iz Uradnega lista,« pravi I*umat, ki je še povedal, da so se s predstavni- ki obrambnega ministrstva že dogo- varjali o izboljšavah telekomunikacij na Menini planini. »Določene stvari smo se že dogovo- rili, v bistvu je skoraj dogovorjena renta v obliki infrastrukture, ki bo služila celotni Zgornji Savinjski doli- ni,« je poudaril Pumat in še dodal, da se krajani zaradi izgradnje radarjev ne razburjajo toliko, kot to skušajo prikazati nekateri posamezniki ali stranke. O primerni renti, ki bi jo morali zahtevati od države, je pred kratkim govoril tudi poslanec v državnem zbo- ru dr. Franc Zagožen. Zagožen, ki je tudi domačin, pravi, da se radarjev ne boji in da niso toliko nevarni za oko- lje. Težava je v tem, ker bosta območ- ji, kjer naj bi stala radarja, izgubila svojo atraktivnost za izletnike. Dr. Zagožen poudarja, da bi morali biti vsi občinski sveti in ljudje točno izve- deti, kaj se dogaja. V Upravni enoti Mozirje, kamor spadata tudi občini Gornji Grad in Nazarje, so se z problematiko izgrad- nje radarjev začeli ukvarjati že lani v začetku leta. Takrat so se s predstav- niki obrambnega ministrstva pogo- varjali o lastništvu zemljišča na Meni- ni planini ter vrnitvi dveh posestev, kasneje pa so vse ustrezne postopke vodili v pristojnem ministrstvu in upravne enote niso več vključevali v delo. »Upravna enota se bo vključeva- la pri izdaji dovoljenj za gradnjo in- frastrukturnih objektov na Menini planini, pri sami izgradnji spornega radarskega sistema pa ne bomo sode- lovali,« je poudaril načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek. Tančica še ni odgrnjena Iz vsega povedanega lahko zaklju- čimo, da je gradnja vsaj vojaškega ra- darja na Menini planini preprosto dejstvo. Čeprav bi ga mogoče nekateri radi izkoristili v predvolilnem boju, ostaja očitno, da so vsaj nekateri s tem problemom že dovolj dolgo seznanje- ni. Drugače je seveda s civilnim ra- darjem, kar seveda daje problemu drugačno težo. Zaradi vseh zamolčanih dejstev je prišlo do nekaterih ostrih reakcij in negodovanja, nemalo ljudi pa je še vedno prepričanih, da Zgomjesavinj- čani in Zadrečani ne bi smeli dovoliti gradnje radarskih sistemov. Končno je znan primer primorskega Slavnika, kjer so se ljudje izgradnji uprli. Na Menini planini naj bi bila težava predvsem zaradi okrnjene narave in grobega posega v kraško planino. Nasprotno pa je jasno, da v občin- skih svetih pričakujejo protiuslugo. Verjetno to kupčijo sestavljajo elek- trika, telefon, asfalt in mogoče še obo- gatena občinska blagajna. V Zgornji Savinjski dolini se najdejo tudi ljudje, ki trdijo, da bo za domačine končni izkupiček mnogo premajhen. URŠKA SELIŠNIK V ponedeljek zvečer so se na zboru krajanov v Šmartnem ob Dreti v obči- ni Nazarje dogovorili, da bodo v pri- hodnjih dneh pripravili okroglo mizo o problematiki izgradnje radarjev. V razpravah na okrogli mizi naj bi sode- lovali predstavniki Ministrstva za obrambo in neodvisni strokovnjaki, podrobno pa bodo spregovorili o fradnji vojaškega radarja na področju avnic na Menini planini in predsta- vili vplive na okolje. V občini Gornji Grad pa so pred zaključkom redakcije še zbirali po- drobne informacije glede gradnje ci- vilnega radarja na Vivodniku. Župan Toni Rifelj je napovedal, da bodo po vseh zbranih informacijah pripravili novinarsko konferenco ali posredova- li podrobne informacije v kakšni dru- gi obliki. Vsekakor bodo poskušali razjasniti razne netočne vesti, ki se v zadnjem času pojavljajo v časopisih. Stavica v Tamu MARIBOR, 31. januar, ja (Republika) - Ker zapo. sleni v Tamu kljub zagoto- vilom niso prejeli decembr- skih plač, so začeli stavkati člani sindikata KNSS - Neodvisnost. Pridružili naj bi se jim še zaposleni, člani Sindikata kovinske in elek- tro industrije. Predsednik uprave Tarna Janez Lah je posredoval pri najodgovor- nejših državnih predstavni- kih, da bi le zagotovili po- trebnih 370 milijonov tolar- jev za plače. Upol(oJencem še ena priložnost LJUBLJANA, 31. ja- nuarja (Republika) - Dr- žavni svetniki so sprejeli od- ložilni veto na zakon o spre- membah pokojninske in in- validske zakonodaje, ki jih je sprejel državni zbor. Menili so, da spremembe zakona lahko spodbudijo socialne konflikte, saj se z njimi ne strinjajo tisti, ki jih bodo spremembe najbolj prizade- le. Enoodstotna Inflacija LJUBLJANA, 31. ja- nuarja (Republika) - Ja- nuarja so bile cene na drob- no v primerjavi z decem- brom za odstotek višje, toli- ko znaša tudi januarska inf- lacija. V primerjavi z lan- skim januarjem pa so bile ce- ne na drobno višje za 8,5 od- ( stotka. Cene živijenjskih po-\ trebščin so bile januarja viš- je za 1,4 odstotka. / Dragonja je novi minister LJUBLJANA, 31. ja- nuarja (Delo) - Po rednem zasedanju seje državni zbor sestal še na izredni seji in s tajnim glasovanjem s 45 gla- sovi za in 26 proti izvolil Metoda Dragonjo za mini- stra za gospodarske dejavno- sti. Premier Drnovšek ga je predlagal, ker meni, da gre za človeka z bogatimi izkuš- njami v gospodarstvu. Je ne- strankarski kandidat in stro- kovnjak, ki bo kos gospodar- skim izzivom Slovenije v bližnji prihodnosti, je menil Drnovšek. Milijarda za papežev obisk LJUBLJANA, 31. ja- nuarja (Dnevnik) - Za obisk papeža v Sloveniji naj bi slo- venska vlada iz proračunske rezerve namenila slabo mi- lijardo tolarjev. Natančni po- datki niso znani, saj ima do- kument oznako zaupnosti. Program obiska pa ni bil sprejet, saj ni predvideno sre- čanje papeža s predsedni- kom vlade. Kolinsica lastnil( vrelcev LJUBLJANA, 31. ja- nuarja (Delo) - Ljubljan.ska Kolinska je državnemu skla- du za razvoj nakazala še 819 milijard tolarjev kupnine 7ja Rogaške vrelce. Tako je do izteka pogodbenega roka v celoti poravnala svoje ob- veznosti. V teh dneh bodo zaprosili za vpis spremembe lastništva v sodni register. Ceneno Je običajno zelo drago Celjska sekcija frizerjev opozarja na nelojalno konkurenco - Trajna za slabe 3 tisočake ne more biti kakovostna Se spomnite, kako jezni in razočarani ste bili, ko ste po začetnem navdušenju, da ste za privlačno otroško trenerko odšteli le slab tisočak, odkrili, da je oblačilo zaradi razteg- njenega in razbarvanega ma- teriala ter sparanih šivov že po prvem pranju neuporabno? Podobne, le navidezno pri- vlačne in obetavne priložnosti, se kaj hitro prelevijo v slabe izkušnje. Cenena kozmetična krema, ki v sicer lični embala- ži že po nekajkratni uporabi pusti rdeče madeže na vaši ko- ži ter prvotno navdušenje, da ste za trajno kodranje vaših las odšteli le slabe 3 tisočake, po nekajkratnem pranju pa imate na glavi en sam >krep<, sta dragi šoli in nenazadnje korak k ozaveščanju potroš- nika. V sekciji frizerjev Območne obrtne zbornice Celje so enega svojih zadnjih sestankov na- menili prav nelojalni konku- renci. Po besedah predsednice Marije Klakočer bi tako še najkrajše poimenovali delo nekaterih svojih stanovskih kolegov in kolegic, ki skušajo s cenenimi, a zato žal nekako- vostnimi materiali in prepara- ti, poceniti storitve. Kal(ovost se plača Celjski frizerji so pred ča- som opazili, da je v njihove lokale prišlo kar nekaj strank z močno poškodovanimi lasmi. »V primeru, ko gre za načeto lasno strukturo, ko je potreb- no zdravljenje las z večkratni- mi, tudi pet ali šestkratnimi oblogami, je jasno, da so bili takšni lasje močno poškodova- ni. To pa je lahko le posledica nestrokovnega dela oziroma težnje, da s cenenimi preparati nekateri naši kolegi pocenijo svojo storitev in si tako na ra- čun nižje cene >pridobijo< več strank,« pravi predsednica sekcije Marija Klakočer. V celjski sekciji frizerjev, ki združuje 55 frizerjev iz celj- ske, štorske in vojniške občine, so napravili izračune in tako jasno prikazali, da je za kako- vost pač treba plačati. Izračun za kakovostno trajno kaže, da je treba za material odšteti ne- kaj več kot 2.800 tolarjev, delo frizerja se obračima okoli 800 tolarjev, ostali stroški pa zna- šajo nekaj manj kot sam mate- rial. Povprečna cena kako- vostne trajne je tako nekaj manj kot 6.400 tolarjev, celjski frizerji pa jo svojim strankam - spet odvisno od preparata, ki je primeren za posamezne lase - naredijo za 4.700 do 7.100 tolarjev. Klakočerjeva pravi, da je v primerjavi z njihovimi ljubljanskimi kolegi, kjer se trajna plača med 9 in 10 tiso- čaki, to še kar ugodno, določe- ne pocenitve pa so še mogoče le v tistih lokalih, kjer imajo zelo veliko strank. Vsi računi za trajno, ki so pod spodnjo mejo 4.700 tolar- jev, pa so po mnenju Klako- čerjeve že vzrok, ko lahko stranka zasumi, da je bil upo- rabljen neprimeren, cenen ma- terial, ki bo na njenem lasišču pustil določene, včasih zelo drage posledice. V sekciji fri- zerjev namreč ugotavljajo, da se kakovostne frizerske stori- tve lahko opravljajo le v dobro urejenih in vzdrževanih loka- lih. »V končno ceno naših sto- ritev moramo obračunati tudi ustrezno opremo lokala, skrb za redno čiščenje, vzdrževanje ter razkuževanje našega oro- dja in nenazadnje tudi naše sprotno strokovno izobraževa- nje in izpopolnjevanje,« pravi Klakočerjeva. Tako za celjske frizerske lo- kale še velja, da je povprečna cena za barvanje las med 3.500 in 4 tisoč tolarji, za vodno on- dulacijo pa morajo stranke od- šteti od poldrugega tisočaka do 2 tisoč tolarjev. Vse te storitve pa nekateri frizerji na Celjskem zaračuna- vajo tudi precej manj, vendar Klakočerjeva opozarja, da v vseh teh primerih stranka pač tvega. »Realna pocenitev ka- kovostne frizerske storitve je mogoča le v lokalih, kjer je ze- lo veliko strank. Tega, sem prepričana, pa si frizerji v sa- mem mestnem jedru Celja, kjer nas je kar 10, ne moremo privoščiti. Zadnji podatki na- mreč kažejo, da število strank narašča v frizerskih lokalih na obrobju mesta in v predmest- ju, v strogem središču mesta pa zaradi težje dostopnosti z avtomobili pada,« Klakočerje- va opozarja še na eno težavo obrtnikov in podjetnikov v celjskem mestnem središču. Možnosti samozaposiovanja Predsednica sekcije frizer- jev pri Območni obrtni zborni- ci Celje Marija Klakočer še po- jasnjuje, da frizerji v zadnjem času pri svojem delu opažajo kar precejšen padec kupne moči prebivalstva na eni, na drugi strani pa porast šušmar- stva svojih stanovskih >ko- legov<. »Frizerski poklic je pač eden tistih, ki daje velike možnosti samozaposiovanja,« pravi Klakočerjeva in dodaja, da je ob splošno znanem podatku o preveč usposobljenih frizerjih v občinah celjskega območja v zadnjem času naraslo še števi- lo tistih, ki so se poklica na hitro priučili in ga zdaj oprav- ljajo na črno, brez potrebnega znanja in usposobljenosti ter pogojev za delo. »Čeprav je bil po naših velikih prizadevanjih pred časom ukinjen status po- tujočih frizerjev, zdaj njihovo število spet narašča, veliko pa je tudi >čmih< obratovalnic, kjer šušmarji svojega dela ni- kakor ne morejo opravljati ka- kovostno in v zadovoljstvo strank,« niza še dodatne razlo- ge za previdnost pred sicer ce- novno vabljivimi ponudbami Klakočerjeva. rVANA STAMEJČIČ it. 6. - 7. februar 199« AKTUALNO Svet financ v svetu poiitiice stane Frim, elionomist In poslanec, razmišlla o delu parlamenta na gospodarskem področju ~ Bolna slovenska podjetja Imajo preveč politične pozornosti Politika je igra miške z 0iačko, pravi slovenski afo- rizem. Peščica politikov na- 0ireč odloča o rečeh, ki jih bo pa lastni koži okusila večina. »^Politika je navsezadnje opravljanje javnega interesa. Odločamo, koliko denarja bomo od ljudi pobrali in ko- liko ga bomo namenili za ra- zlične programe,« meni Ko- njičan Stane Frim, diplomi- rani ekonomist, predsednik konjiškega občinskega sveta in poslanec v Državnem zbo- ru. Včasih ga bolijo ušesa, ko mora prisluhniti tistim po- slanskim kolegom, ki želijo mimo strokovnih podlag vsi- ljevati ponesrečene gospo- darske rešitve. Prej ali slej občutimo posledice napač- nih političnih odločitev vsi davkoplačevalci. »Trenutki, ki dajejo zado- voljstvo v politiki, so zelo redki,« je dejal Frim. »Spri- jazniti se moraš, da te pogo- sto preglasujejo, da ne moreš v celoti uveljaviti svojega programa... Včasih dobiš občutek neučinkovitosti. Osebni doprinos je v politiki težko merljiv in dokaj zabri- san v množici različnih reši- tev.« Kljub temu za zdaj še ne obžaluje, da je kot ekono- mist zajaredel v politične vo- de že pri tridesetih letih. Od rocl{*n*rolia do poiitilce »študijska leta so bila za- me najlepši čas v življenju,« pravi o študiju ekonomije v Mariboru. »Pridobil sem si veliko znanja in malce sem se že takrat spogledoval s politiko. Rad sem se poglab- ljal v teme izven študijskih okvirov. Politično ekonomijo samoupravnega socializma smo morali namreč vedno >prevajati<. V tistem času me je najbolj motila zaprtost ju- goslovanskega gospodar- stva, ki se je kasneje Slove- niji močno maščevala, saj je gospodarski razvoj v celoti uspavala.« Poleg resnih ekonomskih tem pa ga je zanimala še vr- sta obštudijskih dejavnosti. Spominja se glasbenih veče- rov jazza in ročka, nepozab- nih vaj in gostovanj s Slom- škovim pevskim zborom, številnih prijateljev in utripa v študentskem domu. To so bila, kot jih je poimenoval, leta njegove »hiperaktivno- sti«. Veliko se je ukvarjal s športom, še več noči preple- sal in treniral tudi akrobat- ski rock'n'roll. Po diplomi si je prve de- lovne izkušnje nabiral v Ko- nusu, in od blizu spoznal primer podjetja, ki se je zad- nja leta širilo predvsem v ne- proizvodne naložbe. Nato pa se je kmalu zbližal s politič- nim življenjem: »Leta 1989 je bilo politično vrenje že ze- lo močno in organizirano. Politične dogodke sem spremljal z velikim zanima- njem in pričel tudi sam sode- lovati v krščanskem gibanju, iz katerega se je potem raz- vila stranka SKD.« Postal je član te stranke in leta 1990 sodeloval na prvih volitvah v občinske skupščine, dve leti kasneje pa na volitvah v Dr- žavni zbor. Bil je eden tistih politikov, ki so jih volivci neposredno izvolili. Jajca In jogurt na parlament »Izvolitev v Državni zbor je moje življenje obrnila na glavo. Od takrat sem stalno na poti, razpet med Sloven- skimi Konjicami in Ljublja- no, med družino in številni- mi zaposlitvami,« pravi in hkrati dodaja, da v današ- njih časih prav vsaka odgo- vornejša služba v gospodar- stvu zahteva celega človeka. Z družino lahko po navadi preživi le konec tedna. Ob vseh zasedanjih je dolžan opraviti še zadolžitve v po- sameznih odborih, na primer v odboru za gospodarstvo in odboru za finance in mone- tarno politiko: »Usklajujemo zakonska dopolnila in tehta- mo finančno zakonodajo ter druge podobne teme, ki ima- jo finančne posledice. Po- slanci želijo zagotoviti čim več denarja za posamezna področja. A matematika je matematika, zato se izračun pogosto ne izide. Člani, ki delamo v odboru za finance, smo precej nepriljubljeni, saj vedno postavljamo predla- gane rešitve pod vprašaj in dajemo omejitve.« Najnapomejši so tedni, ko zaseda parlament; dolgo- trajne seje, vmes sestanki poslanskih skupin in odbo- rov, včasih še nočne seje: »Parlament je poznan v jav- nosti tako, kot ga prikazuje- jo množični mediji. Dejstvo pa je, da so bolj pozorni na tiste teme, ki dvigajo veliko prahu, vendar imajo manjše učinke. Radi izkoriščajo te- matiko, ki se razpleta na niz- kem nivoju. Manj se osredo- točajo na resnejše teme. Na sejah gospodarskega odbora, recimo, je le redkokdaj pri- sotna televizija, čeprav spre- jemamo pomembne gospo- darske odločitve. Medijsko so bistveno bolj pokriti poli- tični ekscesi. Tudi zato je ugled parlamenta na zelo nizkem nivoju. Res je, da se konec koncev znajdejo v parlamentu tudi vse pone- srečene zadeve, ki jih zakuha vlada ali kdo drug... Potem letijo na parlament jajca in jogurti.« Strokovnjaki med poslanci »Pri nekaterih poslanskih kolegih me najbolj moti to,« nadaljuje, »da so nekateri >strokovnjaki za vse<. Prav v vsaki razpravi se na vse spoznajo, čeprav morda mi- nuto prej niti tega ne vedo, katera točka bo na dnevnem redu. Naše debate zato veli- kokrat zaidejo popolnoma mimo teme, ki naj bi jo obravnavali. Takšna razpra- va je pogosto samo krinka za prikaz drugačnih stališč ali degradacijo drugega. Boji te vrste nedvomno zmanjšujejo našo učinkovitost.« Po njegovem rrmenju je de- lo parlamenta premalo usmerjeno v najbolj žgoče probleme. »Imamo zakone,« pravi, »ki čakajo na obrav- navo že lep čas, pa sploh ne pridejo na vrsto. Poslanci kajpada vedo, da določeni zakoni ne bodo prinašali ve- likih političnih točk, zato dajo prednost raje drugim temam. Premalo se osredoto- čamo na funkcioniranje eko- nomskega sistema. Pri nas nimamo, na primer, niti ustreznih mehanizmov, s ka- terimi bi lahko nadzirali mo- čan delež sive ekonomije. Bolj kot urejeni evropski smo podobni kakšni južno- ameriški državi. Z večjim nadzorom nad sivo ekonomi- jo pa bi lahko vplivali na re- alen prikaz zaposlenosti in obenem bi omogočili bolj pravično prerazporeditev davčnih bremen. Tisti, ki za- posluje po vseh predpisih, je zdaj najbolj obremenjen. Imamo najvišje prispevne stopnje v Evropi! Tisti, ki zaposluje na črno, ne plačuje od tega ničesar. Ravno to je eden izmed zgovornih odra- zov nedelovanja našega eko- nomskega sistema.« Gasilski ukrepi v gospodarstvu Ta hip tepe slovensko go- spodarstvo kopica težav, med najbolj perečimi je prav gotovo finančna nediscipli- na, je omenil Frim in dodal, da predstavljata velik fi- nančni problem tudi zdrav- stveni sistem in pokojninsko zavarovanje: »Nujno bi potrebovali re- formo pokojninskega siste- ma. Zdajšnji sistem namreč ne prenese izključno genera- cijskega financiranja, v ka- terem ena generacija plačuje drugo. V svetu je uveljavljen sistem, ki je kombinacija ge- neracijskega sistema in si- stema kapitalskih vlaganj. Prvi zavarovancem zagotav- lja socialno varnost, drugi pa omogoča razširitev pravic. Takšna reforma se v Slove- niji ne bo zgodila čez noč, vendar pa sedaj sprejeti ukrepi rešujejo samo pro- blem razmerja med pokojni- nami in plačami. Vsako go- vorjenje o tej temi sproži iz- jenmo hvaležne točke za po- litike, ki so proti vsaki spre- membi sistema, tudi za ceno finančnega zloma pokojnin- ske blagajne v letu ali dveh.« Oreh postane najtrši ta- krat, kadar nad ekonomskim interesom prevladajo vsilje- ne politične rešitve. To pa se v slovenskem, parlamentu rado zgodi: »Upravičena je kritika, ko so bili kljub na- sprotovanju naše poslanske skupine in posameznikov sprejeti zakoni, ki so bili pi- sani na reševanje enega sa- mega podjetja, denimo po- djetij TAM in Radeče Papir- ja. V evforičnem vzdušju se je kot iz rokava streslo iz- jenrmo veliko denarja za sa- nacijo podjetja, ne da bi si pri tem zagotovili kakršen koli kontrolni mehanizem. Poslanci v omenjem primeru niso bili zainteresirani za zaščito denarja davkoplače- valcev. Pod krinko ohranja- nja delovnih mest se je reše- valo vse kaj drugega, na pri- rner dolžniški lobiji. Ministr- stvo za gospodarstvo je ime- lo pri reševanju gospodar- stva zelo ponesrečen pristop. Taka podjetja bi lahko reše- vali, vendar le pod določeni- mi pogoji in z omejitvami. Tisto podjetje, ki pod pred- videnimi pogoji ni sposobno preživeti, pa naj gre v stečaj. Včasih pomeni stečaj prilož- nost za nove programe na drugih lastninskih osnovah - seveda je to mogoče le tam, kjer obstaja dovolj trden ekonomski interes.« »V Sloveniji bi se morali več ukvarjati z uspešnimi kot z neučinkovitimi podjet- ji,« pravi Stane Frim. »Pro- učiti bi morali, kakšne teža- ve imajo zdrava podjetja in kaj jim omogoča nadaljnji razvoj, ne pa da izgubljamo čas z gasilskimi ukrepi v go- spodarstvu. Gasimo tam, kjer je že vse izgubljeno.« ................. KSENUALJEKIČ. O poštenosti v slovenski politiki bi bilo težko razpravljati, meni Stane Frim: »Vsak politik naj bi deloval z zaupanjem v svoje prepričanje. To prepričanje pa se kaj hitro odrazi kot nepošte- nost do koga drugega...« Poslanec zasebno. Z ženo Bojano in otrokoma Brino ter Gregorjem. Interpelacija proti Thalerju LJLBLJANA, I. fe- bruarja (Delo) - Skupina enajstih poslancev socialde- mokratske in ljudske stranke je vložila interpelacijo proti zunanjemu ministru Zoranu Thalerju zaradi domnevnih nezakonitosti, nepravilnosti in osebne nesposobnosti. Za- radi njegove nesposobnosti naj bi prišlo do zastoja v po- gajanjih s sosednjimi država- mi in Evropsko zvezo. Kršil pa naj bi tudi nekatere zako- ne in ustavo. Predlog za Školčevo razrešitev LJUBLJANA, 1. fe- bruarja (Delo) - Deset opo- zicijskih poslancev strank SLS in SDSS je vložilo pred- log za razrešitev Jožefa Škol- ča s funkcije predsednika dr- žavnega zbora. Očitajo mu, daje pri vodenju 37. seje DZ, in sicer pri obravnavi predlo- ga predsednika vlade za raz- rešitev ministra za gospodar- ske dejavnosti Maksa Tajni- karja, grobo kršil poslovnik DZ s tem, da je prijavljenim poslancem preprečil razpra- vo. Predlagatelji tudi ugotav- ljajo, daje že večkrat kršil do- ločila poslovnika. Stavka v Litostroju LJUBLJANA, 1. fe- bruarja (Delo) - V koncer- nu Litostroj so zaposleni stav- kali zaradi neizplačanih plač. Nasprotujoče so si bile izja- ve zaposlenih in vodstva gle- de števila stavkajočih in to- varn, ki so v stavki sodelova- le. S stavko so dosegli izpla- čilo neizplačanih plač. Vods- tvo jim mora do L^. februar- ja izplačati preostanek lan- skega regresa, do 20. februar- ja pa še januarske plače, si- cer bodo 21. februarja spet stavkali. Medtem pa so v Tamu za- gotovili denar za plače in si- cer naj bi na osnovi državnih garancij SKB, Nova Ljub- ljanska banka in banka Ma- ribor zagotovile .516 milijo- nov tolarjev za plače in pris- pevka. Kandidati za nove ministre LJUBLJANA, 2. fe- bruarja (Delo) - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Dr- novšek je uradno predlagal državnemu zboru, da za mi- nistra za kulturo imenuje dr. Janeza Dularja, mag. Anto- na Ropa za ministra za delo, družino in socialne zadeve ter dr. Andreja Umka za mini- stra za znanost in tehnologi- jo. DZ zavrnil veto LJUBLJANA, 2. fe- bruarja (Delo) - Parlament je na izredni seji ponovno sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o po- kojninskem in invalidskem zavarovanju. K zakonu je na- mreč državni svet sprejel od- ložilni veto, kar pomeni, da mora pri ponovnem glasova- nju najmanj 46 poslancev glasovati 7ja. Tokrat jih je bi- lo za spremembe .'>2. Št. 6. - 7. februar 1996 DOGODKI Golob ne sprejema poravnave Spor meti občino Laško In Mirkom Golobom se natiallule Pred dnevi se je s pismom zopet oglasil Mirko Golob iz Laškega in opozoril, da spor med njim in občino Laško za- radi zemljišča, ki ga je v letih 1991 in 1992 kupil v Rečici, še vedno ni rešen. O »primeru Golob« ter o po- lemikah in peripetijah v zvezi s cesto Debro-Rečica smo veli- ko pisali že lani, iz Golobove- ga pisma in iz pojasnil, ki so jih dali na občinski upravi La- ško pa je slutiti, da v Laškem tega problema še lep čas ne bodo mogli rešiti. Golob po- jasnjuje, da je pred iztekom lanskega leta občini Laško po- nudil v odkup celotno sporno gradbeno parcelo in za kva- dratni meter zemlje zahteval 60 nemških mark. Občina mu je poslala ponudbo, da bo od- kupila del spornega zemljišča, vendar za precej manjšo ceno. Golob v svoji znani žaljivi ma- niri do vseh zaposlenih na ob- čini in še zlasti do župana Pe- tra Hrastelja meni, da »komu- nistični prenapeteži na občini že ne bodo dirigirali«, koliko je vredno njegovo zemljišče, sprašuje pa se tudi, kdo bo ku- pil preostalih spornih 125 kva- dratnih metrov zemlje. Golob tudi ugotavlja, da jc ponudba občino dokaz, da mu ta ven- darle »dolguje določeno vsoto za zemljišče, ki so mi ga ukradli« in se sprašuje, zakaj mu ni dovoljeno, da bi se ob- našal tržno ter tako kot občina poceni kupil in drago prodal. Mirko Golob na koncu pisma opozarja občinske uslužbence, krajane, krajevno skupnost Rečica, inšpekcije, policijo in vse, ki so povezani s cesto De- bro-Rečica, da ni več daleč čas, ko bo vsem dokazal, kako se čuva lastnina in ko si bo vzel, kar je njegovega. Jurij Klepec, ki je v laški občinski upravi zadolžen za »primer Golob« pojasnjuje, da so Mirku Golobu v začetku le- tošnjega januarja res odgovo- rili na njegovo decembrsko ponudbo in predlagali porav- navo, po kateri bi mu občina v soglasju s TIM Laško takoj po- vrnila preveč plačano kupnino za 359 kvadratnih metrov zemljišča. Občina torej kot ne- sporno priznava dejstvo, da je bila parcela, ki jo je Golob z njeno pomočjo oziroma preko Sklada stavbnih zemljišč ku- pil od TIM, res manjša kot pa je navedeno v katastrskih in zemljiških knjigah, in želi zdaj preveč plačano kupnino vrniti v revalorizirani vrednosti. Go- lob je za kvadratni meter zem- lje plačal leta 1992 2 marki in pol, občina pa bi mu zemljo plačala po 9 mark v tolarski protivrednosti. Klepec še po- udarja, da se občina lahko po- govarja z Mirkom Golobom le v zvezi z zemljo, ki jo je kupil preko Sklada stavbnih zem- ljišč, o tistem zemljišču, ki ga je kupil od Rudnika Trbovlje in pri katerem se je po na- knadnih meritvah prav tako izkazalo, da je bila kupnina prevelika za 125 kvadratnih metrov, pa se bo moral dogo- voriti z rudnikom. Klepec je še povedal, da Golob na ponuje- no poravnavo, ki pa je veljala le osem dni, ni pisno odgovo- ril, vendar so na občini kljub temu sklenili, da bodo pogovo- re z njim nadaljevali, čeprav novih predlogov za rešitev spora ne nameravajo pripra- viti. JANJA INTIHAR Več kot pol stoletja Predsedstvo Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Celje je v dogovoru s strankinim vrhom minuli četrtek pripravilo srečanje članov, ki so 50 ali več let delovali v vrstah strankinih predhodnic Komunistične partije Slovenije in Zveze komunistov Slovenije, zdaj pa so člani ZLSD. Nekaj deset zbranim v celjskem Narodnem domu je v imenu stranke spregovoril Janez Slapar, srečanje pa so izkoristili za pogovor o obdobju, ki so ga skupaj preživeli, in izkušnjah, ki so si jih nabrali v tem času. Menili so, da je bila Slovenija konec osemdesetih let v primerjavi z Evropo relativno dobro gospodarsko razvito in socialno prijazno okolje. »Zdaj, sredi devetdesetih let, bi morala država iz teh dejstev in izkušenj črpati pozitivne nauke za nadaljnji razvoj, ne pa, da se vsega, čeprav dobrega in koristnega za ljudi, sramuje,« je bilo še slišati na srečanju. IS, Foto: SHERPA Iz vlade v opozicijo ZLSD po območnih organizacilab o Izstopu Iz koaliclle Splošna ocena v vodstvu Združene liste socialnih de- mokratov po izstopu iz vlad- ne koalicije je, da se bodo stranka in njeni poslanci v državnem zboru do konca mandata ravnali skladno s pravili obnašanja, ki veljajo za opozicijo. O tem in o pri- pravah na konferenco stran- ke so predsedniki območnih in občinskih odborov ZLSD govorili v soboto, v ponede- ljek pa bo območni strankin zbor tudi v Celju. Po besedah predsednika celjske območne organizaci- je ZLSD Željka Ciglerja so med sobotnim pogovorom v Ljubljani potrdili strankina stališča, ki so se nakazovala že med novembrskim kon- gresom v Slovenj Gradcu. Že takrat je namreč v stranki prevladala ocena, da se slo- vensko gospodarstvo sicer prenavlja, da pa država ob tem ne skrbi za socialno, zdravstveno in stanovanjsko politiko. Prav ti trije sistemi so bili pred leti v Sloveniji dobro urejeni in so dajali ljudem močan občutek soci- alne varnosti. To je še pose- bej pomembno za območja i delovno intenzivnimi po- djetji, kar pa po ocenah ZLSD velja skorajda za ce- lotno Slovenijo, brez ožjega ljubljanskega območja, seve- da. »V stranki smo prepriča- ni, da so prav socialna, zdravstvena in stanovanjska politika v Sloveniji v teme- ljih porušene, najbolj žalost- no pa je dejstvo, da država ne stori nobenega koraka za njihovo ponovno postavi- tev,« pravi Cigler. V ZLSD še pojasnjujejo, da obstoječa politika vladne koalicije stranki ni dajala več niti osnovnih možnosti za uresničevanje lastnih pro- gramskih ciljev, zato je bil ob zapletih s spremembami pokojninskega sistema iz- stop iz vladne koalicije edina možnost. O vsem tem bodo na zboru ZLSD celjskega območja spregovorili tudi v ponedeljek popoldne, ko se bodo člani stranke ob 17. uri v celjskem Narodnem domu predvidoma sestali z nekda- njo ministrico Rino Klinar in vodjo poslanskega kluba ZLSD Miranom Potrčem. IS Velenjčani o Izstopu v ponedeljek zvečer, po zaključku redakcije, so o najno- vejših dogajanjih v vladni koaliciji spregovorili tudi v Velenju. Tam so namreč člani območne organizacije Zdru- žene liste socialnih demokratov pripravili javni zbor, ki je bil namenjen dogajanjem ob izstopu ZLSD iz vladne koalicije. Zbora naj bi se predvidoma udeležil tudi tajnik stranke Dušan Kumer. US Igralnica v Slatini ostane Predstavniki Dadasa ter Hita so se sporazumeli Po znanem nesporazumu med podjetjema Hit ter Da- das v zvezi z igralnico v ho- telu Donat, v zdravilišču Ro- gaška Slatina, so se pred- stavniki obeh podjetij prete- kli teden uspeli hitro dogo- voriti. Podpisali so najemno pogodbo, ki velja do konca maja 1997. Kot je znano naj bi s 1. februarjem Hit igralnico v prostorih hotela Donat, ki je v lasti Dadasa, izpraznil, v zvezi s koreninami spora pa so se v javnosti pojavljale ra- zlične informacije. Med na- povedanim četrtkovim pogo- vorom v hotelu Donat, v Ro- gaški Slatini, med predstav- niki Hita in Dadasa, so pred- stavniki obeh znanih sloven- skih podjetij brez posebnih težav uskladili medsebojne poslovne interese, je bilo sli- šati iz Rogaške Slatine. Kot je povedal Srdan To- vornik, prokurist iz novogo- riškega Hita, informacijo pa so prav tako potrdili v mari- borskem Dadasu, so takoj po sestanku podpisali najemno pogodbo. Tako bo lahko Hi- tova igralnica vnaprej poslo- vala v obstoječih prostorih, v četrtek podpisana pogodba pa velja do konca maja 1997. BRANE JERANKO V pričakovanju investitorjev »Družbenega Zdravilišča Atomske toplice ni več,« je v ponedeljek pojasnjeval podče- trteškim občinskim svetnikom njegov direktor, Boris Završ- nik. V zvezi s pobudo posa- meznih svetnikov so ga pova- bili, naj pojasni novo investi- cijo v dodatnem delu kampa, kjer nastaja večje naselje z apartmajskimi brunaricami. Kot je znano, se je na de- cembrski seji pojavil osnutek odloka o ureditvenem načrtu novega dela kampa Atomskih toplic, pri čemer je svetnike presenetilo, ker se je na 2,7 hektarja vključilo kot investi- tor 72 brunaric celjsko podjet- je Žarnica. V njem se je pojavi- lo nekaj vodilnih delavcev zdravilišča, zato je prišlo do vseh mogočih ugibanj.. Sindi- kat domačih zdraviliških de- lavcev je v prednovoletnih dneh zahteval celo revizijo ve- čletnega poslovanja zdraviliš- ča, pravobranilstvo pa je od- govorilo, da gre za zadevo de- lavskega sveta. Direktor Završnik je tako v ponedeljek svetnikom pojas- njeval celotni postopek lastni- njenja. Od tega sta znana last- niška deleža Slovenskih želez- nic oziroma Slovenijaturista, preostalo pa se lastnini s po- močjo skladov in s certifikati. Med lastninjenjem so v zdravi- lišču ogromno vlagali, na pri- mer v hotelski prizidek ali v podaljšek Term, v nujno po- trebne naložbe, sicer bi zaradi hude konkurence nazadovali. Pri vsem skupaj je dobrodošel vsak vlagatelj, je povedal di- rektor, ki je opozoril še na po- trebo po nujnih naložbah v kampu ter v povezovalni hod- nik med hotelom in Termami. »Ves čas lastninjenja ni bilo nič odnesenega, lastninilo se je le to, kar toplicam pripada«, je dejal. Glede Žarnice pa je pojas- nil, da je bila za delavski svet sporna konkurenčna klavzula, sicer pa se je januarja podjetje že preoblikovalo v Palčnii< d.o.o. Pri gradnji brunaric zdravilišče tudi ni hotelo prevr zeti prevelikega rizika, saj so v Rogaški Slatini ter v Ptujskih toplicah nekateri apartmaji neprodani, zato gradijo drugi Tako bo tudi v podaljšku Atomske vasi, kjer bo Zdravi- lišče prispevalo le zemljo. BJ. Pohodnlki po poteh XIV. Območne borčevske organizacije so skupaj z občinskimi vod' stvi z območja nekdanjih občin Šmarje, Šentjur, Laško, Sloven- ske Konjice, Velenje in Celje za letos spet oživile pohod po poteh XIV. divizije, ki je na Celjskem živel med leti 1959 in 1988, loto kasneje pa so ob 45-letnici prihoda na Štajersko v SedlarjevcP) pripravili le še spominsko srečanje. Pohodniki bodo letos po delu poti od Sedlarjevega do Grač- nice krnili danes, 7. februarja, ob 11. uri dopoldne. V prvi pohodni etapi, ki jo bodo zaključili v petek s spominsko sloves- nostjo ob spomeniku Iliji Badovincu in živemu zidu v Gračnici; bodo prehodili kozjanski del poti. Spomladi bodo nadaljeval' pohod na konjiškem koncu, poleti pa na velenjskem, kjer bo tudi srečanje vseh preživelih borcev XIV. udarne divizije. it. 6. - 7. februar 1996 KULTURA Štajerc pred kranjskimi komedijanti ^ nedeUo slavnostna razglasitev žlahtne komeHUe In kometlUantov__ pnevi komedije so se mi- puli konec tedna nadaljevali ^nastopom mariborske Dra- jj,e in komedijo Marjana Ve- p\'iška Jermanovo seme. IVlariborčani so dodobra j.g2gibali sceno, tudi po za- slugi pevca Vlada Kreslina, pjedvsem pa zavoljo iskrivo- izvirnosti in tempera- jjjentne rock'n'roll komeHije Ijot parodije na Cankarjevo glapce, za kar ima brez dvo- največ zaslug njen avtor Hlarjan Vezovišek, ki je predstavo režiral, napisal telcst in v njej tudi igral. Ob- činstvu je bila všeč za oceno 4,2 in v petek je bila še na drugeni mestu, za Kranjčani. Žlahtni komedijant večera je postal igralec Davor Herga, ki je že drugo sezono stalni član celjskega ansambla. Z njim bo nastopil še v celjski predstavi Smejči. S sobotno predstavo Tone- ta Partljiča Stajerc v Ljub- ljani, v režiji Borisa Kobala in v izvedbi Mestnega gleda- lišča ljubljanskega, pa je fe- stival dobil, začasno, naj- boljšo komedijo. Štajerc je prevzel vodstvo. Občinstvo je predstavi namreč prisodi- lo oceno 4,6. Mestno gleda- lišče ljubljansko je močno navdušilo celjsko občinstvo, z Jožefom Ropošo v naslovni vlogi veselega Štajerca in ravnatelja s frajtonerico, ki pride iz podeželja v mesto. Iz predstave pa je kot komedi- jant večera izšel igralec Ev- ger Car v vlogi šolskega hiš- nika. Evgen Car je bil naslo- va komedijant večera zelo vesel, medtem ko je Jožef šel v Ljubljano, tako se je zdelo, nekoliko razočaran. Čeprav gre celi igralski ekipi za ve- seloigro med vinskimi gori- cami in prestolnico, čestitati. V nedeljo so se Dnevi ko- mediji nadaljevali kot spremljevalni program. Ob- činstvo se je spet smejalo. Tokrat Mačku v žaklu. Ko- medija Georgesa Feydeau- oja, ki jo je za »lokalne raz- mere« priredil in na oder po- stavil mladi študent režije Miha Alujevič, ima vse prvi- ne prave komedije, situacij- ske komike in zmešnjav ter zamenjav, ki dajejo igri tem- po, gledalce pa zavoljo tega spravljajo v smeh. Nastopili so celjski poklicni igralci, ki so seveda svoje poslanstvo odlično opravili. Dvorana je bila nabito polna in vse bolj kaže, da imajo gledalci do- bro komedijo radi in da so Dnevi komedije z nedeljskim spremljevalnim programom prava odločitev organizator- jev. Če bi bila komedija Ma- ček v žaklu v tekmovalnem sporedu, so po predstavi de- jali mnogi od gledalcev, bi prav gotovo dobila visoko oceno. In kdo bi bil komedi- jant večera? Morda bi dobili celo prvo komedijantko... Tudi nedeljski večer z Iz- tokom Mlakarjem je uspel kot je bilo seveda pričakova- ti. S tema dvema dogodkoma so se spremljevalne priredi- tve Dnevov komedije konča- le, medtem ko sta v tekmo- valnem programu še tržaška in celjska predstava ter slo- vesni zaključek dnevov z razglasitvijo žlahtne kome- dije ter žlahtnega komedi- janta in žlahtne komedijant- ke. Večer bo nato nadaljeva- lo zagrebško gledališče Ga- vella z Držičevim Dundom Marojem. V programu tekmovalnih predstav pa je prišlo tudi do spremembe. Ansambel Stal- nega slovenskega gledališča iz Trsta bo namreč zaradi Gojčeve poškodbe noge v Celju nastopil s komedijo G. Tabori j a Mein Kampf, ki tu- di obeta zabave in smeha poln večer. Železo imajo v ognju nato še Celjani, ki, kot dobri go- stitelji in organizatorji, kar so letos še potrdili, nastopajo zadnji. Čeprav si je najbrž predstavo Zorana Hočevar- ja, Smejči, v režiji Francija Križaja, ogledalo že veliko gledalcev v abonmajski po- nudbi in za izven, si je nade- jati polno dvorano. Celjsko občinstvo, ki ga hvalijo prav vsi gostujoči ansambli, bo tako imelo priložnost oce- njevati še domačo komedijo intirrmih dogajanj malega človeka. Dogaja se pri Zale- telovih in Polžkovih doma. kamor pride televizijska eki- pa z novinarko Smojči, sne- mat oddajo Ob kofetku... Zabave zaradi zapletov ob domači mizi, kofetku in ste- klenici ne bo manjkalo. Zato bodo poskrbeli Anica Kumer kot Mici, Jana Šmid kot Joži, Lojzija bo zaigral Miro Po- djed, Žana Stanko Potisk, Vikija Davor Herga in Smej- či Vesna Jevnikar. Predstava Smejči je torej letošnji adut Celjanov v Dnevih komedije, ki jih tik pred zaključkom že lahko ocenimo kot izjemno uspešne in odmevne med gledališči in gledalci. Zadnjo o kakovosti predstav in po- sameznikov bo rekla stro- kovna žirija, ki tudi zvesto obiskuje in si ogleduje pred- stave in seveda občinstvo. MATEJA PODJED Foto: SHERPA Peti letniic zbirlfe Klasje Pri založbi DZS je pred V^atkim izšel peti letnik i\)irke Klasje z izborom do- mačih in tujih leposlovnih del. Zbirka v skladu s svojo vsebinsko zasnovo vsebuje klasična dela svetovne in slovenske literature od sa- mih začetkov razvite civili- zacije, pa do besedil, ki so bila napisana v dvajsetem stoletju. Letnik vsebuje pet knjig, ki so namenjene za do- polnilo književnemu pouku na srednjih šolah, pa seveda tudi za širše bralstvo. Vsaka posamezna knjiga je poleg osnovnega teksta dopolnjena še s preglednico o posamez- nem avtorju, njegovi živ- ljenjski ter ustvarjalni poti. Ob tem so dodana zgodovin- ska dogajanja iz časa, ko je delo nastalo, bibliografski podatki, literarna analiza samega dela, izbor mnenj ter razna vprašanja in izhodišč- ne teme, namenjene za peda- goško delo. Knjižica z naslovom Evropska lirika prinaša iz- bor poezije od antike do ob- dobja modernizma. Pred- stavljenih je več deset pesni- kov, ki so kot ustvarjalci dali pečat obdobju v katerem so živeli ter postavili temelje novim tendencam. Tudi Sve- tovna novela 19. in 20. sto- ,letja je sestavljena kot zbor- nik s predstavitvijo več av- torjev, vsak pa je tudi pred- stavljen z eno zgodbo. Zajeti so Edgar Allan Poe, Nikolaj Vasiljevič Gogolj, Guy de Maupassant, Anton Pavlovič Čehov, James Joyce, Franz Kafka, William Faulkner, Ernest Hemingway in Jorge Luis Borges. Eno ključnih del svetovnega romanopisja je tudi Vojna in mir Leva Ni- kolajevič Tolstoja, ki pa je bistveno skrčeno in zajema najznačilnejše izvlečke. Poleg tuje literature sta v zbirki tudi dva slovenska dramatika. Gre za dramo Samorog, ki jo je Gregor Str- niša napisal sredi šestdesetih let ter Veliki briljantni val- ček sodobnega pisatelja Draga Jančarja. _____-£QiUS GOBUPIČ XX. stoletje, čas Slovencev Pod tem naslovom smo če- trtek, 1. februarja v Glasbeni šoli v Celju, doživeli izjemno zanimivo predstavitev po- datkovno in ilustrativno bo- gate knjige z naslovom Slo- venska kronika XX. stoletja, jo je založila in izdala za- ložba Nova revija. Pri založbi Nova revija, ki je na slovenskem knjižnem trgu znana predvsem kot iz- dajateljica istoimenske revi- so se pred leti odločili, da v teh prelomnih trenutkih, ^liža se namreč konec 20. stoletja, v knjižni obliki zao- '^rožijo zgode in nezgode, padce in vzpone, velike in 'fiale dogodke Slovencev, ki So zaznamovali tivljenje v tem stoletju. Pogosto se nam dozdeva, da se je v 20. stolet- iji nakopičilo več zgodovine l^ot v vseh dolgih tisočletjih Pfej. To še posebno velja za !^ss, ki smo ga sami doživeli preživeli. Slovenska kro- '^ika XX. stoletja, ki sta jo na izjemno zanimiv in simbolen način, s sprehodom skozi čas, predstavila dramski igralec Roman Končar in zgodovinar dr. Marjan Dr- novšek, pri tem pa sta ju z živo besedo dopolnjevala le- gendami celjski atlet Stanko Lorger in zgodovinar dr. Ja- nez Cvirn, nam odseva kro- nologijo dogodkov, ki se jih najstarejši Slovenci prav go- tovo še spominjajo. Fanfare gojencev celjske glasbene šole in viteška oprava igralca Romana Kon- čarja so oznanili konec sta- rega obdobja in pričetek no- vega stoletja, v katerem je, če citiramo ljubljanskega župana Ivana Hribarja, igra- la glavno vlogo elektrika. Končarjeve igralske sposob- nosti ter spretno vpletanje glasbenih točk in tekstov iz kronike, so nam predstavile čas, ko smo Slovenci bili v enem samem stoletju držav- ljani treh večnarodnih držav in si ob njegovem zaključku vendarle pridobili samostoj- nost in zgradili lastno drža- vo. Ob tem niso bile pozab- ljene niti temne plati, ki so delile narod in ga v nekem obdobju celo pahnile v bra- tomorno vojno. Kateri je bolj slovenski in pomembnejši pesnik, Kajuh ali Balantič, je izzvenelo kot zgolj simbolno vprašanje in v opomin nam in našim zanamcem. Dobro organizirano in iz- vedeno prireditev je ob kon- cu popestril še sponzor kro- nike Mobitel, ki je vzpostavil telefonsko povezavo s slo- vensko atletinjo Brigito Bu- kovec, s katero se je nato po- govarjal Stanko Lorger. Tu- di v tem je nekaj simbolike. Do konca stoletja in tisočlet- ja so nam ostala le še štiri leta in morebiti bo začetek novega 21. stol. prav v zna- menju mobilne telefonije. BRANKO GOROPEVŠEK Zimsko Laši€o v razstavišču Laški dvo- rec bodo jutri odprli raz- stavo fotografij z naslovom »Podobe Laškega v štirih letnih časih«. Razstavo, na kateri bodo prevladovale fotografije z zimsko tema- tiko, je pripravil Jože Majcen. Kot je v vabilu na raz- stavo zapisal dr. Jože Sirec, je redkokje na tako malem prostoru kot ga zavzema Laško s svojo neposredno okolico mogoče odkriti to- liko lepega, toliko krajin- sko vrednega in tudi meta- forično splošno izpovedno veljavnega. Prav te značil- nosti so temeljni razlog za nastanek barvnih in čmo- belih podob, od katerih ima vsaka svojo faktograf- sko in tudi estetsko in etič- no sestavino. Fotografije za razstavo, ki jo bodo odprli ob 17. uri, so prispevali Jože Benedek, Marjan Grešak, Igor Knez, Stane Kužnik, Aljaž Maj- cen, dr. Jože Sirec, Viktor Škorc in Fanika Wiegele, nekaj fotografij pa bo tudi iz Muzejske zbirke v La- škem. JI Oil ijudsice pesmi do državne liimne Ob nastanku občin Slo- venske Konjice, Zreče in Vi- tanje so se župani na predlog Zveze kulturnih organizacij odločili, da bodo tudi v bo- doče skupaj praznovali slo- venski kulturni praznik, osrednja prireditev pa bo vsako leto v drugi občini. Letošnja bo drevi, v sredo, 7. februarja ob 19. uri v večna- menski dvorani v Zrečah, na njej pa bodo podelili tudi ob- činska priznanja za uspešno delo na področju kulture. Iz konjiške občine bodo priznanja prejeli citrarka Ivica I*učnik, gledališka ustvarjalka Marija Golčer, zborovodkinja Breda Slap- nik in likovna sekcija DPD Svoboda Slovenske Konjice. Odbor za kulturo občine Vi- tanje dodeljuje priznanja Moškemu pevskemu zboru Vitanje ter Silvu Hlastecu, ki v zboru sodeluje že petdeset let. V občini Zreče pa bodo priznanja prejeli Monika Naglic iz Gorenja nad Zre- čami, brata Domen in Gojko Jevšenak s Stranic ter Da- rinka Ivačič iz Zreč. Na medobčinski prireditvi bodo nastopili ljudski pevci in godci s Stranic, Zreč in Gorenja, vokalni kvintet Dust, nekdanje pevke meša- nega pevskega zbora Osnov- ne šole Zreče, učenke in učenci OŠ Zreče, harmoni- kar Domen Jevšenak, solo pevec Samo Ivačič ob sprem- ljavi Bojane Matavž in člani gledališke skupine DPD Svoboda Zreče. Po zamisli Martina Mrzdovnika in sce- nariju ter režiji Zdravka Iva- čiča bodo predstavili pro- gram z naslovom Od ljudske pesmi do državne himne, v njem pa ob Prešernovih ver- zih še prozna dela in pesmi škofa Antona Martina Slom- ška ter ljudskega pevca Juri- ja Vodovnika. B.Z. Krajine v akvarelu v galeriji Mozaik so pri- pravili razstavo akademske- ga slikarja Enverja Ka- Ijanca. Umetnik je bil rojen v šti- ridesetih letih v Sarajevu, kjer je tudi končal srednjo šolo za oblikovanje. V šest- desetih letih je študiral na Akademiji za likovno umet- nost v Ljubljani, kjer je po diplomi tudi dokončal speci- alko na restavratorskem od- delku. Od začetka sedemde- setih let je priredil vrsto raz- stav, sodeloval pa je tudi na mnogih skupinskih, pred- vsem s skupino Junij, katere eden od ustanovnih članov je. Za svoje ustvarjanje je prejel tudi več nagrad, nje- gova dela pa so bila reprodu- cirana v različnih revijah in časopisih. Likovno ustvarjanje En- verja Kaljanca je razdeljeno na povsem različna področ- ja. Ukvarja se z ohranjanjem stare kulturne dediščine kot restavrator, deluje v skupini Junij, za katero je značilna avantgardna usmeritev, sli- ke, ki so razstavljene v Mo- zaiku, pa zopet sodijo v po- vsem drugačen koncept. Na- slikal je krajinske prizore z različnimi tipi pokrajine. Motive je iskal na Gorenj- skem, v Savinjski dolini ter v Istri. Osredotočil se je pred- vsem na prizore, za katere je značilno idilično ravnovesje med različnimi naravnimi elementi. Kaljanac tako razvija kon- vencionalen tip pokrajinske- ga slikarstva, pri katerem so v ospredju ravnine, jezera, potoki, z vse večjo oddalje- nostjo pa se tudi krajina v ozadju spreminja v hribovi- te, oziroma gorate vzpetine. Razpoloženje na slikah je prežeto z liričnimi toni, s tem se sklada tudi avtorjev izbor barv, ki so zračne in mehkobno nanešene. V posa- mezne kompozicije slikar vključuje tudi arhitekturo, denimo vaško naselje, vpeto v značilen podalpski ambi- ent, prikazuje pa tudi mest- na središča, na primer Ljub- ljane. Sicer na razstavi pre- vladujejo akvareli, nekaj pa tudi del v oljni tehniki. BORIS GORUPIČ Šff. 6. - 7. februar 1996 KULTURA 1^ Pesmi in fotografije V velenjskem premo- govniku so letos še pose- bej obeležili slovenski kulturni praznik. V torek zvečer so v ve- lenjski knjižnici predsta- vili 4 nove pesniške zbir- ke, ki so jih izdali delavci Premogovnika. Na kul- turnem večeru so svoje pesmi predstavili Mari- jan Lipičnik, Boris Salo- bir, Stojan Špegel in Loj- ze Vrenčur. Pretekli teden pa so v razstavišču Premogovni- ka Velenje pripravili raz- stavo fotografij Staneta Jeršiča, čigar dela so bila razstavljena v uglednih muzejih in galerijah Evrope, Japonske in Amerike, vključena pa so v številne zbirke, razsta- ve, knjige in revije. Raz- stava Jeršičevih fotogra- fije bo v premogovniku na ogled do konca febru- arja. US Križanovskijeva spominska proza v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje je bil v ponede- ljek zvečer gost pisatelj Oleg Križano vski j. Avtor je v slovenski litera- turi prisoten zlasti s spomin- sko prozo, njegovo življenje — nenavadna mladost, burna le- ta II. svetovne vojne, povojna leta - pa je kot nalašč, da ga je Križanovskij strnil v tri knjige spominov, ki jih preveva osve- žujoč humor. IS Vedno znova aktualni Vladimir Levstiit Pri Založbi Obzorja je v drugi polovici pre- teklega leta ponovno izšel roman Vladimirja I^vstika Hilarij Pernat. V zbirki Klasje, v kateri izhajajo za šolsko rabo besedila domače in svetovne književnosti, pa je ponovno izšlo delo, sicer v zelo skrajšani obliki, ruskega pisatelja L.N. Tolstoja Vojna in mir, v prevo- du Vladimirja Levstika. Prevajalci, ki so skromno navedeni nekje v kolofonu, nam običajno ne ostanejo dolgo v spominu. Ime prevajalca, pesnika in pisatelja Vladimirja Levstika, ki se ie rodil pred sto desetimi leti (18.1. 1886) v Smihelu nad Mo- zirjem, pa je znano vsem, ki so se vsaj malce seznanili s slovenskimi prevodi francoske (G. Flaubert, E. Zola, H. Balzac, G. de Maupas- sant, itd), angleške (W. Scott, R.L. Stevenson, W. Deeping, D. Defoe), ameriške (J. London, K. Roberts), indijske (R. Tagore), nemške (W. Bonsels, K. Mann, Klabund) in ruske književ- nosti (N.V. Gogolj, F.M. Dostojevski, A.S. Pu- škin, L.N. Tolstoj, itd), oz. njegovimi izvirnimi literarnimi deli. Levstikovi prevodi tuje kla- sične literature so omogočili Slovencem prvo, v nekaterih primerih edino, seznanitev z omenjenimi avtorji. Večina prevodov je izšla po večkrat, a skoraj nikdar ne samo v pona- tisu. Dokler so mu dopuščale telesne moči, je svoje prevode za vsako izdajo temeljito pre- delal, dostikrat pa tekst kar na novo prevedel. Tako se je še v zadnjem letu življenja (1957) ukvarjal s ponovnim prevaja- njem dela (prvič je izšlo 1929) Bratje Karamazovi F. M. Do- stojevskega, ki je nato še več- krat izšlo, nazadnje v znani zbirki Sto romanov, leta 1989. Nekoliko manj kot prevaja- lec, sicer neupravičeno, je v naši zavesti Levstik kot pisa- telj, še manj pa kot pesnik. Pe- smi je objavljal v letih 1903- 1910, predvsem v Ljubljan- skem zvonu in Slovanu. Slo- venska literarna zgodovina je v njegovi poeziji videla vrhu- nec domačega parnasovstva, začetke futurizma in prva zna- menja ekspresionizma. V zad- njem času pa je bilo opozorje- no še na »močno secesijsko komponento in odmev >kitaj- ske mode<, ki je v času fin de siecia začela širiti po Evropi« (dr. I. Grdina). Žal pa njegove pesmi še niso izšle v knjižni obliki. Prozno ustvarjanje, katere- ga začetki segajo prav tako v začetek našega štetja, obsega kar nekaj knjižnih izdaj; Ob- sojenci 1909, S%'oboda 1910, Gadje gnezdo 1918, Zapiski Tine Gramontove 1919, Viš- njeva repatica 1920, Pravica kladiva 1926, Dejanje 1934. Nekatera dela so bila ponovno izdana prav v zadnjih letih, kar priča v prid aktualnosti Levstikovega opusa. Levstik je zelo pogosto po- toval po Evropi in nas v esejih seznanjal s kulturnimi in slov- stvenimi gibanji v tedanjem času. Živel je v Stražišču pri Kranju, Savinjski dolini (Mo- zirje, Ljubno), Litiji in v Ljub- ljani, kjer je bil urednik pri Jutru. Zadnjih deset let življe- nja (1947 - 32.12.1957) pa je preživel v Celju. Tu je izboljše- val in popravljal že objavljene prevode in jim tako omogočil aktualnost v današnji čas. SREČKO MAČEK Piše: Tadej Čaier Ja. ko sem prebiral poroči- lo slovenskega PEN centra, enega izmed najuglednejših in najbolj dejavnih centrov iz korpusa mednarodnega PEN (samo spomnimo se vloge, ki jo je slovenski PEN center odi- gral oh osamosvajanju Slove- nije, ob vključitvi slovenske dr- žave v mednarodne organiza- cije in predvsem pomoči, ki jo je nenehno namenjal pisate- ljem v Bosni in Hercegovini), mi je kar nehote šinilo v gla- vo, da se je slovenski PEN cen- ter znašel v nekoliko nič kaj zavidljivem položaju; prvič, po zelo uspešnem predsedni- kovanju Borisa A. Novaka, je ostal brez predsednika in ta- kega, ki bo vsaj deloma ohra- njal kontinuiteto, kakršno je začrtal Boris A. Novak, bo izredno težko najti; ter drugič, obdobje, v katerega prehaja- mo, se bistveno razlikuje od ti- stega, v katerem je slovenski PEN center odigral tako zelo pomembno vlogo: sprememba družbenih razmer, razpadanje totalitarnih sistemov, vedno manj pisateljev sedi po zapo- rih (če že, potem zaradi kri- minalnih dejanj), vojna v naši neposredni bližini je končana in končno, Slovenija je ven- darle vzpostcnula kolikor toli- ko stabilno parlamentarno de- mokracijo. Prostora, v kate- rem bi delovali pisatelji, je vedno manj Njihova družbe- na vloga je minimalizirana, kar utegne pomeniti, da osta- ne pač toliko več prostora za golo pisateljevanje. Kar pa ni več stvar PEN centrov. Vključ- no s slovenskim. Morda velja omeniti še to- le; slovenski PEN center je mednarodno aktiven že vrsto let. Ob vsakoletnem organizi- ranju mednarodnega PEN srečanja na Bledu, ki je ena od stalnih in tradicionalnih prireditev mednarodnega PEN, je bil slovenski pisatelj Miloš Mikeln pobudnik in dolgoletni predsednik Mirov- nega komiteja pri mednarod- nem PEN. Stvar torej izgleda nekako takole; čeprav je eden najbolj aktivnih, se je s spre- membo družbeno-političnih razmer na Evropskem vzhodu in jugovzhodu ter z odsto[)M dosedanjega predsednika Bm risa A. Novaka, znašel v prg cej težkem položaju. Vulici,\ katere ni prav veliko izhodoi Kar pa ne pomeni, da jih n\ So, le poiskati jih je treba« se odločiti za pravega. Z dnt gimi besedami, kriza (recim tej krizi aktivna kriza), ki je «< stala, ni tako zelo huda, da ne bi bilo moč premagati. \ posebej, ker je zato aktivi krizo posredno odgovoren t di slovenski PEN center. //< kaj pa mislite, kam je priji Ijal boj za pisateljsko s^'obi do, za zrušitev totalitarnih & stemov, za človekovepra\'ice:. Ja, slovenski pisatelji so k "nove" razmere samipom ga I i soustvarjati in, ko so Jik enkrat ustvarili, je bil del nji^ hove naloge končan. Bravo Oziroma drugače; če je /i vzrok za takoimenovano aktH no krizo slovenskega PEl centra, potem smo, paradok salno, na to aktivno krizo lak ko celo ponosni. In lahko z ve- seljem vzkliknemo, slovenski PEN center se je pa znašel v krizi. Ker, veste, kdaj bo jt^ slanstvo mednarodnega P A opravljeno, zaključeno (seve-^ dogovorim pogojno)? Hja,ta> krat, ko mednarodnega PE!{i vključno s slovenskim, nihit več ne bo potreboval in, či smo malček zlobni, bolj usp& šen kot bo, v večjo aktivno kri- zo bo zapadal. Ko bo pa ta kri- za enkrat taka, da se iz nje nb kakor ne bo več mogoče izko pati, takrat bomo pa vsi ski paj lepo vstali, sneli klobuk in kape, se priklonili PEN cef trom tega sveta in jim iz src zaploskali. In jih bomo za vst lej ukinili. Utopija?! Slovenija v najboljši luči Založba Mladinska knjiga je ob svoji 50-letnici in ob 90-letnici organiziranega tu- rističnega delovanja na po- dročju Slovenije izdala veli- ki Turistični vodnik. Knjiga, ki obsega 704 strani srednje- ga formata, predstavlja Slo- venijo in njeno turistično po- nudbo v celoti, od Gorenj- ske, Koroške, Štajerske do Prekmurja in od Primorske, Notranjske, Dolenjske do Bele Krajine. Ta prvi celoviti vodnik prikazuje Slovenijo s 1200 štiribarvnimi fotografijami, 70 zemljevidi in z opisi 24 krajev in pokrajin ter 34 po- tovalnimi smermi. V uvodnem delu je pred- stavljena Slovenija, njena ureditev po osamosvojitvi, denar in razvejan promet na križišču poti med Alpami, Panonskimi ravnicami in Ja- dranskim morjem. Predstav- ljena je gostinska in turistič- na ponudba z vsemi poseb- nostmi slovenske kuhinje in dobre vinske kapljice. Zve- mo najvažnejše o podnebju, o tekočih in stoječih Vodah, rastlinstvoi in živalstvu, predvsem značilnem za Slo- venijo. Na kratko, vendar dovolj natančno je opisana slovenska zgodovina, od pre- seljevanja narodov do obeh svetovTiih vojn in do današ- nje slovenske samostojnosti. Dodan je tudi pregled kultu- re in umetnosti na Sloven- skem. ' V drugem delu so opisani največji kraji, glavna mesta pokrajin, najzanimivejša mesta pod Alpami, ob Obali, v bližini naravnih termalnih vrelcev in največjih podzem- nih jam. Posebej je opisano tudi področje Triglavskega narodjiega parka, edinega zavarovanega območja pri nas, ter hriboviti predeli Po- horja. Potovalni del besedila pa je razdeljen na dve poglavji. V prvem so zanimivosti na diagonalnih smereh severo- zahod-jugovzhod in severov- zhod-jugozahod, kjer so ob avtocestah največja sloven- ska mesta, s središčem v Ljubljani. Vodnik se izogiba pretiranemu poudarjanju centralizma glavnega mesta, zato poskuša popisati tudi vse pomembnosti in zanimi- vosti drugih krajev. V drugem, potovalnem de- lu, pa so opisane turistične, kulturne, zgodovinske in na- ravne znamenitosti na 30 krajših potovalnih smereh, z vsemi sosednjimi in tudi bolj oddaljenimi kraji. Bogato slikovno gradivo, ki veliko- krat pove več kot nekaj stra- ni besedila, je zares vrhun- ska predstavitev podobe slo- venske pokrajine, njenih krajev, kulturnozgodovin- skih spomenikov in turistič- ne ponudbe. Vodniku je pri- ložena tudi zelo pregledna Avtokarta Slovenije v merilu 1:300.000. Na njeni hrbtni strani pa najdemo še načrte osrednjih predelov največjih slovenskih mest, Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja in Kopra ter presenetljivo tudi zemljevid hrvaške Istre. CIRIL VELKOVRH »Junak« prve Prešernove pesmi v Celju Ta »junak« je bil »iz Za zida Ja- kec«, kot je Prešeren imenoval v pe- smi Jakoba Travna, doma iz ljub- ljanske ulice, ki so ji rekli »Za zi- dom«. Pesem pa nosi v objavi naslov Zarjovena dvičica in je najstarejša ohranjena Prešernova pesem. Jakob Traven (Traun) je bil Pre- šernov sošolec na ljubljanskem lice- ju in njegov študentski tovariš na Dunaju. Skupaj sta sedela pri pre- davanjih in skupaj sta hodila na sprehode v dunajsko okolico in kaj- pada rada še z drugimi rojaki zavila v kako krčmo. Nastanka omenjene pesmi se je dr. Traven spominjal še po dolgih desetletjih: »Nekoč je prišel v pre- davalnico in si pel neko melodijo. Zapomnil si jo je, ko je poslušal češke harfistke. Besedila pa ni znal. Zaprosil je Prešerna: »Napravi ti, France, pesem, ki bi se temu napevu prilegala« Vedel je, da prijatelj zna kovati verze. Že naslednjega dne se je Prešeren pojavil z osemkitično pesmico z naslovom Preroška tolaž- ba za Travna v letu 1825 (naslov je bil v nemščini). Znano mu je bilo, da si je sošolec zaman prizadeval pridobiti naklonjenost mlade Du- najčanke, pa je zložil pesmico kot prepozno kesanje lepe ženske: »Mu srce se vnelo je, mi zvesto gorelo je, me prevzetnost zapelja, nisem rekla ne al' ja... Čakala sem goršega, ča- kala sem boljšega... stara sem sa- mičica, zarjovena dvičica.« Gre za motiv kaznovane prevzet- nosti, ki jo je mladi pesnik toliko lažje upesnil, ker je sam to poletje j doživel nekaj podobnega v zvezi z j Ljubljančanko Dolenčevo Zaliko in nekaj pozneje to oblikoval v balado Povodni mož. Študentovski družbi je bilo bese- dilo všeč, pa so pesmico začeli kar peti na dano melodijo. Prešernu pa se prigodniška pesniška igračka, ni ] zdela dovolj pomembna, tako da ro- kopisa niti ni ohranil. Pač pa ga je ohranil Traven, da je pesem mogla iziti v drugi izdaji Poezij 1866. leta pod naslovom, ki ga je dal zadnji verz - Zarjovena dvičica. In kakšno zvezo ima dr. Jakob Traven s Celjem? Oba s Prešernom sta leta 1832 prosila za samostojno odvetniško mesto v Ljubljani in obema so proš- njo zavrnili. Čez dve leti sta se spet oba prijavila na razpis in ponovno ju je doletela enaka usoda. Prešeren je tokrat resigniral, Traven pa je zaprosil za advokaturo v katerem drugem kraju in dobil Celje. To je bilo leta 1835. Tako je prišel za od- vetnika v naše mesto in ostal tu do leta 1840. V tistih letih se v Celju ni zgodilo kaj posebnega, če izvzame- mo obilno vinsko letino v letu 1835, da je zmanjkalo sodov in so morali vino shranjevati v kadeh, kolero, ki je razsajala med vojaštvom nasled- nje leto, v letu 1838 pa se je kronistu zdel gla\Tii omembe vreden dogo- dek obisk lavantinskega škofa Zi- mermanna. Sicer so bila pa to leta absolutizma, ko je mestni svet dobil še posebno naročilo, da mora paziti na odvetnike. Mladi odvetnik v Celju ni pognal korenin, sicer ne bi bil 1840. leta ponovTio prosil za advokaturo v Ljubljani, tako kot Prešeren, in po- novno sta bila oba zavrnjena. Tra- ven ni odnehal, tokrat je dobil služ- bo v Mariboru in odnesel s seboj tudi Prešernov rokopis šegave pe- smice. Čeprav se je kasneje rokopis izgubil pri dr. Janku Semcu, kate- remu ga je bil izročil, si je Traven besedilo zapomnil in ga je znal celo zapeti, da je bilo mogoče zapisati note. Zdaj pa se je oglasila radoved' nost. Kako bi bilo, ko bi bil let« .1835 za odvetniško mesto v Celju zaprosil dr. France Prešeren? Goto- vo bi ga dobil, zakaj med prosilci jf bil pred Travnom. Kako bi potekal« v našem mestu njegovo življenje (A tistega leta, ko je nepričakovano i«' gubil Matijo Čopa? Potem bi pač} Celju leta 1836 nastal Krst pri Savi- ci kot tolažilo ob prijateljevi izgubi Primerne družbe bi imel pač manj kot v Ljubljani. Njegoveiti" duševnemu in pesniškemu obzorj" bi najbrž vsaj delno ustrezal e"* sam: gimnazijski profesor Gabrih Seidl, Dunajčan, ki je bil v celjski'' letih ploden nemški pesnik in pisa' telj in jc Prešerna kot literata poi'\ nal, saj ga jc vabil k sodelovanju* zborniku Aurora, ki ga je urejal. ■ Vse to pa so seveda nepomembP' ugibanja, ki jih zbuja bližina ku'' turnega praznika, ko je spomin Prešerna bolj živ kot navadno. BOŽENA OROŽEI* Št. «. - 7. februar 199< 11 KULTURA nilalo denarja - malo muzike KOMENTAR ; ^Kuit^^"^'^ centru v Laškem bodo gcoj za izjemne zasluge na področju lulture podelili priznanje Anton iškerc, ki je tačas pravzaprav edino gbčinsko priznanje, svoje priznanje pa UQ za vidne dosežke na etnografskem ^ etnološkem področju podelil tudi g^jjor za obujanje in ohranjanje starih ljudskih šeg in delovnih opravil. fo, da bodo danes podelili v Laškem ^j^ulturno« priznanje, ni prav nič po- ^ehncga, saj so oziroma še bodo, po- dobn^ priznanja delili v večini sloven- skih občin, posebno pa bo to, da bo Isška občina edina v Sloveniji, v kateri bodo podelili priznanje tudi za dosež- ke na področju ohranjanja ljudskega Izročila. Razlogov za ponos, ker Laško ^,Sloveniji ni na prvem mestu le zaradi dobrega piva, je torej veliko, in gotovo bodo člani odbora za obujanje starih ljudskih šeg in delovnih opravil tudi letos deležni stiskov rok in pohval 0arsikoga od vodilnih občinskih mož in žena. Bo tako tudi ob letu osorej? Odgovor bi seveda moral biti pritrdi- len, vendar v Laškem ni vse tako rož- nato kot je videti na prvi pogled in kot bi se dalo zaključiti iz izjav odgovor- nih v občinski upravi. Osemnajst čla- nov odbora in več kot 150 zanesenja- kov, ki se že trinajsto leto trudijo, da bi obudili, ohranili in prikazali način življenja in dela svojih prednikov, bije namreč plat zvona. Ker ne vedo, ali bodo za svoje obsežno delo in za svojo, v Sloveniji edinstveno organiziranost, letos dobili sploh kaj denarja. Na obči- ni jim namreč za zdaj ponujajo le mo- ralno podporo in obljubljajo, da se bo- do potrudili in nekako zagotovili veči- no denarja, ki ga odbor pričakuje in prosi iz občinske malhe. Zaradi slabih izkušenj iz lanskega leta, ki pa so se k sreči dobro končale, so v odboru, ki za svoje delo potrebuje letos 870 tisoč to- larjev, pri čemer računa, da mu bo občina zagotovila 650 tisočakov, zelo skeptični. Pravijo, da samo z moralno podporo ne bodo mogli pripraviti jur- jevanja, šentjanževega kresovanja in ohceti po stari šegi, brez denarja letos tudi ne bo že trinajstega prikaza starih ljudskih šeg in opravil, o katerem bi posebno oddajo želela posneti tudi na- cionalna televizija, ne bo posebne pri- reditve, na kateri bi predstavili Koz- jansko, društva in etno skupine pa se ne bodo mogle srečati z enim od sio-, venskih etnologov in se zopet naučiti česa novega. Namen, da bi še letos nekje na Kozjanskem začeli urejati et- no muzej na prostem, pa bo ostal le pobožna želja. V odboru pravijo, da bi si brez de- narja lahko letos »privoščili« le zbira- nje ljudskega blaga na terenu, njihove skupine pa bi lahko šle samo tja, ka- mor bi jih povabili in jim plačali vse stroške. Laška občina bi izgubila veli- ko, saj bi imel zastoj pri delu odbora gotovo dolgoletne posledice. Upati je, da se tega dobro zavedajo vsi tisti, ki se pri predstavljanju laške občine zelo radi pohvalijo tudi z dosežki odbora in da podpora ne bo le moralna, ampak bo tudi finančna. Bilo bi malce nepri- jetno, če bi člani odbora, društev in etno skupin zaradi svoje stiske prika- zali stare ljudske šege in opravila že februarja in ne šele septembra, pa ne na vrtu graščine v Marija Gradcu, am- pak kar na laških ulicah. JANJA INTIHAR PRIREDITVE v Slovenskem ljudskem i^ledališču v Celju bodo danes, v sredo ob 11.30 za Abonma Združeni mladinski in izven, ob 17. uri pa za Abonma Srednje tehnične šole in Gimnazije La- va 2, Celje, uprizorili predsta- vo Smejči. V petek ob 19.30, bo v okviru Dnevov komedije, go- stovalo Slovensko stalno gleda- lišče iz Trsta, s komedijo Mein Kampf, v soboto ob 19.30, bo- do komedijo Smejči predstavili člani domačega ansambla SLG Celje, v nedeljo ob 19.30 pa bo, kot zadnje, gostovalo gledališ- če Gavella iz Zagreba, s pred- stavo Dundo Maroje. V pone- deljek ob 16.30, bodo za Abon- ma Srednje trgovske šole 3 Ce- lje in za izven, uprizorili Skuš- njo ali kaznovano ljubezen, v to- rek ob 17. uri za Srednjo elek- troračunalniško šolo iz Velenja ter izven in v sredo ob 11. uri za Abonma Gimnazije Celje- Center, predstavo Halštat, Dra- ga Jančarja. v Domu kulture v Velenju bo v soboto ob 16. uri, za Pikin abonma in izven, gostovalo Lut- kovno gledališče iz Ljubljane, s predstavo Boža Vovka, Hoče- te peti z mano, v sredo 14. fe- bruarja ob 18. uri, pa se bo za mladinski abonma in izven, predstavil Plesni teater IN s so- dobnimi plesi. IKONCERTIl lik ■ \ A ^ . . v k ■ V Kulturnem centru Laš- ko bo drevi, v sredo 7. februar- ja ob 19.30, slavnostna podeli- tev priznanj "Antona Aškerca" in "Zlatega možnarja", z nasto- pom Godbe na pihala Laško in Mešanega pevskega zbora G lo- ria. V Glasbeni šoli v Velenju bo drevi, v sredo 7. februarja ob 18. uri, slavnostna Akademija ob slovenskem kulturnem praz- niku, s koncertom Slovenskega okteta. V Domu IL slovenskega ta- bora v Žalcu bo v petek, 9. fe- bruarja ob 18. uri, koncert Tria Lorenz, s podelitvijo Savinovih odličij za leto 1995. V Kulturnem domu v Tr- novljah bo v četrtek 8. februar- ja ob 19. uri, tradicionalni kon- cert Pihalnega orkestra štorskih železarjev, pod vodstvom Fran- ca Zupanca. V koncertni dvorani Glas- bene šole Celje bo v petek ob 19.30, koncert pedagogov Glas- bene šole Celje, ob slovenskem kulturnem prazniku. V Narodnem domu Celje bo v torek ob 19.30, abonmaj- ski koncert Zavoda za kulturne prireditve Celje, predstavil pase >o Tartini kvartet. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo v soboto ob 19.30, koncert Moškega pev- skega zbora. Mešanega pevske- ga zbora, vokalne skupine Vi- gred. Moškega pevskega zbora KUD France Prešeren iz Vojni- ka, seksteta Vigred in nastop folklorne skupine ter citrarke Ja- dranke Drgajner. V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v petek ob 20. uri, koncert Moškega pevskega zbora iz Ro- gaške, ki ga vodi Franci Plohi in nastop otrok iz otroškega vrt- ca. V Likovnem salonu v Ce- lju si lahko do 29. februarja og- ledate razstavo slikarskih del Milana Butine. V razstavišču Gorenje ser- visa v Velenju si lahko ogle- date razstavo slik Dušana Li- povca, akademskega slikarja iz Kamnika. V Galeriji sodobne umet- nosti Celje in Pop teatru si lahko do 31. marci ogledate i stavo, ki prikazuje nastanek in razvoj Slovenskega stripa in njegove avtorje. V toplicah Dobrna si lahko ogledate 15 jubilejno razstavo v organizaciji Limita Štore, kjer razstavlja svoja dela 31 likov- nih ustvarjalcev. V Termah Zreče do 15. fe- bruarja razstavljata svoja dela gostja iz Italije Natali Adams, ki seje na razstavo odzvala na po- vabilo Limita Štore in Vlado Geršak, član likovne kolonije Februar DPD Svoboda Celje. V Galeriji Mozaik je na og- led razstava slik Enverja Kalja- naca iz Ljubljane, ki predstav- lja akverele in olja. Na ogled bo do 17. februarja. V knjižnici Gimnazije cen- ter Celje je na ogled razstava portretov skozi opuse akadem- skega slikarja Ratimira Pušelje. V Zdravilišču Laško si lah- ko do konca februarja ogledate razstavo likovnih del iz ciklusa Črta, Sabine Zupan. V Galeriji v Velenju je do srede 14. februarja na ogled raz- stava z naslovom Slovenija od- prta za umetnost - 1995. V Pokrajinskem muzeju si lahko do 30. marca ogledate raz- stavo Gotika na Štajerskem, do 29. februarja pa tudi razstavo Gotika na Kozjanskem. Obe sta na ogled vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeliah od 9. do 12. V prostorih Hotela Merx Celje razstavlja grafike iz ciklu- sa Lepote Slovenije, Jože Žlavs. V muzeju novejše zgodovi- ne v Celju so do petka 9. fe- bruarja, na ogled dela likovnih ustvarjalcev: Adolfa Mljača, LjuBana Šege, Rudija Šaleja in Zorana Jošiča. V Zdravstvenem domu v Celju do 29. februarja razstav- lja dela na steklu Petra Žmajde. V glavni jedilnici Cinkar- ne Celje si lahko do 29. februar- ja ogledate razstavo likovnih del Staneta Petroviča-Čončija. Union od 8. do 14.2. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film Sedem; Mali Union 8.2. ob 18. uri ameriški film Don Juan de Marco, ob 20. uri itali)anski film Poštar, 9. in 10.2. ob 20. uri ita- lijanski film Poštar, od 11. do 14.2. pa ob 18. uri ameriški film Don Juan de Marco in ob 20. uri italijanski film Poštar ; Me- tropol od 8. do 14.2. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Ameriški predsednik. (Kino- podjetje Celje si pridržuje pra- vico do spremembe programa.) Kino Dobrna 10. ob 17. uri in 11. ob 19. uri ameriški film James Bond 007 - Zlato oko. Kino Žalec 10.2. ob 18. in 20.30 ter 11.2. ob 18. in 20.30 ameriški film Profesionalec. Kino Rogaška Slatina 10. in 11.2. ob 17. uri ameriška risan- ka Pocahontas, ob 19. uri pa ameriški film Pret-a-porter. Kino Polzela 9.2. ob 19. uri ameriški film James Bond 007 - Zlato oko, 11.2. pa ob 10. uri ameriški film Willy 2, ob 18. uri pa ameriški film Oblegani 2. KinoVojnikI l.2.ob 18. uri ameriški film Oblegani 2. V klubskem prostoru hote- la Atomske Toplice v Podče- trtku bo v petek ob 20.15, ve- čer Prešernovih romanc, v iz- vedbi amaterskega gledališča Teharje in ob spremljavi pianist- ke prof Alenke Založnik, večer pa bo popestrila tudi vokalna skupina Kompolčani. V Zdravilišču Laško bo v petek ob 19.30, enajsti Salon- ski večer, s Heleno lilagne in modcratorjem Sandijem Golni- kom. Na klepetu ob osemnajstih z Moico Cerjak, Milo Kačič In Antonom Gričnikom v Slovenskih Konjicah v Modrem salonu hotela Dravinja postajajo klepeti ob osemnajstih že tradicija. Prejšnji petek so se predstavili kar trije gosti. Obiskovalci, ki so napolnili Modri salon do zadnjega kotička, so še pose- bej toplo pozdravili znano dramsko umetnico Milo Kači- čevo. Z razstavo svojih ilustracij se je obiskovalcem doma to- krat prvič predstavila Konji- čanka Mojca Cerjak. S svojim deVom je znana tako doma kot v tujini. Z velikim uspehom je razstavljala celo v daljni Ja- ponski, kjer je v Tokiu za svoje delo prejela tudi nagrado. Zelo dobro pa jo poznajo predvsem otroci, saj je svoje umetniško snovanje posvetila prav njim. Mojca, krhkega in nežnega vi- deza na pogled, se takšna predstavlja tudi v svojih sli- kah. Njene nežne barve in kompozicije, polne domišljije, so zelo blizu otroškemu svetu. Zato tudi ni naključje, da so najmlajši Mojco vzeli za svojo slikarko. V tem večeru pa je poleg iz- brane slovenske besede umet- nice Mile Kačičeve, zazvenela tudi prava pohorska govorica, ki jo je iz knjige Noč ima svojo moč, predstavil avtor Anton Gričnik sam. V knjigi, ki je del zbirke Glasovi, v izdaji Kmeč- kega glasu, avtor predstavlja ljudsko izročilo s Pohorja in okolice. Pri tem ponekod upo- rablja tudi narečje. Knjiga ta- ko ohranja tisto ljudsko boga- stvo, ki zaradi prodora sodob- mh medijev vse bolj tone v po- zabo. Poleg bogate vsebine pa se knjiga odlikuje tudi z ilu- stracijami Mojce Cerjakove. Večer ni bil zgolj formalna predstavitev umetnikov, am- pak se je med njimi in obisko- valci razvil sproščen klepet, spremljan s šalami in smehom. J. H. Slovenski oktet v Šentjurjii v petek, 9. februarja, bo v Šentjurju nastopil Slovenski oktet. Zapeti nameravajo devetnajst slovenskih skladb različ- nih avtorjev, tudi šent- jurskih skladateljev. Koncert, ki ga pripravlja domača občina, bo v po- častitev slovenskem kul- turnega praznika, v Kul- turnem domu. Začetek bo ob 20. urL BJ Radeški kulturni utrip Delavsko prosvetno dru- štvo Svoboda iz Radeč je pred dnevi izdalo posebno glasilo »Radeški kulturni utrip«, s katerim želi ob slo- venskem kulturnem prazni- ku opozoriti na vse nekdanje in sedanje prizadevne kul- turne delavce v občini. Poleg posameznikov, ki so v preteklosti dali velik pečat kulturnemu utripu v Rade- čah, zavzemajo v glasilu osrednje mesto sedanji kul- turni delavci in kulturna društva, posebno mesto pa imajo tudi tisti velikani slo- venske kulture, ki so del svo- jega opusa ustvarili v Rade- čah in okoliških krajih. Ra- dečam so zlasti ponosni na Spomenik žrtvam fašizma, narejen po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, na številne upodobljene motive iz Radeč in okolice na risbah in akva- relih slikarja Božidarja Jak- ca ter na pogoste obiske skladatelja Radovana Gobca pri radeških dramskih in glasbenih ustvarjalcih. Velik pečat kulturnemu življenju so v preteklosti dali Rade- čam tudi domačini, med ka- terimi je na prvem mestu go- tovo gledališki režiser Ivan Pešec, po katerem naj bi se v prihodnje imenovala občin- ska priznanja za dosežke na področju kulturne dejavno- sti. Med nepozabne ustvar- jalce radeške kulture sodijo še profesor Janez Pešec in Viktor Pergar, oba nekdanja ravnatelja osnovne šole »Marjan Nemec«, dolgoletni radeški zdravnik in glasbe- nik dr. Karel Matko ter dol- goletni pevovodja Moškega pevskega zbora Rudi Ste- blovnik. V Radečah bodo slovenski kulturni praznik počastili z dvema kulturnima dogodko- ma, katerih organizator sta osnovna šola in DPD Svobo- da. Nocoj ob 18. uri bodo najprej v Galeriji Trgovine Radeče papir odprli razstavo slik domačina Borisa Vah- terja, uro kasneje pa bo v Domu kulture Radeče osred- nja proslava, ki jo je obliko- val Milan Gorišek, namenje- na pa bo življenju in delu pisatelja Ivana Cankarja. JI Slovenski strip na ogled Od minulega petka do konca marca je v Galeriji sodobne umetnosti Celje na ogled pregledna '»zstava Slovenski strip. - • u i ■ Gre za pregledno razstavo slovenskega stripa od njegovih začetnikov do današnje, bolj •■azgibane stripovske scene, ki jo predstavljajo predvsem avtorji iz krogov Mladine m Stnpbur- S^na. Na razstavi, ki jo spremlja tudi obsežen katalog, se s svojimi deli predstavljajo naslednji avtorji- Saša Dobrila Marjan Amalietti, Miki Muster, Iztok Šušteršič, Božo Kos, Kostja Gatnik, ^ori Zupančič, Tomaž Lavrič, Gregor Mastnak, Gorazd Vahen, Milan Erič, Zvonko Coh, Marjan kanček Iztok' Sitar Miloš Radosavljevič, Jaka Klemenčič, Damijan Sovec, Samo Ljubešic m "Matjaž Bertoncelj. ' IS, Foto: SHERPA St. 6. - 7. februar 1996 NASI KRAJI IN LJUDJE Šport kot način življenja ŽMIenIsko vodilo šentlurskega zdravnika dr. Dragiše Čoloviča »Zame je šport način živ- ?"enja,« pravi dr. Dragiša olovič, šentjurski splošni zdravnik ter specialist medi- cine dela, prometa in športa. V svoji ambulanti ter v pro- stem času je navdušen nad zdravim načinom življenja. V šentjurski okolici ga je mogoče srečati na gorskem kolesu, s sosedi iz iste ulice hodijo redno na Rifnik, z družino tudi na Roglo... Poznajo ga obiskovalci šent- jurskih športnih prireditev, v vlogi dežurnega zdrav- nika ... Pred dnevi, ko sem ga obi- skal v njegovi ambulanti, sem počakal, da so odšli še zadnji pacienti. Tega dne je bilo med njimi nekaj slad- kornih bolnikov, v laborato- riju, ki spada k njegovi am- bulanti, pa je odkril novega sladkornega bolnika, mlade- ga človeka. Po končanem de- lu mi je dr. Čolovič predsta- vil sestri Zdenko ter Marino, s katerima dela. Lidija Plo- štajner je višja medicinska sestra, Marina Mars pa labo- rantka. Sestra Lidija je po- vedala, da so jo v začetku strašili z delom v zasebni ambulanti, vendar je zado- voljna. Izvedel sem tudi za- nimivo zgodbo, kako sta se sestra Lidija ter dr. Čolovič v Šentjurju prepoznala kot nekdanja sošolca. Nekoč je sodelavcem pokazala tudi svoje fotografije iz osnovno- šolskih let, dr. Čolovič pa je opazil na njih svoje učitelje ter svoje sošolce. Izkazalo se je, da sta bila v Zemunu, od koder zdravnik izvira, Zden- kin oče pa je bil tam v službi, sošolca. Le leto dni starostne razlike je med njima, tisti otroci pa so se z leti po vide- zu seveda spremenili. Neprepoznavne žrtve Dr. Dragiša Čolovič dela v šentjurskem Zdravstvenem domu več kot dve desetletji, zadnji dve leti v svoji zaseb- ni ambulanti. Pokazal mi ]v posebno sobo z aparaturami. ki jih je kupil odkar je zaseb- nik. Med njimi je tudi poseb- no kolo, ergometer, pa z ra- čunalnikom povezani EKG ter posebni zvočno izoliran prostor, audio komora, z najsodobnejšim, računalni- ško vodenim aparatom za pregled sluha. V zvezi z znanimi kritika- mi poudarja, da so zasebni zdravniki za Zavod za zdravstveno zavarovanje oziroma za državo za pri- bližno tretjino cenejši. Ko se je pojavila zakonska mož- nost za zasebno prakso, se je prijavil, ugodili so mu. Po- baral sem ga, da v javnosti nekateri menijo, da je sploš- na zdravstvena raven v no- vih razmerah slabša, drugi spet da je boljša. »V ordina- ciji imam sodobne aparatu- re, česar prej nisem imel, pa lastni laboratorij, kjer paci- entom ni treba čakati.« V njegovi ambulanti se ni prav nič spremenilo na slabše, ljudje se pritožujejo le zaradi novega pojma »izbranega zdravnika«. To pa je drugo poglavje, ki nima skoraj nič skupnega z zasebno prakso, pojasnjuje svoje delo. Tudi v javnih delih Zdravstvenih domov imajo takoimenova- nega izbranega zdravnika ter ni mogoče h komurkoli — izjema so seveda zdravniška nadomeščanja ter če je ogro- ženo človekovo življenje. Gre za znane omejitve glede števila receptov, šifriranih, vse po zakonih, ki jih spreje- majo drugi, v parlamentu. »Kot zasebni zdravnik se moraš, zaradi podaljšanja koncesije, še bolj potruditi kot zdravnik v javnem delu.« V šentjurskem Zdravstve- nem domu so zasebniki seve- da vključeni v redno dežura- nje. Za novo leto je dežural. Na silvestrski večer, ko so njegovi prijatelji rekreativci šli na Rifnik, je bil dežurni zdravnik, zato so mu prišli voščit v ambulanto. Za praz- nike ter v času dopustov de- /uiajo šcntjuiski zdravniki tudi na območju zdravstvene postaje Planina pri Sevnici. V najdaljši noči v letu so ga precej klicali. Med praznič- nim dežuranjem je bil v enem samem dnevu kar dva- krat v odmaknjenem Podlo- gu pod Bohorjem, zaradi dveh smrtnih primerov. Lju- dje so trpeli zaradi žolčnih napadov, hude vročine, našli so celo nekoga, ki je storil samomor. Z zdravniško pan- do, s pogonom na vsa štiri kolesa, je bilo v snegu celo lažje kot s policijskim puc- hom. Veliko snega je bilo ta- krat, v Dolgi in Babni Gori, v svetu pod Bohorjem, povsod. Najbolj ga pretresejo pro- metne nesreče, ko so ljudje tako poškodovani, da jih ni mogoče takoj prepoznati. »Veliko ljudi poznam, med žrtvami so dolgoletni znanci, tudi moji pacienti.« Letos so ga klicali že dvakrat na pri- zorišče dveh hudih promet- nih nesreč, decembra pa k nekemu mlademu človeku, ki ga je povozil vlak ter je ostal brez noge. Z dr. Čolovi- čem je odšel na pomoč nje- gov sin, Goran, ki obiskuje celjsko srednjo medicinsko šolo. Iz časa svoje študentske prakse v velemestnem Berli- nu, kjer je delal v reševalni službi, se spominja tudi šte- vilnih umorov, vsega mogo- čega. Ko je pred več kot dvema desetletjema prišel v Šent- jur, je skušal hišne obiske združiti s svojim navduše- njem za športno kolesarje- nje. Zato je odšel na teren na dveh kolesih, ljudje pa tega niso mogli sprejeti. Se poli- cisti so ga nekoč čudno gle- dali, ko so se po službeni dolžnosti srečali na prizoriš- ču umora. Zdravniški kolega dr. Čoloviča, ki ima zasebno prakso v Salzburgu, gre na teren pogosto s kolesom, pa se nihče ne čudi. Pri nas je avtomobil pač statusni sim- bol, zato se je dr. Čolovič kmalu presedel na štiri ko- lesa. Vse za kolo V njegovi ambulanti iščejo ljudje pomoč predvsem zara- di degenerativno-revmat- skih bolezni, bolezni srca in ožilja, opaža tudi več raka- stih obolenj. Pregleduje ljudi preden se zaposlijo, kandi- date za voznike, tiste, ki imajo v službi opravka z ži- vili, športnike... Z bodočimi vozniki se sre- čuje na pregledih že dve de- setletji, pri kandidatih pa opaža vse slabši vid ter sluh. Nekateri se odločijo za volan prvič v življenju še po šest- desetem letu, predvsem žene z bolnimi možmi. Tiste, ki jim uspe, so nato večinoma previdne voznice. K njemu prihajajo tudi športniki, za- radi preventive ter kurative. Največ poškodb opaža pri igralcih malega nogometa, predvsem težave s kolenom ali gležnjem, odrgnine, zad- njič pa celo izpah rame. Dr. Dragiša Čolovič dežu- ra na vseh šentjurskih šport- nih prireditvah, v kraju, ki doživlja zadnje čase športni razmah. Pogovarjala sva se o množičnosti šentjurskega nogometa, o domačih košar- karjih ter o lani ustanovlje- nem atletskem klubu, s člani državne mladinske repre- zentance. V nogometnih vr- stah je kar 140 mladih Šent- jurčanov, dr. Čolovič pa ceni njihovo odločitev za zdravo športno življenje, brez alko- hola ter drugih opojnosti. Zaradi boljšim refleksov priporoča pacientom igre z žogo, od tenisa do nogometa. Sam je znan kot navdušen športnik, ki najbolj ceni ko- lesarjenje. V Zemunu ga je za kolo navdušil profesor te- lovadbe, od tam hrani celo športno kolo, ki ga je nekoč vozO znameniti Fausto Cop- pi. V tamkajšnjem izrazitem nogometnem okolju je s svo- jim kolesarjenjem izstopal. Kot štirinajstletnik se je udeležil takratnega državne- ga mladinskega prvenstva na Vršiču, kjer je bila še ma- kadamska cesta. V Kranjsko Goro je potoval po poznei opuščeni železnici med Jeg, nicami, Kranjsko Goro t Trbižem v Italiji. Vajen je t ravnine, zato se je takoj na\ dušil za gorske dirke. Iz po; nejšega časa, z beograjsl medicinske fakultete, pa i rad spominja sošolca iz AlJ rije, kolesarskega navdušei ca, ki ga je povabil v Afrilc Za kolesarjenje je navduj še svojo družino, v Šentjur pa je bil pred leti pobudn Partizanove kolesarske sel cije, nato pa njen predset nik. Odlično se je izkazal t\ di na lanskem zdravTiiške rekreativnem tekmovanju, kolesom se najrajši odpel po stranskih cestah, sko Primož ter Razbor do Gr< belnega ali okoli Slivniške] jezera, čez Grobelce. V snej hodi z družbo iz domače šentjurske ulice na vse bolj priljubljeni Rifnik, pot pa si včasih svetijo z baterijami, l njim je celo pozni abraha- movec, ki je nekoč tehtal večj kot sto kilogramov, sladkor-i ni bolnik, ki je po infarkt': povsem spremenil način ži Ijenja. Na Rifnik gre »po 1 bleto«, kot pravi, vsak dai sicer živi brez tablet ter d dietni, zdravi hrani. V Ljul Ijani, kjer je bil na kontrol so bili presenečeni. Dr. Čol vič ga rad daje za zgled ma osveščenim pacientom. Športna družina v Šentjurju živi dr. Dragi- ša Čolovič že blizu četrt sto- letja. Tam se dobro počuti, »Moje življenjsko vodilo, da je šport način življenja, sem tu uresničil.« Za šport je navdušena vsa Čolovičeva družina, tudi že- na Zlatka, po poklicu ko- mercialistka, ki ima trenut- no resnejše zdravstvene te- žave. Hči, Špela, ki študira na mariborski pedagoški akademiji angleščino in so- ciologijo ter sin, Goran, ^- jak celjske medicinske šole,) sta prav tako vsestranska i športnika. Poleti skupaj ko- lesarijo, plavajo, jadrajo ter vozijo kanu, pozimi smučajo. Cenijo tako alpsko smučanje kot tek na smučeh, Goran pa v okviru celjskega društva vozi snowboard, snežno de- sko. Med družinsko zimsko športno veselje spada drsa- nje na sosedovem, Mihelče- vem ribniku, ki pride v po- štev tudi za hokejsko igro z ekmo Grobelnega... Colovičevo življenjsko vo- dilo, o športu kot načinu živ- ljenja, res ni prazna beseda. BRANE JERANKO Dr. Dragiša Čolovič in višja medicinska sestra, Lidija Ploštajner, sta po naključju ugotovila, da sta nekoč skupaj obiskovala isto osnovno šolo. Z njima dela Marina Mars, laborantka. Letos 50 let knjižnice Uspešno delo prosvetnega društva na Polzeli Na rednem občnem zboru so se minuli konec tedna se- stali člani in gostje Prosvet- nega društva DPD Svoboda Polzela. Iz obširnega poroči- la predsednika Marka Slo- karja je razvidno, da je delo- valo 15 sekcij in skupin, ki so izvedle ali pripravile 12 pri- reditev, nekatere pa so na- stopile tudi izven domačega kraja. Delovni so bili moški, me- šani in mlajši mešani pevski zbor, kvintet Lastovka, oktet Adoramus, gledališka in li- kovna skupina, ansambel Slovenije in Palma, dua Pri- mavera in Banana, knjižni- ca, kino sekcija, tamburaški orkester ter klub mladih. Po- leg razvejane kulturne de- javnosti je bila lani glavna naloga najnujnejša obnova kulturnega doma, zato so bi- le vse prireditve namenjene prav zbiranju sredstev za uspešno izvedbo del. Največjo akcijo so izvedli ob prireditvi Polzelani - Pol- zelanom, ko so delovnim or- ganizacijam in zasebnikom, ki delujejo na področju KS Polzela, poslali posebno prošnjo za pomoč pri obnovi. Odzvalo se jih je kar,30, re- zultat pa je že nekaj časa vi- den v lepši podobi kulturne- ga doma, za kar se je pred- sednik Marko Slokar vsem lepo zahvalil. Na zboru so sprejeli nova pravila dru- štva, urediti pa bo potrebno tudi lastništvo doma, saj tre- nutno v katastrski knjigi sploh še ni vrisan, zemljišče pa je še vedno v občinski lasti. V programu za letos načr- tujejo delo v vseh skupinah, ki so delovale v preteklem letu. Predvidevajo oživitev plesne dejavnosti in obogati- tev dela kluba mladih. Praz- novali bodo 50 let knjižnice in 10 let okteta Adoramus. Letos pa bo na vrsti tudi no- tranja ureditev doma. V ime- nu ZKO Žalec je zbor poz- dravil in izrekel precej lepih besed o uspešnem delu Janez Meglic. T. TAVČAR Radosti kostrivniških malčkov številni otroci se veselijo letošnjega snežnega izobilja ter ga izkoristijo za najrazličnejše igre Tudi malčki iz vrtca v Kostrivnici pri Rogaški Slatini, ki so v okviru projekta Zdravega vrtca i vzgojiteljicami pripravili posebni športni popoldan, so med njimi. Pretekli teden so povabili številne mamice in očke, nato pa so sankali, smučali ter ugotavljali Kdo se boji črnega moža. ^ zeliščnega kotička vrtca so se nato vsi skupaj osvežili z zdravim čajem ter prigrizkom. Št. 6. - 7. februar 1996 )3 NASI KRAJI IN LJUDJE Joka niti za vzorec pretekli teden je 19 otrok iz mozirskega in ajarskega vrtca preživelo pet čudovitih ^, Skupaj z vzgojiteljicami so spoznavali ^zime in nedotaknjene narave v Robano- kotu, kjer je mozirsko Društvo prijate- Lv mladine v sodelovanju z vrtcema pri- L|vilo zimovanje. Večina otrok je prvič za tako dolgo zapu- {jla dom, pa vendarle niso skrivali navdu- ^jjja: »Čudovito je, imamo se strašno >fajn<. rfovarišice so kar pridne, hrana je zelo do- bra, ig''^^ snega pa je tudi dovolj,« so v en tflas zatrjevali otroci. Kar pridnosti tiče, so vse tri vzgojiteljice, jrena, Jožica in Vanja, otrokom vrnile po- yon. »Čeprav se ukvarjamo z otroki od šti- ^ (io'sedmih let, ni nikakršnih težav. Nih- ^nima domotožja, seveda pa imamo precej jatrpan program. Dobro je tudi to, da ima- mo lepo vreme in zelo prijazne gostitelje na Govčevi turistični kmetiji.« Pet dni brez televizije Predšolski otroci so v tednu, ki so ga pre- živeli v Robanovem kotu, dodobra spoznali osnovne smučarske veščine, saj so cele po- poldneve preživeli na snegu. Tovarišicam je pri delu in poučevanju pomagala domačin- ka Barbara Roban, s katero so otroci spoz- nali krmišče za živali, prepoznavali sledi v snegu, si ogledovali kmečko hišo... »Eno najlepših doživetij je bil nočni sprehod, ko smo se z baterijami odpravili do Robanove hiše, kjer smo videli lovsko sobo, stare smu- či, razna rogovja in okostja živali,« je nav- dušeno pripovedovala Sabina. Poleg tega so otroci obiskali svoje sovrst- nike v solčavskem vrtcu in si ogledali Lo- garsko dolino. »Trudili smo se, da smo otro- kom vse dneve kar najbolj izpopolnili. Tako smo ob večerih pripravljali tombolo, disko v pižamah, karaoke, otroci so se precej igrali s kockami, risali so ali izdelovali razne pred- mete. Povsem brez težav in pripomb so sprejeli dejstvo, da v petih dneh nismo gle- dali televizije, kar staršem doma verjetno ne bi uspelo. Otroci so ob večerih dobesedno popadali v postelje, nato pa spali cele noči kot ubiti,« so pripovedovale vzgojiteljice. Otrok ni motilo niti to, da starši niso smeli na obisk. Tako so se že prej sporazumeli, otroci so se le veselili pošte, ki so jo preje- mali od doma. Pri Govčevih v Robanovem kotu imajo svojo vlečnico, ki je kot nalašč za majhne otroke. Ob popoldnevih so se otroci precej nasmučali, saj so vzgojiteljice poskrbele ta- ko za začetnike kot tudi za boljše smučarje. Smučišče je ravno prav strmo in dovolj dol- go, da so lahko zadnji dan zimovanja pri- pravili tudi tekmovanje in podelili nagrade. »Veseli smo, da so na pri Govčevih tako lepo sprejeli. Prvotno smo nameravali pri- praviti zimovanje v Kranjski Gori, vendar je to precej daleč. Tu so se nam gostitelji popolnoma prilagodili in se niso pritoževali, če smo bili kdaj malo bolj glasni. Še posebej pa bi pohvalili hrano, ki je bila res okusna. Se otroci so bili navdušeni nad šnitami in žlinkrofi,« so povedale vzgojiteljice. Zimovanje v Robanovem kotu ni bilo pr- vo, ki so ga pripravili v nazarskem in mozir- skem vrtcu. Lani so bili otroci na jesenskem letovanju na Glažuti na Pohorju, kaže pa, da bodo podobne tedne v naravi pripravljali tudi v prihodnje. Otroci so bili v Robano- vem kotu res navdušeni, veselile so jih tudi stvari, kot je pravljica za lahko noč. »Ja, pa svojo himno smo se naučili, nenehno smo peli, nihče ni zbolel in nobeden nikoli jo- kal,« so bili ponosni rnalčki. »Res je bilo luštno, toda domov bomo tudi radi šli." URŠKA SELIŠNIK Foto: EDI MASNEC Tovarišica, tole je moja štartna številka!« Sedaj bo šlo zares. Da vidimo, kdo bo najboljši! Slovenski novinarji uspešni na smučeh Eno pnfo mesto, tive tretji, tri četrta mesta in večina uvrstitev v prvo polovico teiimovalcev le Uosežek slovenske novinarske reprezentance na U2. svetovnem prvenstvu v Španiji Mednarodni klub novinarjev S.C.I.J. je letošnje prvenstvo zaupal španskim organizatorjem, ki so za fa-aj prvenstva izbrali pokrajino Cerdanya, ki leži deloma v Franciji. Verjetno ra\Tio zato so novinarje na- selili v dveh krajih, to je španski enklavi v Franciji Llieiji ter nekaj kilometrov oddaljenem francoskem smučarskem središču Font Romeu. Ta kombinacija ni bila posebej posrečena, saj so tako novinarji ime- li veliko manj možnosti za medse- ^ina srečanja, čeprav tudi teh ni n^anjkalo. Španski organizatorji so prvenstvo pripravili pač po svoje, ^ko da je organizacijsko zelo šepalo in so morali »požreti« veliko pri- pomb na svoj račun. Enajstčlanska reprezentanca slo- venskih novinarjev je, razen tekmo- valnih rezultatov, bila opazna tudi na drugih področjih. Na internaci- onalnem večeru, ko vse reprezentan- ce predstavijo svojo državo, je bil ravno slovenski prostor najbolj oblegan tja do raiiih jutranjih ur. Veliko novinarjev se je prvič sezna- nilo s Slovenijo, njenimi vini, pršu- tom, savinjskim želodcem in dru- gim. Slovenska reprezentanca je bi- la zelo opazna tudi na smučišču, saj je bila oblečena v enotna smučarska oblačila znamke Colmar, ki jih je prispevalo ljubljansko podjetje Plamtex, ter seveda opremljena s smučmi Elan in čevlji Alpina. Res je, da je španskim organiza- torjem pri izvedbi tekmovanj precej nagajalo tudi vreme, saj je v tem času zapadlo okoli pol metra snega, vendar se kljub temu niso posebej izkazali. Tako so veleslalom v nemo- gočih razmerah prestavili šele na močan pritisk nekaterih reprezen- tanc, v teku pa je bila na splošno prava zmešnjava. Proge niso bile oz- načene, kontrole so tekmovalce usmerjale na napačne proge in po- dobno. Treba pa je španske novinarje pohvaliti, da so udeležencem tega prvenstva omogočili ogled Barcelo- ne in okoliških krajev, ki so na vse naredili nepozaben vtis. Rezultati slovenskih novinarjev — veleslalom — člani: 6. Matjaž Albreht (Delo), 20. Vlado Krejač, 41. Boris Cipot (oba TV Slovenija); veterani: 9. Igor Longyka (Mladinska knjiga). 15. Franček Pungerčič (NT&RC); st. veterani: 15. Lado Stružnik (Delo), 16. Joško Pimar, 17. Dragiša Modri- njak (upk); članice: 8. Ingrid Orel (Radio Koper), 17. Aljana Jocif (Ra- dio Slovenija). Tek - člani: 4. Albreht, 35. Krejač, veterani: 1. Long>'ka, 3. Pungerčič, st. veterani: 4. Stružnik, 10. Modri- njak, članice: 7. Jocif, 8. Orel, vete- ranke: 5. Roža Erman (Dnevnik); Kombinacija - člani: 3. Albreht, 26. Krejač, st. veterani: 10. Stružnik, 12. Modrinjak, članice: 4. Orel, 9. Jocif. Udeležbo novinarjev na prvenstvu so omogočili: Plamtex Ljubljana, Elan Begunje, Alpina Žiri, Obrtna zbornica Slovenije, NT&RC d.o.o. Celje, Mladinska knjiga Ljubljana, Ljubljanske mlekarne, IIIT Nova Gorica, Studio Publikum Ljubljana, Vinag Maribor, Mura Murska Sobo- ta, Športna konfekcija Čarman Škof ja Loka, Belinka Ljubljana, La- bod Novo mesto. Gospodarski vest- nik Ljubljana, Mercator Ljubljana, Imos Ljubljana, EEOS Ljubljana, Domelj Železniki, LB Leasing Ljub- ljana, Nissan Adria, Wooltop Ljub- ljana, Igor šport Ljubljana, Proloco trade d.o.o., Masser Ljubljana, Assa d.o.o. Naklo, Blago\iia hiša Marcus, Ljubljana, Elekta Ljubljana, Pro-, dajni center Kranj, Emonamerkur Ljubljana, Žito Ljubljana, Kmetij- ska zdruga Gornja Radgona, ZŠAM Celje. I^siijejana obraza Francka Pungerčiča in Igorja Longyke po /'"odu na cilj v teku na 3 km, ko sta osvojila tretje in prvo Slovenska novinarska reprezentanca - stojijo od leve proti desni: Matjaž Albreht, Vlado Krejač, Aljana Jocif, Roža Erman, Ingrid Orel, Igor Longyka, Franček Pungerčič, Boris Cipot in Vlado Stružnik. Manjkata Joško Pirnar in Dragiša Modrinjak, ki je fotografiral. Št. 6. - 7. februar ^996 ■ 3VI TEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE / pričakovanju slavja ? biseropotočencema, s Frančiška ter tVlibaelom Gradič s Kaiobla i »čudiva se, da sva dočaka- la takšno obletnico,« sem pred dnevi slišal pri zakon- skem paru na Kalobju. Fran- čiška in Mihael Gradič bosta konec tedna slavila izjemno obletnico, biserno poroko. Nekdanja mladoporočenka je prišla na domačijo blizu središča Kalobja, kjer živita vsa skupna desetletja, iz Dobja pri Planini. Ohcet so imeli pri njenih starših, pri- pravili nekaj dobrot, povabi- li muzikanta in zaplesali, smo obudili spomin. Potem je bilo praznika ko- nec, življenje ni praznik, pravijo. Biseroporočenka, ki ima 82 let, ter se še vedno rada šali pravi, da je bila takrat bolj ko ne žalostna. Ledig stan je pač ledig stan in do- kler si sam, si sam, se je po- šalila. Ko pa se, skupaj z mo- žem, spominjata njunih še- stih desetletij skupnega živ- ljenja, sta polna spominov na nekdanje težko življenje, trpljenje. Kmetovanje na teh kalobskih strminah je bilo težavno, v znamenju motike in koša. Včasih niti kruha ni bdo v izobilju, kljub trdemu delu. »Zdaj pa ne smem vse- ga jesti,« se pritožuje bisero- poročenka. Pred dvema leto- ma, pri osemdesetih, je bila prvič v življenju v bolnišnici, zaradi strdka. Po vrnitvi ne- kaj časa ni mogla hoditi, po- tem pa je spet šlo. Oba z mo- žem sta razmeroma zdrava, duševno čila, teži ju le sta- rostna oslabelost, posledica garanja na zahtevnem kosu zemlje. Oba imata težave pri hoji, biseroporočenec pa še vedno z-veseljem hodi v hlev, k živini, čeprav si pomaga s palico. Presnete fižolovke Biseroporočenka je bila vso skupno pot kmečka go- spodinja, mož pa je pozneje dobil delo v tovarni. V Šent- jur je dolgo pešačil, tako kot v tistih časih vsi ljudje. Tja je bilo uro in pol hoje, v Dobje eno uro. Mihael se z zanima- njem spominja nekdanjih šentjurskih živinskih sej- mov, z množico živine ter ljudmi, ki so »glihaU«. Pri- hajali so celo italijanski ku- pci, znani kot dobri plačniki, se spominja. Tudi v bližnjem Jakobu so imeli sejme, ven- dar le enkrat na leto, v Šent- jurju pa vsak mesec. Pri Zajcu, kot se pravi do- mačiji po domače, so se pre- življali z živinorejo, z delom na polju ter v vinogradu. Mi- haela Gradiča je najbolj ve- selilo delo v vinogradu. »Vse si moral delati, nihče te ni vprašal, kaj te veseli,« se je hudomušno oglasila žena Frančiška. Ob neki priliki je po grmovju sekala fižolovke ter se jezila, da bi težko na- šla grše delo. »Pa sem morala sekati, če smo hoteU jesti fi- žol.« Pri hiši ni bilo veliko zemlje, pa so se na njej vse- eno hudo namočili. »Ah, težko je bilo,« se je zresnila biseroporočenka. Njun zakon bogati šest otrok, bili so pridni, pa je primanjkovalo denarja. »To- da preživeli smo.« Najstarej- ši, Stanko, živi v Čmolici, Milica v Tmem pod Kalob- iem, Miha in Marija sta v Šentjurju, Milan v Sevnici, Zdenka pa je ostala z njima, na Kalobju. Imata kar dva- najst vnukov ter enega prav- nuka, smo uspeli prešteti. Na domačiji živita skupaj z vnu- kinjama Lidijo in Marinko, ki obiskujeta šolo v Dobju. Z brento vode Ljudje po Kozjanskem ter drugod so morali včasih ži- veti brez vodovoda in elek- trike. Gradičevi so morali po vodo deset minut daleč, ko si se vračal z brento, polno vo- de, pa si potreboval še več časa. Zanimalo me je, kdo je šel največkrat po vodo. »Kdo drug kot jaz?« se je hudo- mušno oglasila biseroporo- čenka. Mož je bil v službi, otroci sprva premajhni. Elektrike ni bilo, svetili so si s petrolejko. Pozimi, ko se je hitro zmračilo, so ob petro- lejki luščili fižol ali koruzo, se pogovarjali, molili. S Ka- lobja, enega najlepših koz- janskih krajev, je veliko mladih moralo v svet, s tre- buhom za kruhom. Mlajši ljudje, ki cenijo do- brine kot sta vodovod in elektrika le kadar ju zmanj- ka, težko razumejo starejše, njihov način razmišljanja. Od novodobnih dobrin ceni- ta biseroporočenca radio, te- levizije pa ne. Tudi pri radij- skem programu sta posebej izbirčna, saj poslušata le do- mačo glasbo, popevke ali ročk glasba pa sploh niso po njunem okusu. Poleti posedita Gradičeva pred hišo. Biseroporočenec bo lahko kmalu, tako kot la- ni, znova obrezoval v vino- gradu. Še prej, ta konec ted- na, pa bo na Kalobju seveda izjemno slavje, njuna biser- na poroka. Pravi kozjanski korenini sta, zares. BRANE JERANKO Frančiška in Mihael Gradič. Na Kalobju je danes vse drugače. REČENO (ne^JTORJiHO Narod pesnikov Piše: Zoran Pevec Kadar govorimo o narodu, ponavadi mislimo na skup- nost ljudi, ki živi na določe- nem ozemlju in je zgodovin- sko, jezikovno, kulturno, go- spodarsko povezana. Opre- delitev jc sicer lahko še več, vendar omenjena za osnovno vedenje zadošča. Vsak narod ima, glede na določene zna- čilnost, svoje posebnosti, ki ga podrobneje opredeljujejo. Tako veljajo Nemci za delov- ne in natančne, Švedi za mirne, Italijani za tempera- mentne, Angleži za konser- vativne itd. Za nas, Sloven- ce, je velikokrat slišati, da smo narod pesnikov. Huda reč. Pesnik je, kratko pove- dano, človek, ki piše pesmi. Govorimo torej o približno dveh milijonih ljudi, ki piše ali vsaj, občuti (vsi ne znajo ali še ne znajo pisati) pesmi. Dodati je potrebno povpreč- no predstavo o pesniku - to je človek, ki sredi noči bulji v luno, pretaka solze nad svojo izgubljeno ljubeznijo in se naliva z vinom. Pri nas torej približno dva milijona ljudi melanholično gleda v nebo in se pijano sklanja nad zmečkane liste papirja, ki pokracani, z nekakšnimi verzi, ležijo pred njimi. Pha. Nič čudnega, da imamo tako zavoženo gospodarstvo, ko pa se vsi le melanholično oziramo v deveta nebesa. Zanimivo je seveda tudi, da pesmi nihče ne bere. Je pa to po svoje razumljivo. Kdo bi utegnil brati, ko pa vsi pišemo. Pišemo torej pesmi- ce in mislimo na Prešerna (tega so nam namreč najbolj vcepili v glavo, že v osnovt]i šoli). Ubogi revež je bil prav takšen kot smo mi - nesrečno zaljubljen, zapit, frustriran od bogvc česa ipd. To, da je bil doktor prava, da jo /.rtal približno šest jezikov, in da je obvladal pesniško teorija in prakso, če naštejem samo delček njegovih odličnosti, pač že čisto postranska stvar. Preljuba slovenska preproščina. Tu je, zaradi pravih pesnikov, pa vendark potrebno omeniti misel Do- nalda Halla (ameriški kritik, urednik in teoretik) o tem, da če človek piše o »Poeziji danes«, mora priznati, da je večina pesmi obupno slabih ~ večina pesmi katerega koli obdobja je obupno slabih. Če ta človek napiše članek in tr- di, da je poezija v obupno slabem stanju, ima vedno prav. In vedno je tepec. Govoriti o narodu pesni- kov je torej milo rečeno sla- boumno, kajti pravih pesni- kov ima, tako kot nasploh pravih umetnikov, znanstve- nikov, filozofov itd., vsak narod le nekaj. To velja za- gotovo tudi za »narod pesni- kov«, Slovence. Če malo po- mislimo, pa si namesto na- slovne sintagme za sodobne Slovence hitro izberemo kakšno novo miselno zvezo, kot je na primer »narod no- vopečenih dobičkarjev«, »narod prevratnikov«, »na- rod zavistnežev« ipd. Število njim podobnih zagotovo ni zanemarljivo. Imejte se lepo ob kultur- nem prazniku, če ste pesnic ali kar koli drugega. PLANINSKi KOTiČEKi Na Uršulo Planinsko društvo Železničar Celje, vabi planince na tradici- onalni 15. pohod po poteh XIV. divizije od Dramelj, mimo rojstne hiše Miloša Zidanška, do Žičke kartuzije, mimo Špita- liča na Uršulo in nazaj do Dramelj. Pohod bo v soboto, 10. februarja z odhodom ob 7.32 uri z železniške postaje v Šentjurju, od koder bo do Dramelj vozil posebni avtobus. Povratek iz Dramelj bo ob 15. uri. M.M. Lahko bi bilo boljše Med prvimi kmetijami, ki so se pričele ukvarjati s turiz- mom, so bili na Skomarju nad Zrečami pri Medvedovih. Te- rezija in Jože Kovše sta takrat optimistično gledala na razvoj dopolnilne dejavnosti kmetij- stva, uredila štiri sobe s 15 le- žišči ter se držala pravila, da se mora gost počutiti domače in da mora biti na mizi izk- ljučno domača hrana. Pa jim je uspelo? »Je in ni! Po pravici pove- mo, da je bilo včasih gostov več. Danes se že vsakdo ukvar- ja s kmečkim turizmom, četudi prenekateri hrano kupujejo v trgovini, nimajo lastne živine, mleka, vinogradov... Nekdo bo moral doreči, da kdor ima gostilno, viničerijo, >pušl šank<, kmečki turizem, bo mo- ral to tudi zakonsko urediti. Povedati moram, da smo se strogo držali pravila, da mora- jo biti jedi na mizi pridelane doma in se prilagodili zago- vornikom bio hrane. Bili smo tudi meh zagovor- niki ustanovitve turistične agencija VAS, ki naj bi se uk- varjala predvsem s kmečkim turizmom, vendar smo vse bolj prepričani, da ljudi usmerjajo le na izbrane kmetije in kmeti- je pod narekovajem. Do sedaj nam niso poslali še nikogar. Kmečke turizme na našem ob- močju sedaj skuša v nek okvir spraviti Unior. Razumem, da morajo najprej zapolniti svoje kapacitete. No, kljub temu so nam goste že poslali in upamo. da bo teh v bodoče še več. Na novo pripravljamo dva apart- mana, zavedamo pa se tudi, da bomo morali v najkrajšem ča- su posodobiti obstoječe sobe. Več gostov je poleti. Pri nas si lahko izposodijo tudi gorska kolesa. Škoda, da je v kraju zamrlo smučarsko društvo, ki je imelo ambiciozne načrte. Mogoče je premalo tudi dru- žabnega življenja. No, kljub temu se nekaj premika, ureja se Vodovnikova rojstna hiša, taborniki preurejajo staro šo- lo, cerkvica Sv. Lamberta je dobro obiskana, seveda pa je gostom dnevni cilj bližnja Ro- gla ali Terme Zreče ter gosto- ljubje drugih kmetij,« pripo- vedujeta Jože in sin Tomo (na sliki), ki bo očitno tudi nasled- nik kmetije Medved. Dela po ledeni zimi jim v izredno uničenem gozdu, tudi če nimajo gostov, ne zmanjka. S tem pa so za nekaj let odrni- slili tudi dohodek iz gozda in računajo predvsem na razvoj turizma. EDI MASNEC Polulčani in Zagrajčani na Celjski koči Minulo soboto je slabo vreme pokvarilo veleslalomsko tekmo krajanov Polul in Zagrada celjske krajevne skupnosti Pod gradom. Kljub temu pa je sobotno popoldne na Celjski kod minilo v znamenju družabnosti Polulčanov in Zagrajčanov. Da se bodo krajani Polul in Zagrada tudi letos pomerili v veleslalomu, je kakšnih 40 najboD zagretih sklenilo že prejšnjo soboto, ko so se dogovorili za nov poskus tekmovalnega srečanja. Celjski koči se bodo pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti in domačega gostišča Franci zbral" spet v soboto ob 11. uri. m IS, Foto: SHER« Sff. 6. - 7. februar 1996 Is" KRAJI IN LJUDJE NOVI TEDNIK Pust, krivih ust Po nekajletnem zatišju bodo Celjani na mestnih ulicah letos spet gostili pusta in pustnjake. Pravega pustnega karnevala zaradi pomanjkanja denarja v mestu ob Savinji sicer ne bo, vendar pa bodo imele male se- me dovolj priložnosti za raja- nje v dopoldanskem, velike maškare pa v popoldanskem času. Organizatorji, Mestna obči- na Celje je v ta namen imeno- vala poseben pripravljalni od- bor, ki ga vodi Aleksa Gajšek- Krajnc, obljubljajo živo glasbo in bogate nagrade za najizvir- nejše in naj privlačnejše ma- ske, Radio Celje pa bo poskr-. bel za neposredni prenos do- gajanja na Glavnem trgu. V torek, 20. februarja do- poldne, ob 10. uri, bo na osred- njem celjskem trgu rajanje za otroke, predstavitev posamič- nih in skupinskih mask pa bo spremljal ansambel Journal. Rajanje maškar, le da tokrat nekoliko starejših, se bo nada- ljevalo tudi popoldne, ko bodo glasbene vajeti prevzeli v svoje roke fantje iz skupine Štajer- skih 7. Odrasle maškare se bo- do nanu-eč Celjanom na Glav- nem trgu predstavile ob 16. uri. Pripravljalni odbor za letoš- nje celjsko pustovanje še ved- no išče sponzorje, ki bi finanč- no in z nagradami podprli za- bavno prireditev na mestnih ulicah. V pustni malhi pa .se jo nekaj nagrad, ki so jih prispe- vali v Cestnem podjetju Celje, Intersparu, Zavarovalnici Tri- glav in Banki Celje, nabralo že takoj po najavi prireditve. IS Prihodnjo nedeljo, 18. febru- arja, pripravlja Občinska zve- za prijateljev mladine Celje tradicionalno otroško maška- rado v dvorani E Celjskega sejma. Male maškare bo zaba- val ansambel Journal, pred- šolske šeme so na pustno raja- nje vabljene ob 14,30. uri, ma- skirani šolarji pa se bodo v dvorani E zabavali po 17. uri. seminar iz ultrazvočne diagnostilce Na otroškem oddelku v Celjski bolnišnici so pripravili prvi seminar iz ultrazvočne diagnostike, ki sta ga organizacijsko vodili dr. Ana Ilijaš-Trofenik in dr. Zlata Felc. Seminar je trajal tri dni, udeležilo se ga je šestnajst zdravnikov iz slovenskih porodnišnic in otroških oddelkov, navzoč pa je bil tudi docent dr. Michael Riccabona iz Univerzitetne pediatrične klinike v Gradcu. Seminar so izvedli s tremi ultrazvočnimi aparati, med drugim tudi s tistim, ki ga sicer v Celju že imajo, vendar še ni v celoti plačan. Dr. Ana Ilijaš-Trofenik je ob seminarju povedala, da se ob reorganizaciji slovenskih bolnišnic želi tudi Celjska bolnišnica pokazati kot primerna, da na nekaterih področjih služi kot pedagoški model. Znanja je v Celju dovolj in zakaj ga ne bi preko takih oblik posredovali tudi drugim. TV - Foto: SHERPA Že 115. občni ziior Žafski gasilci so lani opravili 37 Intervencll v soboto so se žalski gasilci sestali na 115. občnem zboru društva. Iz poročila predsed- nika Franca Naraksa je raz- vidno, da so lani veliko pozor- nosti posvetili lastninskemu preoblikovanju društva na podlagi Zakona o gasilstvu, pa tudi na vseh ostalih področjih dela so bili zelo aktivni in uspešni. Lani je žalsko društvo dobi- lo iz proračuna občine 390 ti- soč tolarjev kot osrednje gasil- sko društvo v občini Žalec. S tem denarjem so pokiili stro- ške zavarovanj vozil, opreme in operativnih gasilcev, kot je to določeno za vsa gasilska društva v občini. Op>erativno poročilo je podal poveljnik, Aleš Cilenšek. Delo društva je bilo pestro na vseh področjih. Opravili so 37 intervencij na območju občine Žalec. V pri- merjavi s prejšnjim letom je ta številka večja in zaskrbljujo- ča. Te intervencije so bile raz- nolike, od gašenja klasičnih požarov kozolcev in hlevov, do zahtevnih notranjih požarov, dimniških in gozdnih požarov, prometnih nesreč, reševanja ljudi iz dvigal v stolpnicah, re- ševanja otrok z balkonov viš- jih nadstropij, gašenje plin- skih postaj in najnevarnejših gašenj kontejnerjev in smetišč. V mesecu požarne varnosti so sodelovali na dveh vajah... V programu dela za letos so- di med glavne naloge strokov- no usposabljanje mladine in operativnega članstva, nude- nje strokovne in tehnične po- moči v okviru MS Žalec in ob- čine Žalec v požarnih inter- vencijah, pridobivanje novih članov itd. Na zboru so spreje- li dopolnila statuta in osmim članom podelili društvena priznanja. T. TAVČAR Lepote Slovenije v grafiki Lepa je naša dežela! - imamo navado reči samim sebi, prijateljem, tujcem, in pri tem nas kanec zadovoljivo bahaškega ponosa upravičeno greje: vemo, da govorimo resnico. Lepa je ta naša Slovenija, lep je ta košček sveta v srcu Evrope na križpotju cesta od hladnega severa k toplemu jugu, za soncem od vzhoda proti zahodu. Lepota se je naselila vsepovsod: v pomursko ravnino, na mogočne vence gora, v zamaknjene gorenjske doline, na valujoče, veselo neresne dolenjske griče, na teransko bridki Kras, k oknu sinjega Jadranskega morja; za pest zemlje, a polno prgišče lepega! Tako je v vabilu za razstavo slikarja Jožeta Žlavsa iz Globoč pri Vojniku zapisalo celjsko podjetje Švagula. Lepote Slovenije predstavlja Žlavs v prostorih hotela Merx, gre pa za grafike, s katerimi se slikar - ljudski umetnik, pa tudi glasbenik, v zadnjem času ukvarja. To je njegova letošnja prva samostojna razstava, z njo pa naj bi obkrožil tudi druge kraje Slovenije. Podjetje Švagula odpira konec tedna svojo novo galerijo v Celju, Jože Žlavs pa bo s svojimi deli prvi, ki bo galerijo odprl. EDI MASNEC Žrebanje bo pri Faturjevlli Javno žrebanje za sodelo- vanje na 24. izletu 100 kmeč- kih žensk na morje bo letos na kmečkem turizmu pri Fa- turjevih v Slatini med Dramljami in Ponikvo. Pri- reditev bo v petek, 1. marca ob 18. uri, pokrovitelj pa bo občina Šentjur oziroma žu- pan Jurij Malovrh. V progra- mu bodo nastopili Jože Bo- horč s svojim ansamblom, vokalna skupina Trs iz Soc- ke in še nekateri drugi. Kljub temu, da še niso ob- javljeni vsi kuponi za sode- lovanje na izletu pa nam ne- katere neučakane kmečke žene že pošiljajo tiste števil- ke, ki so izšle doslej. Vsi ti nepopolni kuponi seveda svojo pot končajo v košu. Med pošto pa je veliko tudi take, ki ne sodi v okvir do- brega sodelovanja. Škoda, ker se te »pogumne« žene ne podpišejo in priložijo naslov, da bi jim lahko odgovorili, da nimajo prav. Sicer pa smo takih pisem že navajeni. Zadnji kupon bo v Novem tedniku izšel 22. februarja, nato bomo prispele dopisni- ce razdelili po občinah in 1. marca opravili žrebanje. Ta- ko kot vedno, bodo tudi letos imele prednost kmečke žene iz šentjurske in šmarske ob- čine, to pa iz preprostega ra- zloga, ker jih je tam največ in ker je med njimi tudi še največ takih, ki še niso bile ali pa so poredko na morju. Pravila smo sprejeli že pred 24. leti in so se obnesla kot dobra, pa čeprav to nekate- rim ni všeč. Sestavljena je že tudi ekipa, ki bo poskrbela za veselo razpoloženje 29. marca v Luciji pri Portoro- žu, to pa so Štajerskih 7, ok- tet Studenček, trio Vikija Ašiča, harmonikarja Janko Mogu in Gojko Jevšenak ter čarodej Jani Jošovc. TONE VRABL Stoletnica prihodnje leto v Celju sta zadnjih nekaj mesecev krožili dve datumski različici praznovanja 100-letnice Narodnega doma. Po pr\'i naj bi častitljivi jubilej obeležili letos poleti, spet drugi pa so opozarjali, da je bil Narodni dom odprt avgu- sta 1897. V upravnih organih Mestne občine Celje so po javnem vprašanju občinskega svetnika mag. Franca Kna- felca malce pobrskali po dokumentaciji in potrdili, da se bo v mestu ob Savinji stoletnica Narodnega doma prazno- vala prihodnje leto. Dotlej, zagotavljajo odgovorni v celj- ski občini, bo stavba Narodnega doma temeljito prenov- ljena, jubilej pa bodo obeležili v prvi polovici avgusta 1997. IS Iz Egipta v Izrael Marjan Marinšek je v minu- lih mesecih pripravil po celjski regiji vrsto predavanj o svojih vtisih s poti izvoljenega ljud- stva. Predavanju z barvnimi diapozitivi in glasbo pa bodo lahko prvič prisluhnili tudi Celjani. Prvi del z naslovom »Iz Egipta v obljubljeno deže- lo« bo predstavil v mali dvora- ni kina Union v Celju v petek, 9. februarja, drugi del z naslo- vom »Sveta dežela« pa v sobo- to, 10. februarja. KL Tudi jaz imam srce Pouk etike in tekmovanja za pralno značko so na OŠ Vere ^lander na Polzeli ob letu strpnosti združili pod geslom Tudi jaz imam srce. Ljubiti, razumeti, doživeti, sprejeti... Vse to je strpnost do soljudi.. bi se tudi mladi učili iz "loživetij in izkušenj, so k po- "ku povabili dva »drugačna« gosta. Vrhunski alpinist Mirko Le- iz Žalca, ki je poosebljanje ^olje in poguma, je s svojim ■"azmišljanjem in dejanji po- stal v očeh sedmošolcev pravi JUnak. Zdaj vedo, da so invali- ljudje, ki imajo podobne že- kot vsi drugi. Kot vsi potre- bujejo zaupanje in nasvet so- ^oveka in prav Mirko Lebar je ^■^liko storil zanje, jim s svojim •^^omajnim optimizmom dal 'spanje in moč za življenje. "Vsi ljudje na svetu si želi- le eno: da smo srečni,« je ^smošolcem dopovedoval po- potnik in raziskovalec daljnih kultur, Mare Cestnik iz Žalca, ^sak pa svojo srečo išče na drugačen način, čeprav je za- njo potrebno tako malo: hra- na, obleka, družina, ljubezen, dom, prijetno popoldne s pri- jatelji — nobenih avtomobilov, televizorjev, računalnikov in drugih razvad sodobne civili- zacije. Takšno sporočilo pri- našajo izkušnje s potepanj po tihomorskih otokih. Novi Ze- landiji, Kitajski, Filipinih, po deželah, ki jih tehnološki na- predek še ni čisto zasvojil in kjer so ljudje srečni v svoji skromnosti. Razred sedmošolcev je obi- skal tudi Dom upokojencev na Polzeli. V skupini za samopo- moč, ki ima redne sestanke vsak četrtek, so učenci spoz- nali življenje v domu, prisluh- nili pa tudi marsikateri bridki življenjski zgodbi sedanjih va- rovancev. Za konec so prisluh- nili slovenskim ljudskim pe- smim, s katerimi skupine skle- nejo svoje tedensko druženje. Pesmi odpirajo poti do srca, ljudje pa vedno manj pojejo!? T. TAVČAR Št. 6. - 7. februar 1996 NOVI TEDNIK FOTO REPORTAŽA 16 il. 6. - 7. fobroar 19»6 ŠPORT NOVI TEDNIK Šentjurski veledogodek Konec meseca kvalltlkacljska tekma za e¥ropsko pr¥enst¥o ¥ košarki meit SIO¥enUo in Mailžarsko - To¥ornlk najboljši Igralec Ali Statsa, Zaletel zmago¥alec zabijanja Celje, Laško, Šentjur. Moš- lifl košarkarska reprezentan- ca bo tudi tretjo domačo tek- nio kvaliflkacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo v Španiji 1997 odigrala na našem kon- cu: v novi šentjurski dvorani Hruševec se bodo naši naj- t)oljši košarkarji 28. februar- ja ob 20. uri pomerili z Ma- džarsko. "V zadnjih dveh sezonah se je šentjurska košarka z novim sponzorjem Kemoplastom iz najnižje, tretje lige prebila v li- gaško končnico za uvrstitev v A- 2 ligo. Napredek je opazen tudi v delu z vsemi starostnimi ka- tegorijami in vzpon kluba sku- paj z novo dvorano v Hruševcu želimo vnovčiti z organizacijo reprezentančne tekme," pred največjim športnim dogodkom v Šentjurju pravi predsednik Kemoplasta in vodja organiza- cijskega odbora Peter Lapor- nik. "Na naših tekmah se zdaj že zbere tudi do 400 ljudi, toda v odločilnem delu sezone sijih že- limo še več. Do konca meseca bodo nared tudi tribune s sede- ži, s tekmo Slovenija-Madžar- ska želimo najširšemu krogu ljudi približati vrhunsko košar- ko, organizirati svojo navijaško skupino in pridobiti novo sku- pino obiskovalcev tekem naše- ga kluba," seje Lapornik dotak- nil vseh razsežnosti bližnjega veledogodka. Ameriški Ali Starš bo konec tedna v San Antoniu, tekma med vzhodom in zahodom pa v noči iz nedelje na ponede- Ijek.__ Košarka ima tudi v šentjur- skem okolju lepo tradicijo. Pred lasom so bile daleč naokrog znane poletne prireditve z go- stovanji najboljših klubov ta- kratne Jugoslavije in zato KZS ob kandidaturi Kemoplasta ni imela pomislekov. Pred kratkim je bil v inšpekciji generalni se- kretar Iztok Rems, ki je bil nav- dušen nad novo dvorano, v ka- teri bo z novimi tribunami pro- stora za tisoč gledalcev. Selektor Urlep bo kandidate za tekmo določil sredi meseca. Zaradi okrevanja po poškodbi gležnja bo zanesljivo manjkal Zdovc, zbor pa bo v hotelu Al- pos že 22. februarja. Naši bodo v Šentjurju opravili deset trenin- gov, in gre za najbolj temeljite priprave v letošnjem ciklusu kvalifikacij, medtem ko so Ma- džari svoj prihod napovedali za 26. februar. V skupini C so do- ma premagali Češko s 85:80 in Makedonijo z 82:80, v gosteh izgubili s Finsko s 75:94 in Ita- lijo z 68:94 ter so na lestvici pred našo reprezentanco. Vrst- ni red: Italija 8. Češka, Finska in Madžarska po 6, Slovenija in Makedonija po 5. Tovornik zvezda vseh zvezd Na sobotni tradicionalni pri- reditvi Ali Starš je selekcija do- mačih košarkarjev premgala tu- je s 141:137, za najboljšega igralca pa je bil izbran Matjaž Tovornik, kije bil z 29 točkami tudi prvi strelec ekshibicijske tekme. Tovornik je bil edini iz- branec iz lige A-2, kar je dober obet za Pivovarno Laško pred sobotnim začetkom končnice za uvrstitev med najboljše. V tekmovanju v zabijanju sta si zmago razdelila Boris Gorenc (Olimpija) in Klemen Zaletel (KS Polzela) za skupni nastop v finalu, dba sta sočasno zabila žogi in se obesila na obroč, pod njuno težo pa je spektakularno počila tabla. "V petek smo prišli s priprav v Poreču in skoraj opolnoči sva se slišala z Bori- som. V trenutku sva se dogovo- rila za skupno zabijanje, ki se na naših igriščih Še ni zgodilo in odnesla sva jo s samo nekaj praskami," je o ozadju zmago- vite akcije povedal polzelski branilec. Zdovc v Cometu? želja je stara že nekaj let. zgodba šele nekaj dni. Jure Zdovc se po več kot desetletju vrača v Comet?! Utopija, ali realnost ob predpogoju, da Ko- njičani uspejo v končnici za uvr- stitev v A-1 ligo? Nekaj je za- nesljivo: po treh sezonah Zdovc poleti zanesljivo zapušča iraklis in Grčijo ter se zasičen s profe- sionalno košarko vrača v domo- vino. Po igralski plati bi bila naj- bolj razumljiva vrnitev v Olim- pijo, toda prvaki so pred leti krepko (in večkrat) zaračunali Zdovčev odhod v tujino in bo- do že na startu v podrejenem po- ložaju. Obenem bodo v evrop- ski ligi obremenitve velike in naš najboljši košarkarje že ja- sno povedal, da ni več priprav- ljen na ekstremne napore. Comet? V konjiškem klubu so zadržani, toda Zdovc je pred dvema letoma svojo šolo iz Ljubljane prestavil v Slovenske Konjice in je letos tudi pokro- vitelj ženske ekipe UniorjaAtra- sa. Namigi so konkretni, pot do realizacije vrnitve pa naj bi bila dodelitev zemljišča za gradnjo hiše. Košarka je že od nekdaj vodilni konjiški šport, zato je vse mogoče... Morda tudi pre- stop v katerega bližnjih klubov. ŽELJKO ZULE Zmagovalec tekmovanja v zabijanju Klemen Zaletel in razbita Mbia, . ________________. _______ _______________.___________ Naprej z mladimi No¥l začetek ženske košarke ¥ Rogaški Slatini - S pionirkami In kailetinjami Letna programska skupš- čina Ženskega športnega društva Rogaške ni prinesla nič pretresljivega. Društvo, ki je naslednik neslavno ug- laslega ŽKK Rogaška (ne- dolgo nazaj druge ekipe v Sloveniji), se še drži nad vo- do, čeprav od vrnitve na ste- ze uspehov še kmalu ne bo nič. Članska ekipa (kadetinje in pionirke) seje v letošnji sezo- ni vključila v prvenstvo v dru- gi ligi in tekmovanje končala brez zmage. Po skupščini je negotovo, če bodo pri društvu jeseni še imeli članice, konč- na odločitev pa bo odvisna od finančnih sredstev in dogovo- ra s Celjem o posoji nekaterih mlajših igralk na dvojno licen- co. Delo z mlajšimi selekcija- mi se bo v vsakem primeru na- daljevalo, čeprav primanjkuje trenerjev in ljudi, ki bi se bili pripravljeni vljučiti v društvo. Prav okrepitev omenjenih kadrov so si za ključni nalogi Zastavili udeleženci skupščine in posebej poudarili kronično pomanjkanje denarja. Letos za nemoteno delo potrebujejo 25.000 mark, kar zaradi skromne vsote sistemskega denarja in obubožanega gos- podarstva ne bo lahko zbrati. Ob vsem tem je jasno, da vr- hunske ženske košarke v Ro- gaški Slatini še dolgo ne bo in upati je, da bodo redki zane- senjaki dovolj vztrajni in bo- do pri svojem delu naleteli na posluh širšega okolja. Tudi za dobrobit deklet, saj jim je ko- šarka praktično edini šport v Rogaški Slatini. JANEZTERBOVC Zmaga Juventusa Rezultati 8. kroga DP v ma- lem nogometu: Hlapi-Juventus 1:6, Carioce-Rogič 1:2, Ključa- rovci-AlpIes 10:6, Poetovio- Marmor 1:6, Šarbek-Bronx 4:3. Vrstni red: Juventus, Rogič 21, Marmor, Carioce 15, Šarbek 14, Ključarovci 10, AIples 9, Poe- tovio 8, Bronx 3, Hlapi 0. V pe- tek bo Juventus ob 21. uri v dvo- rani STŠ Celje igral s Carioca- mi. Žagar namesto Džukiča Pivovarna Laško je z za- nesljivo uvrstitvijo v konč- nico zaA-I ligo izpolnila pr- vi cilj, toda položaj pred na- daljevanjem ni bil idealen. Preveč je bilo zgrešenih tak- tičnih potez Slavko Džuki- ča, kije predvsem menadžer in šele potem trener, zato je odločitev o zamenjavi logič- na. Do konca sezone bo na laški klopi Andrej Žagar z nalogo popeljati Pivovarno Laško v A-1 i igo. Kakšna je bilanca? V drugi krog košarkarske- ga prvenstva medsebojnih rezultatov ne prenašajo samo klubi, ki se bodo borili za uvrstitev v A-1 ligo. Vseeno je njihova letošnja bilanca zanimiva in morda tudi na- kazuje možnosti posameznih klubov. V A-1 ligi ima Litija raz- merje zmag in porazov 5-1, Republika 3-3, Triglav 3-3, Helios 1-5, v A-2 ligi pa K. zidar 4-2, P. Laško 3-3, Kr- ka 3-3 in Comet 2-4. Mozirje: z lokom v Belgijo na EP Ni še preteklo leto dni, odkar so v Mozirju ustano- vili lokostrelski klub, a se že lahko pohvalijo z uspe- šnim delom in velikimi us- pehi. V njihove vrste je po osvo- jenem naslovu evropskega mladinskega prvaka prestopil Grega Emeršič, v naslednjih dneh pa bodo imeli v Belgiji več udeležencev dvoranskega evropsko prvenstva. Klub je ob ustanovitvi pred- stavljalo le enajst članov, zdaj pa seje število že podvojilo. V svojih vrstah imajo pred- vsem tekmovalce z loki com- pound (lok s škripcem) in so na domačih prvenstvih doma- la neprekosljivi. Lani so na številnih tekmo- vanjih izboljšali kar 24 držav- nih rekordov in dosegli veli- ko zelo odmevnih zmag. Ber- narda Zemljak je lani v večih disciplinah dosegla kar devet rekordov in tudi postala loko- strelka leta, aktualni rekorderji pa so Dušan Perhač, Štefan Ošep in Jožica Emeršič. HINKO JERČIČ Kaligaru nordijski bron MSP Na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijski kombina-: ciji je slovenska reprezentanca senzacionalno osvojila brona-i sto kolajno, pri velikem uspehu pa je sodeloval tudi Rolando: Kaligaro iz Velenja. \ Po skokih je bila naše ekipa (Kaligaro. Cuznar, Perko) četrta in^ je presenetila z odličnim tekom. Kaligaro je štafeto prevzel koti drugi in se celo prebil v vodstvo, toda v finišu je mlademu Velenj-i čanu zmanjkalo moči in je predal kot tretji. "Smučina je bila tež-j ka, zato sem v vsakem primeru zadovoljen s tekom, saj sem veli-; ko boljši v skokih,"je kratko ocenil svoj nastop Kaligaro, kije v: cilju zmajeval z glavo zaradi utrujenosti in še bolj zavoljo odlič-, nega nastopa. Posamično tekmo je v Gailu končal na 31. mestu, j potem ko je bil po skokih celo šesti. Živahno je bilo tudi na domačih skakalnicah. Na ekipnem mla-; dinskem^ državnem prvenstvu je bilo Velenje (Hriberšek, Ogra-^ jenšek, Živic, Zorko) četrto, na šampionatu dečkov do 13 let je bil; Klemenčič sedmi, na stari Bloudkovi velikanki je Jerman na tek-; mi pokala Cockta zasedel 9. mesto, v Braslovčah (na sliki) pa so; po večletnem mrtvilu pripravili meddruštevno tekmo v pustnih maskah. \ Foto: SHERPAj ATLETIKA | Z dvoransko normo tudi Cankar, Šentjurčani v krosu 15. v Evropi Normo za dvoransko evropsko prvenstvo v atletiki je izpol-J nil tudi Gregor Cankar, ki je na mitingu v Ljubljani (DunajuJ se je odpovedal) skočil 796 cm in za malenkost zaostal za dr-^ žavnim rekordom. "Zdaj je jasno, da v dvorani lahko skočim tudi 820 cm," je bil; kratek Cankar, ki ima zdaj drugi dvoranski rezultat na svetu. V j šišenski dvorani je bil njegov nastop zaradi prekratke jame zelo] tvegan, in v enem skoku je celo priletel v betonski rob in si opra-! skal koleno, zato bo na državnem prvenstvu (v soboto in nedeljo)! nastopil le v primeru boljših razmer. Uspešen je bil tudi Miro] Kocuvan, ki je v teku na 60 m z ovirami z 8,18 še za stotinko; izboljšal osebni rekord in njegov letošnji napredek je pet stotink.; Z evropskim pokalom prvakov v krosu se je začela tudi sezonaj tekmovanj na prostem, na prvenstvu v italijanski Pescari pa jc i moštvo Šentjurja zasedlo 15. mesto. NOGOMET Jarc že določil celjsko moštvo? Po vrnitvi z obmorskih priprav je celjski prvoligaš naleteL na težave s poledenelimi igrišči in trener Jarc je bil primoran ] na improvizacijo. "V Storah in Žalcu nam ne pustijo trenira-' ti, Skalno klet čuvamo za prvenstvo in na Olimpu se v enem ^ dnevu zvrsti celo šest selekcij našega kluba," pravi Jarc. Položaj je bil že rahlo kritičen, zato je Publikum včeraj za dva; dni odpotoval v Ankaran, kjer bo opravili štiri treninge z žogo, 1 jutri pa bo ob 14. uri v Slovenskih Konjicah igral z madžarskim ^ ZTE. Konec tedna bo med udeleženci goriškega turnirja in se boj najbrž pomeril s Sturmom, od 13.do 16. februarja pa spet v Anka-i ranu. Zaradi gostovanja reprezentance na Malti je odsoten vratar; Zupan, kar po Jarčevih besedah ni hendikep, saj morata prilož-i nost dobiti tudi preostala vratarja. Jedro ekipe za spomladansko i polsezono se počasi že oblikuje, idealni enajsterici pa je najbližja i zasedba Zupan, Turk, Romih Bajraktarevič, Bašič, Bulajič, Zil-] dževič, Sešlar, Kamberovič, Štancar, Bauman. Prijateljske tekme Publikum-Kovinar(Mb) 5:0 (4:0; Kamberovič 2, Bauman, Baj-1 raktarevič, Sešlar po 1), Rudar-Šentjur 2:1 (2:0; Ekmečič in Pa-j vlovič za domače, Pire za goste). Šentjur-Rudar (T) 2:0 (1:0; Gr-; bavac, Velk)^ Železničar-Sentjur 2:2 (0:1; Drobne, Vavdi), Že-| lezničar-Era Šmartno 0:0, Era Šmartno-Unior 5:1 (2:0; Fajdiga,] Mašič, Stojko, Polovšak, Praprotnik za domače, Žurej za goste). \ Melanšek novi predsednik Na skupščini ZTKO Žalec je bil po štirih letih namesto Bruna j Randla za novega predsednika izbran Janko Melanšek. Za obdob- je po letu 1990 je značilno nastajanje novih društev (zdaj jih je 65, skoraj za tretjino več) in večje število posameznikov, ki se; ukvarjajo s športom. V občini je 174 športnih objektov, od tega; najvtč teniških igrišč, v prvi državni ligi tekmujejo štiri, v drugi j devet in v tretji štiri ekipe. T. T. iff. 6. - 7. februar 1996 NOVI TEDNIK ŠPORT Mar se Celje res odreka štadionu? Nacionalni atletski center le na papirju - Država zagotovila tfenar, v celjskem proračunu niti tolarja Slovenija si je za svoje nacionalne športne centre izbrala štadion Ljudski vrt v Mari- boru, Halo Tivoli v Ljubljani, Planico, po- kriti olimpijski bazen v Kranju in atletski štadion Kladivarja v Celju ter že Tmancira- la izgradnjo in posodobitev večine objektov. Kot zadnje je na vrsto prišlo Celje. Roman Lešek in Henrik Dvoršak, vodilna moža Kla- divarja Cetisa, sta pred slabim letom dni napo- vedovala skorajšnji začetek posodobitve objek- ta, toda ob Stritarjevi ulici se ni še nič zgodilo. Država je v proračun uvrstila projekt nacional- ni atletski center, Celje pa svojega dela obvez- nosti ne izpolnjuje. V osnutku proračuna za le- to 1996 za Kladivarjev štadion ni predviden niti tolar! Realizacija ideje o prenosu nogometa na at- letski štadion je vse bolj odmaknjena, ker bi bili predvideni posegi predragi. Dogovor predvideva, da bo ob državnem de- narju domicilna občina posameznih projektov za nacionalni športni center zagotovila dvakrat večjo vsoto. V osnutku republiškegavproraču- na je že predvidenih 18 milijonov tolarjev, med- tem ko amandma za dodatnih 15 ni bil sprejet. Celje je tako dolžno zagotoviti vsaj 36 milijo- nov SIT in občinski sekretariat za družbene de- javnost (OSSD) je pred časom pripravil potreb- no kalkulacijo. Za investicije je bilo načrtovanih 90 milijo- nov tolarjev, toda predlog je bil v celoti skre- san in v okviru športnega denarja sta obveljali le postavki za gradnjo telovadnice pri Gimna- ziji Celje-Center in zamenjavo avtomatike in elektronske opreme na kegljišču Golovec. Ne- kaj boljši je položaj na področju komunalno- cestnega gospodarstva, iz katerega seje že do- slej precej denarja namenjalo tekočemu vzdr- ževanju, obnovi in dograjevanju športnih ob- jektov. Predvidenih je 72 milijonov tolarjev: 20 za ureditev prezračevanja in izgradnjo tribun v Mestnem parku, 1.5 za sofinanciranje strehe nad tribuno in popravilo ograje na športnem centru na Skalni kleti, 12 za izgradnjo elektro in vo- dovodnega omrežja za zasneževanje in izgrad- njo dodatne vlečnice na Celjski koči ter 15 za sanacijo strehe ter toplovodnih instalacij zim- skega bazena Golovec, pri čemer je potrebna realizacija preko predstavikov mestne občine Celje v Nadzornem svetu Celjskega sejma. ŽELJKO ZULE Miroteksova desetka, derbi Šoštanju Do konca kegljaškega prvenstva so še štirje krogi, toda Miroteks je že osvojil deseti naslov državnih pr- vakinj in si tako zagotovil nastop na svetovnem poka- lu, ki bo oktobra v Budimpešti. Celjanke so prepričljivo dobile tudi derbi v LJubljani, za- nimiv pa Je bil tudi lokalni dvoboj medregijske lige za žen- ske med vodilnim Šoštanjem (levo) in domačim Komcelom. Z visoko zmago so si Šdštanjčanke še bolj povečale možno- sti za napredovanje med drugoiigašinje, saj se zanje ugodno razpletajo tudi ostala srečanja in so po pomembni zmagi pred največjim uspehom kluba. Foto: SHERPA ŠPORTNI K0LEDAR Sreda, 7. 2. Roicomet Celje: Celje Pivovarna Laško-Gorenje (zaostala tek- ma 12. kroga I. moške lige, 18.30). Četrtek, 8.2. Tenis Celje: dvoransko državno prvenstvo za posameznike (od 12. ure, do nedelje). Petek. 9,2, Košarka Žalec: Žalec-Pragersko {5. krog D moške lige, 19.30). Sobota. 10. 2. Kegljanje Litija, Škofja Loka.n Medvode: drugi krog držav- nega prvenstva za posamez- nike (še jutri). Košarka Rogaška Slatina: Rogaš- ka-01impija(19), Maribor: Satex-KS Polzela (1. krogA- 1 moške lige, 17); Laško: Pivovarna Laško-Triglav (20),Litija: Litija-Comet(l. krog lige zaA-1), Celje: Ce- Ije-Loka (1. krogA-2 moške lige, obe 19); Ljubljana: Je- žica-UniorAtras (18), Škof- ja Loka: Odeja-Celje (3. krog 1. ženske lige, 20); Šentjur: Kemoplast-Radio 94, Medvode: Medvode- Elektra (1. krog B moške li- ge); ^Podčetrtek: Podčetr- tek-Žiri (3. krog C moške li- ge, vse 19). Rokomet Laško: Celje Pivovarna Laško-Fructar(17). Treb- nje: Akripol-Gorenje (16. krog 1. moške lige, 20); Aj- dovščina: Mlinotest-Vegrad (14. krog 1. ženske lige, 19); Velenje: Gorenje B-Krog (14. krog II. moške lige, 17) Vaterpolo Kranj: Triglav-Posejdon (12. krog I. lige. 20.30). Nedelja. 11.2. Košarka Prebold: Plima-Snc/nik (1. krog B moške lige. 18): Zreče: Rogla-Črnomelj (-** krog C moške lige, 17). Rokomet Laško: Celje Pivovarna Laško B-Ormož( 14. krogli moške lige. 11). Po derbiju z Gorenjem v Laško Gorenje je v slabih petih letih našega državnega pr- venstva v rokometu doslej edino neporaženo zapustilo Golovec, zato bo nocojšnje gostovanje Velenjčanov v zaostali tekmi 12. kroga pra- vi derbi in zaradi maturant- skih plesov za nekaj časa tu- di slovo od Celja. Zaradi vnaprej odigrane tek- me v Hrpeljah so prvaki dobili nekaj dodatnih dni za pripravo, ki jili jc večina izkoristila za sa- niranje poškodb. Na Primor- skem je zaradi težav z roko manjkal Peric, toda kost je na srečo cela in že nekaj časa tre- nira. Šerbec in Jeršič sta v Pu- Iju pri somatopedu Peharcu, kjer sta bila na rutinskem pre- gledu tudi Puc (Ahilova tetiva) in Ivandija (vrat). "Pogačica je zaceljena, toda okrevanje vseeno ne poteka po načrtih. Sporno je vnetje v ko- lenu in pritisk tetive na pogači- co, zato moram najprej okrepiti stegensko mišico desne noge, ki je zaradi mirovanja na obsegu izgubila tri centimetre," je iz puljskega hotela Histria poročal Serbec. Pari četrtfinala pokala (21. in 28. februarja: Šešir - Celje Pi- vovarna Laško, Gorenje - Slo- van, Jadran - Krško, Fructal - Prevent_ "Terapija obsega zdravljenje z laserji in magneti in še vedno sem optimist. Upam, da bom zaigral v finalu končnice in v vsakem primeru na evropskem prvenstvu," je dodal najboljši slovenski rokometaš minulega leta. Kolesarski razpad v Celju Celje je lani ostalo brez hokeja, pred dnevi je izgubilo! še kolesarstvo. "Pred štirimi meseci sem v pismu pojasnil \ naše težave in župana zaprosil za pogovor. Do danes ni-j sem dobil nobenega pojasnila in zato smo se odločili zaj začasno razpustitev kluba," pojasnjuje Edi Kranjc. Po njegovih besedah je občina zadnji mesec nakazala sa-- mo 14.000 tolarjev podpore in kaotično stanje zadnjih let (predvsem po sponzorski izgubi Merxa) seje samo poglobi-J io. Melanšek, Šmerc, Zajc, Baloh in najverjetneje bolgarska! okrepitev Odrinski bodo v novi sezoni tekmovali za Ptuj, i nekdanji svetovni prvak Autko je odšel na Češko, estonski! prvak Lauk pa na Finsko. Cuk selektor vseh reprezentanc Štefan Cuk je bil izbran za selektorja reprezentanc v Judu. Do-i slej jc bil le selektor mladinske vrste in bo novo nalogo opravljal i dve leti. Njegova osnovna zadolžitev je uvrstitev vsaj enega ju-i doista na olimpijske igre. i Teniško DP brez Srebotnikove v četrtek se bo v Golovcu v dvorani D začelo dvoran- • sko državno prvenstvu v tenisu z nagradnim skladom 5000 DEM. Od najboljših bosta zanesljivo manjkala Božič in Srebot-- nikova, vprašljiv pa je tudi nastop Križanove. Oba finala bo-j sta v nedeljo, Srebotnikova pa medtem še naprej uspešno j nastopa na mednarodnih mladinskih turnirjih za konkurenco do 18 let. V Bratislavi je bila na turnirju tretje kategorije finalistka (med dvojicami je zmagala) in je na svetovni mla- dinski lestvici že okrog mesta. MNORAMA Rokomet l.liga Moški - 15. krog: Jadran-Ce- Ije Pivovarna Laško 22:24 (8:11); Puc 6, Pungartnik 4, Vu- grinec, Načinovič, Leve 3, Ste- fanovič, Ivandija 2, Šafarič 1; Gorenje-Litija 36:18 (18:7); Se- merdijev 9, Cater 6, Plaskan f>, Kimčenko 4, German, Ilič 3, Krejan, Cvetko 2, Ocvirk 1; Slovan-Akripol 20:20, Fructal- Krško 24:22, Prevent-Dobova 2.5:24, Rudar-Kodeljevo 27:21. Zaostala tekma: Krško-Gorenje 18:12 (9:7); Čater, Plaskan, Se- merdijev 3, Ocvirk, German, Cvetko 1. Vrstni red: Celje Pi- vovarna Laško (-) 27, Dobova 19, Slovan, Gorenje (-) 17, Ko- deljevo. Krško 15, Jadran 14, Prevent, Rudar 12, Akripol 11, Fructal 10, Litija 9. Il.liga - vzhod Moški -13. krog: Krog-Ce- Ije Pivovarna Laško B 32:29 (14:11); Trbojevič 8, ŠantI 6, Pajovič, Pinter 5, Bon 2, Pečov- nik, Buhanec, Kopitar 1; V. Ne- delja-Gorenje B 25:19, Radeče- Sevnica 28:26, Polet-Brežice 36:20, Dol-Drava 34:31, Or- mož-Pomurka 26:22. Vrstni red: Radeče 24, Pomurka 19, Sevnica, Gorenje B 16. Drava 15, Ormož, Dol 12, V. Nedelja 11, Polet, Celje Pivovarna Laš- ko B 10, Brežice 6, Krog 5. Kegljanje I. liga Moški -13. krog: CP Celje- Fužinar5:3 (5208:5178; zmaga- li: Vodeb 881,Salobir887, Le- šnik 901, izgubili: Mileč 880, Cene 839, Klinar 820), Iskra- Gradis 6:2, Proteus-Brest 5:3, Rudar-Tekstina 6:2. Hidro- Konstruktor3:5.14. krog: Gra- dis-CP Celje 7:1. Fužinar-Hidro 8:0, Konstruktor-Rudar 5:3, Tekstina-Proteus 5:3. Brest-ls- kra 4:4. Vrstni red: Iskra 27, Konstruktor 23. Preoteus 17, Rudar 16, Gradiš 14, Tek.stina 13, Hidro 9, CP Celje, Fužinar 8, Brest 5. Ženske -13. krog: Miroteks- lzola7:l (2641:2383; zmagale: Tkalčič 451, Grobelnik 458, Lesjak 411, Kardinar 469, Zu- pane 424, izgubila: Šeško 458), Triglav-Gradis 4:4, Adria-Sl. Gradec 6:2, Rudar-Gorica 6:2, Korotan-Konstruktor 4:4. 14. krog: Gradis-Miroteks 2:6 (2463:2518; zmagale: Tkalčič 417, Šeško 429, Grobelnik 415, Kardinar 471; izgubili: Zupane 391, Lesjak 395), Izola-Korotan 1:7, Konstruktor-Rudar 7:1, Gorica-Adria 4:4, SI. Gradec- Triglav 7:1. Vrstni red: Miroteks 28, Adria 18, Gradiš, Konstruktor 17, Gorica 16, Rudar 13, Tri- glav 10, Korotan 8, Izola 7, SI. Gradec 6. II. liga Moški -13. krog: Žalec-Gra- disll 7:l,Kamnik-Hrastnik3:5, Adria-Radenska 7:1, Slovan- Ljubelj 6:2, Kočevje-Litija6:2. Vrstni red: Litija 19, Hrastnik 17, Ljubelj 15, Kočevje, Slovan 14, Adria 12, Kamnik. Raden- ska 11, Žalec 9, Gradiš II 8. Ženske -13. krog: Kočevje- Miroteks II 6:2 (2440:2330; zmagali: Stajic 409, Ratajc 396, izgubile: Gluvič 347, Spoljar 382, Koštomaj 412, Razlag 384), Kamnik-MTT 7:1, Krško- Gradis II 3:5, Proteus-Brest 6:2, Slovan-Miklavž 5:3. Vrstni red: Proteus 17, Miklavž 16, Kočevje, Gradiš II 15, MTT 14, Kamnik, Miroteks II, Brest 12, Slovan 11, Krško 3. Ill.liga - vzhod Moški - 13. krog: Šoštanj- Korotan 7:1, Črnomelj-Konjice 5:3, Dravograd-Rudar II 6:2, K. kolo-MTT 2:6, Miklavž-Kon- struktor II 3:5; zaostala tekma: Rudar II - K. kolo 7:1 Vrstni red: Rudar II. Dravograd 20, Konjice, Šoštanj 18, Črnomelj, MTT 12, Korotan, Miklavž 10, Konstruktor II 8, K. kolo 2. Ženske - 9. krog: Komcel- Šoštanj 2:6 (2227:2356; Toma- žin-Podbreznik 354:411. T. Fi- lipčič-Hojan 356:415. Salo- mon-Drev 384:399, Oblak-Lc- snik 385:386. Jurše-Prelog 357:390, Cilenšek-Lozič 391: 373). Impol-Nafta, K. kolo-Mi- roteks preloženOj Trebnje pro- ste. Vrstni red: Šoštanj, Miro- teks 111 10. Trebnje 8. Komcel 7, Impol 6, K. kolo 4. Nafta 3. Območna liga Moški: 11. krog - skupina A: Ljubno-Demit 5:3, Avto Ce- Ije-Izletnik 0:8, Kovinar-Stroj- kovina 7:1, P. Laško prosta. Vrstni red: Izletnik 18, Strojko- vina 10, P. Laško 9, Ljubno 8, Kovinar, Demit, Avto Celje 7. Skupina B: Komcel-Kvit 6:2, Petrol-Obrtnik 7:1, Rogaška- Kovinotehna 1:7, Konjice II proste. Vrstni red: Koyifloteh- na 15, Petrol 14, Konjice 11 13, Rogaška 12, Kvit 6, Obrtnik 4, Komcel 2. Odbojka I. liga Ženske, od 5. do 8. mesta v l.A - 3. krog: Celje-Zg. Savinj- ska 3:0 (4, 7, 12)," Kočevje-Go- rica 3:1. Vrstni red: Celje 22, Zg. Savinjska 10, Kočevje 6, Gorica 2. Moški, l.B - 17. krog: Bre- zovica-Topolšica 0:3 (-9, -6, - 6), Žirovnica-Izola 3:0, Fuži- nar-Črnuče prekinjeno. Vrstni red: Fužinar (-) 26, Izo[a 22, Topolšica, Črnuče (-) 20, Žirov- nica 10, Brezovica 0. II. liga Moški - 14. krog: Portorož- Šempeter 1:3 (-12, 9,-1 J,-12), Intes-Ruše 3:(), Granit-Žužem- berk2:3, Š. Loka-Prvačina 3:1, Hoče-Mislinja3:0, Kovinar-Sa- lonit II 3:0. Vrstni red: Granit, Žužemberk 24, Š. Loka 20, Šempeter, Hoče 16, Kovinar, Prvačina, Intes, Salonit II 14, Portorož 8, Ruše, Mislinja 2. Ženske -14. krog: Jesenice- Šempeter 3:0 (7, O, 6), Preva- Ije-Vitanc 3:0 (7, 9, 5), Rogo- za-Šoštanj 3:1, Šentvid-Cimos II 3:1, Ptuj-Meltal 3:2, Solkan- Ruše 3:1. Vrstni red: Ptuj 24, Prevalje, Solkan 20, Jesenice, Rogoza, Šentvid 18, Ruše 16, Meltal, Šoštanj 14, Cimos II 4, Šempeter 2, Vitanc 0. III. Ilga-vzhod Moški - 14. krog: Celje- Šempeter II 3:2 (12. I, -10,-7, 12), Braslovče-Gamsi 1:3 (13, -12,-8,-6), Fužinar 11-Ptuj 3:0, Mežica-Lenart 3:1. Vrstni red: Gamsi 28. Vuzenica 22, Beltin- ci. Celje 20, Mežica 16, Fuži- nar II 14, Braslovčell 12, Šem- peter II, Lenart 10. Topolšica II 6, Črna 4. Ptuj 2. Šff. 6. - 7. februar 1996 19 PISMA BRALCEV NOVI TEDNIK Nerešen problem odlaganja odpadkov v 5. številki Novega tednika, 2 dne 1. februar Je izšel članek '•»erešen problem odlaganja odpadkov" v Slovenskih Konji- cah- Čutimo se dolžni, da na ta čla- nek odgovorimo z določenimi dejstvi. Res je, da na odlagališče od- padkov v Slovenskih Konjicah vozijo odpadke tudi iz občine Slovenska Bistrica (krajevna skupnost Oplotnica). To se do- gaja že od odprtja odlagališča. Pobudnik je bila takrat konjiš- ka industrija z obrati v Oplotni- ci. Tako še danes iz. območja Oplotnice na konjiško odlaga- lišče vozijo v glavnem industrij- ske odpadke (Comet, LIP, del krajevne skupnosti), vse ostale odpadke pa odvaža podjetje Snaga Maribor. Opozoriti moramo, daje na vsakem odlagališču v Sloveniji (pa tudi v svetu) del posebnih odpadkov, ki so obremenjujoči za okolje. Če teh posebnih od- padkov ne bi bilo, ne bi poznali problema odlagališč o4padkov. Tudi vsi gospodinjski odpadki vsebujejo del snovi, katere v re- snici ne sodijo na odlagališča odpadkov. Na odlagališču od- padkov je tok dogajanja nadzo- rovan z namenom, da je okolje čim manj obremenjeno. V pri- meru dovoza večje količine po- sebnih odpadkov takšne odpad- ke zavrnemo (v letu 199.5 sta bi- la dva takšna primera). Vsi na odlagališče pripeljani odpadki se dnevno evidentirajo. V letu 1995 je bil s strani Mi- nistrstva za okolje in prostor - Inšpekcije za okolje izveden og- y odlagališča odpadkov v Slo- venskih Konjicah. Izdana je bi- la ureditvena odločba, po kate- ri se kot upravljalec odlagališ- ča tudi ravnamo. Na podlagi te odločbe smo z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje iz- vedli analize izcednih voda in sklenili pogodbo za trajen nad- zor nad izcednimi vodami. V skladu s pogodbo bo Zavod za zdravstveno varstvo Celje kvar- talno vršil analize izcednih vo- da. Geodetska uprava je po na- šem naročilu opravila posnetke dejanskega stanja odlagališča na terenu in meritve. Pri podjetju EKG smo že v aprilu na lastno iniciativo in v okviru lastnih sredstev pričeli z ločevanjem odpadkov na odla- gališču. Izločamo odpadke, ki jih lahko na predpisan način od- peljemo na uničenje ali v pre- delavo. Ločevanje odpadkov je le eden od segmentov ravnanja z odpadki. Brez predpisanega uničenja ali predelave je loče- vanje odpadkov brezpredmet- no! V letu 1995 smo tako izločili cca: 110.000 kg pločevine, be- le tehnike in ostalih kovinskih odpadkov, 60.000 kg papirja, 4.600 kg akumulatorjev, 10.000 kg avtomobilskih plaščev, 15 ni3 lesne mase mesečno. Od samega z.ačetka poslova- nja smo dajali različne pobude Vsem pristojnim organom obči- ne Slovenske Konjice. Prav ta- ko smo Jim poleg ostalih po.sre- dovali tudi v.sc zgoraj omenje- ne podatke. Na žalost do sedaj z njihove strani nismo dobili no- benih povratnih informacij. Ka- ^e, da nekaterim ne odgovarja Spremenjen način mišljenja in dela pri ravnanju s komunalni- nii odpadki na odlagališču od- padkov Slovenske Konjice. Upamo lahko le, da se motimo! FRANC ZVER. EKO, d.o.o. Slovenske Konjice >REJEL1^ Laž Ima kratke noge Ob izstopu ZLSD smo slišali gospoda Kocjančiča. da izsto- pajo iz koalicije tudi zato, ker so bili izigrani ob glasovanju v DZ pri sprejemanju znižanja pokojnin upokojencem, rekoč, da so se zavzemali, da bi pravi- ce upokojencev ostale nespre- menjene. Če pa pogledamo uradne podatke o glasovanju o amandmajih k Zakonu o inva- lidskem in pokojninskem zava- rovanju, vidimo, da so skupaj z LDS "in SNS glasovali takole: -predlog o povišanju najnižje po- kojnine na 43000 SIT: LDS: za O, proti 21; ZLSD: za O, proti 11; SNS: za O, proti 3; - predlog za znižanje najvišjih po- kojnin: LDS: za O, proti 17; ZLSD, za O, proti 9; SNS: za O, proti I; - predlog za zagotovitev \00 % pokojnine po umrlem zakoncu: LDS: za 3, proti 16; ZLSD: za O, proti 12; SNS: za O, proti 1; - predlog za zagotovitev pravic in- validov na delovnem mestu: LDS: za O, proti 15; ZLSD: za 2, proti 7; SNS: za 1, proti 0. Ti podatki lepo kažejo, kako ZLSD s svojimi partnerji "bra- ni" pravice upokojencev. Tudi g. Sisinger (DeSUS) in gospod Cemetič (Sivi panterji-LDS) sta glasovala proti omenjenim predlogom. Gospa Simšič, ki jo nekateri upokojenci častijo kot vneto zagovornico njihovih pra- vic, je prav tako glasovala pro- ti, oz. je zapustila dvorano ob glasovanju. Ve se, zakaj. Sedaj pa se sprašujemo upo- kojenci, čigave pravice branijo vsi ti poslanci. Odgovor je na dlani - svoje privilegije in pri- vilegije sebi enakih, za vse os- tale pa jim je malo mar. Seveda pa v javnosti govore drugače, la- žejo. S čim lahko opravičijo ta- ko svoje ravnanje, svojo laž, svojo dvoličnost? Z ničemer. Le na nas upokojencih je, da jih spregledamo. Potrebujejo denar za svoje privilegije, potrebuje- jo pa tudi volilne glasove, tudi tistih z nizko pokojnino. Naša pa je, k sreči, tudi odločitev ali jim bomo dali svoj volilni glas ali pa ga bomo raje dali tistim, ki resnično želijo izboljšati naš položaj. Nekateri smo že spregledali, smo se že odločili, upam pa, da nas bo vsak dan več, več tistih, ki nam Je Jasno, kdo laže upo- kojencem. Sicer pa še vedno ve- lja pregovor, da ima laž kratke noge. FANIKA VODOPIVEC, Celje Dan brez mesa Spoštovani g. Fingušt! Ali ne bi bilo bolje, da bi slo- gan "Dan brez mesa je kakor dan brez sonca" spremenili v "Vaš dan brez mesa je moj dan brez zaslužka?" Ne, zvenelo bi preveč resnično. Ali pa mislite, da Je meso ključna človeška hrana? In člo- veškemu organizmu najprimer- nejša? Čudno, torej Je mati na- rava človeka zapostavila, saj si brez pomoči orožja ne more do- biti mesa - plena - hrane. Ali ste pa morda videli lovca bosega in brez orožja zasledovati smo? In ko Jo dobi. Ji zarije kremplje (pardon, nohte) v vrat in ji pre- grizne goltanec ter se napije nje- ne tople krvi? Jaz ga še nisem! Gospod Fingušt, le zakaj da- nes zdravniki vse bolj odsvetu- jejo meso? Verjetno se bojijo, da bi bili ljudje potem bolj zdra- vi in bi se potrebe po zdravniš- kem kadru močno zmanjšale! Izgubili bi službo in bolnišnice bi propadle. Seveda Je bolje, da vi predpišete "mesno zdravilo", holesterol in ostale mesne nad- loge pa dodatno polnijo ambu- lante. Zmotno je mišljenje, da živi- mo vegetarijanci v večni temi psiholoških zablod. Tudi Pla- ton, Sokrat, Pitagora, Da Vin- ci, Einstein in drugi veliki mi- sleci so bili privrženci vegetari- janstva. Ali vam ta imena sploh povedo kaj? Verjetno nič. In dejstvo, daje za eno mesno ka- lorijo potrebno deset rastlin- skih? Ta način prehrane je si- gumo cenejši, bolj zdrav, manj krut, človek sčasoma postane manj agresiven. Ali Je morda komu Balkan predaleč? Gospodje mesarji, vredno je razmisliti! FRANC KROPEČ, Nova Cerkev Proračun odpira vrata siromaštvu Ne le študenti, tudi poslanci so za vsako ceno za ohranitev obstoječega stanja. Upokojen- ci so izkopali bojno sekiro, saj zmanjkuje denarja za predčasno in priviligirano upokojene, zdravniki Jo vihtijo, socialistič- na stavka delavcev je napove- dana. S 46 proti 12 Je parlamentar- na pozicija brez težav premaga- la narcisoidno in razvajeno opo- zicijo in sprejela državni prora- čun 96. Privilegiji so ostali, na- stajajo še novi. Revne družine bodo še bolj osiromašene, na robu preživet- ja, otroke prezaposlenih, loče- nih in revnih staršev pa bo po- neumljala TV in zavajale ulice in zakajene gostilne, v katerih velja še jugoslovanski zakon, da mladoletnim osebam ne točijo alkohola. Sedanjim nezaposle- nim se bodo pridružili mladi in stari, zato se vladi mudi v Evropsko unijo (EU), da EU prekrije in zaračuna stiske in travme slovenskega naroda. Tujci že komaj čakajo sesutje ekonomskega sistema RS in ta- ko Jim ne bo več potrebno ho- diti na Tajsko, Kambodžo na seks turizem. Delovna sila pa bo v RS pol cenejša kot v Turčiji ali na Portugalskem. Padec družbenega in zasebnega stan- darda nas, ozaveščene, ne pre- seneča, saj brez zategovanja pa- su razbohoteni in preplačani dr- žavni režiji tudi majhne plače v gospodarstvu niso več kos. Pre- številni varuhi postave in reda bodo s proračunom '96 še bolj priviligirani in zvesti oblasti, za revne pa so še naprej predvide- ne igre na srečo 3x3, Podarim- dobim. Loto, obdavčeni sadni sokovi in mlečni izdelki, ter za- pori za "poredne" in svobodo- miselne. Pravna država velja le za veje oblasti, da se ščiti pred izkoriščanimi in poštenimi, saj Je ekonomska emigracija vse težja, za politične azile pa se prestrašen slovenski narod ne more potegovati. Papež Pavel Janez II. nam bo na majskem obisku natočil či- stega vina, obhajal in govoril o miru, svobodi, prijateljstvu, lju- bezni, samo o tem ne, kako lah- ko ena oseba preživi s plačo 25.000 SIT mesečno in da ima- mo demokracijo le na papirju. JOŽEF JARH, Celje Metod Dragonja, podaljšana roka? Kako majhna razlika je med petimi največjimi slovenskimi strankami se vidi pri zamenjavi gospodarskega ministra ter kan- didaturi novega, gospoda Me- toda Dragonje iz tovarne Lek. Precej ljudi ne ve, daje bila do leta 1992 Metka Kamer - Lu- kač, poslanka SLS, njegova svetovalka v tovarni Lek. Men- da Je bil mož omenjene gospe beograjski poslanec v SFRJ. Z začetkom sindikalnega pluraliz- ma (citat po Tomšiču) Je Metka Kamer - Lukač postala sindika- listka. Pojavila seje tudi v pred- sedstvu sindikata Neodvisnost - KNSS, znanega kot Tomšičev sindikat. Spomnim se Je iz seje leta 1991, kako jo Je dvigovalo s stola, ko smo obravnavali nek osnutek soupravljalskega delav- skega zakona, kjer smo nekate- ri poizkušali v osnutku tega za- kona limitirati pooblastila rde- čih direktorjev. Mislim, da ni treba poudarjati, da Je sindikat Neodvisnost - KNSS v rokah SDSS. V skladu s podtalno komuni- stično politiko Je Metka Kamer - Lukač visoko pristala na na- cionalni volilni listi Ljudske stranke na volitvah leta 1992. Tako Je gospa Lukačeva posta- la poslanka Državnega zbora z 168 glasovi. Ne smemo pozabiti, da sta g. Dragonja in njegova svetoval- ka spravila Lek na Javni dolg. Gotovo Je zaradi tega g. Drago- nja postal podjetnik leta. Tovar- na zdravil Lek Je znana kot iz- voznik na ruski trg in zanimivo bi bilo vedeti, če ima tu kaj zra- ven beograjski Genex, kot po- srednik za izvoz na nekdanji kli- rinški trg, ki po moji oceni de- luje tako, kot je vedno. Podobno ščiti interese srb- sko-ruskega lobija tudi Tomši- čev sindikat. V primeru Palome je Tomšičev sindikat izpeljal izredno negativno vlogo za in- terese slovenske države. Tudi kranjska Planika Je po- doben primer. Firma Adidas Je bil edini opremljevalec vzhod- no evropskih komunističnih re- prezentanc in nekomu se očit- no razpada imperij. Vendar problema ni, saj Je France ved- no na pravem mestu. Tako se v bistvu že sedaj vi- di nova povolilna koalicija. Po- časi prihaja čas, ko bo moral po- šten slovenski človek stopiti v politiko, da se znebimo komu- nistične nomenklature, kajti ve- lika večina slovenskih intelek- tualcev Je popolnoma zasleplje- na in nesposobna, da potegne državo na raven razvitega in de- mokratičnega sveta. Najbolj sem razočaran nad zdravniki in pravniki. Le redki od njih dela- jo tako, kot Je treba, zato me ču- di, da imajo odvetniki od vlade potrjene nerazumno visoke ta- rife. Podobno si urejajo tudi zdravniki, ki hočejo imeti nekak dmžbeni nadstatus. Kje smo že slišali o nadljudeh? MIRAN ŠNEBERGER, Celje IahvajleT poIivAle Pozornost RK Dobje čutim potrebo in dolžnost, čeprav malo pozno, da se Javno zahvalim Krajevni organizaciji Rdečega križa Dobje, ki je le- tos že četrto leto v domu Šmar- je za novoletne praznike obda- rila svoje krajane. Od Dobjanov sva zdaj tu le še z mojo sestro. Dvakrat nas Je obdarila dolgo- letna predsednica RK Dobje gospa Justina Romih. Tudi le- tos sva bili s sestro prijetno pre- senečeni, ko sta kmalu po no- vem letu prišli predstavnici iz Dobja, predsednica RK gospa Marija Novak in tajnica gospa Angelca Janša. Prinesli sta na- ma vsaki po eno dehtečo vrtni- co, bonbonieri in vizitki z lepi- mi željami za novo leto. Človek je kar ganjen ob to- likšni pozornostj. Čeravno sem živela 30 let v Šentjurju in se- daj že štiri leta v domu Šmarje, vidim, da se me še spomnijo in nisem pozabljena od rodnih Dobjanov. Tudi sestra Jc že dalj časa odsotna od domačega kra- ja. Krajevni organizaciji Rdeče- ga križa Dobje želiva še veliko delovnih uspehov pri njihovem humanem delu. HILDA LOKOVŠRK. Dom upokoJence\ Šmarje pri Jelšah Niso pozabili upokojencev Naša mama že nekaj let pre- biva v Domu upokojencev Ce- lje zaradi zdravstvenih težav. Lani in letos sojo ob zaključ- ku starega leta obiskali pred- stavniki RK Griže, organizator Je gospa Cvetka Kneževič in predstavniki DU Griže, ki Jih zastopa gospod Marjan Rojnik. Vsem velja zahvala, enako tudi KS Griže, ki se mame vedno spomni ob dnevu žena in kra- jevnem prazniku. Zahvala velja tudi Domu upokojencev Celje in njihovi di- rektorici gospe Muck za lepo praznovanje ob novem letu. Starejšemu človeku, ki ne ži- vi doma med svojimi, veliko po- meni vsaka mala pozornost. Še enkrat vsem hvala za po- zornost in darila. Vsem, ki sem jih omenila, želim mnogo zdravja in da bi Jim dobrota os- tala. " V imenu mame Adelene Po- lak hčerka MANCA KOKOL, Griže TV Oddaje o živalih v četrtek, 25. 1. 1996, Je na TV3 poskusno stekla uvodna oddaja povsem novih oddaj "Tace in kremplji", v katerih smo dobiji možnost predstavi- tve DPMŽ Trbovlje, našega de- la, dosedanjih rezultatov, ipd. Ob tej priložnosti bi radi poz- dravili pripravljenost in namen TV3, da bo odslej vsako sobo- to preko TV ekranov našemu društvu pomagala pri iskanju starih lastnikov izgubljenih ali potepajočih se živali ter novih lastnikov zapuščenim, zavrže- nim in tako kar precej pripomo- gla pri našem delu ter razreše- vanju takšnih problemov. Vsekakor se najiskreneje zah- valjujemo TV3, uredništvu otroško-mladinskega programa, voditeljici gdč. Tatjani in vsem ostalim, ki kakorkoli pomagajo pri nastajanju prispevkov za to oddajo, ki Jo v našem društvu vidimo kot nov. še en korak na- Prej. V želji, da bi se nam uresni- čilo kar največ ciljev, zastavlje- nih načrtov ter pričakovanj, va- bimo k sodelovanju lastnike po- grešanih ali najdenih živali. ANDREJA JAGODIC, DPMŽ Trbovlje >fiJTOŽNjC Kini^A Poroke le v Konjicah v Novicah sem prebral čla- nek, da je sklepanje zakonskih zvez možno le na upravni eno- ti, oziroma v poročni dvorani v Slovenskih Konjicah. Navede- no Je tudi, da sta vitanjska in zreška občina izrazili željo, da se matični okoliš spremeni in omogoči poročanje v njihovih občinah. Napisano pa Je tudi po- Jasnilo, da zakonodaja tega ziienkrat ne dopušča. Na\cdcni so tudi visoki obratovalni stroš- ki. Osebno sem mnenja, da se s tem posega v kuliunio dedišči- no občine, o/.iroma ki aia, kamoi spadajo vsi običaji pove/ani / rojstvom do smrti, s tem tudi po- roka. Bojim se, da si bo nekdo izmislil, da ho treba tudi umreti v Konjicah, tako kot seje treba sedaj poročiti v Konjicah. Glede stroškov pa mislim, da so res previsoki in sem prepri- čan, da bi bili s porokami v Vi- tanju in Zrečah znatno nižji. Pa pustimo to na stran, ven- dar se tu dogaja nekaj povsem drugega. Vitanjčan, ko se ženi. mora običajno na isti dan k dve- ma porokama. V Konjice k ta- kozvani civilni poroki in potem v Vitanje še k cerkveni. Tu pa nastane problem, kdo bo vozil v Konjice in se vključil v go- stejši promet že na Stranicah. Vsakomur Je najbrž znano, da so ljudje na ohceti drugače raz- položeni kot pa drugod. Tu ne mislim na nobeno veliko popi- vanje, sem pa prepričan, da ti- sti svat, ki Je povabljen na oh- cet ter ima še dobrih 60 km vož- nje v Konjice in nazaj domov, si ne bo upal dvigniti kozarca in nazdraviti bodočemu ženinu in nevesti. Na koncu menim, da vsega tega le ni povsem kriva zako- nodaja, temveč neizkoriščena zelo lepa konjiška poročna dvo- rana. IVAN JESENIČNIK, ' Vitanje Predčasno praznjenje nabiralnikov Kar nekaj časa Je moralo mi- niti, da sem razrešil uganko, za- kaj pisma, oddana v poštni na- biralnik do roka dnevne spraz- nftve, še drugi dan niso pri na- slovniku. V ponedeljek, 15. januarja, sem okoli 17.25 hotel oddati tri pisma v poštni nabiralnik na ve- lenjski pošti in ravno v tem ča- su je poštar že praznil poštni na- biralnik in sem mu pisma izro- čil kar v njegov zabojnik. Po- štar bi moral iz poštnega nabi- ralnika pobrati pošto šele po 18. uri, tako bi moralo pisati na tem poštnem nabiralniku. To obve- stilo pa so nalepili šele na mojo zahtevo in to šele v sredo, 17. januarja, a žal Je bila prozorna folija nevidna, saj Je poštni na- biralnik iz lesa in Je pobarvan s temno rjavo barvo. Danes je na tem poštnem nabiralniku nova nalepka v rumeni barvi. Ko sem poštni kontrolorki re- klamiral nepravilen postopek poštarja, kije praznil poštni na- biralnik pred 18. uro, ni ukre- pala, saj sem sebi v dokaz in pred pričo v ponedeljek, 15. ja- nuarja, oddal še drugo pismo, kije bilo naslovljeno na moj na- slov in v torek, dne 16. januar- ja, pisma nisem dobil, temveč šele v sredo, 17. januarja. V sredo sem se tudi osebno zglasil pri upravniku velenjske pošle in na moje presenečenje je svoje poštarje zagovarjal in ni verjel moji razlagi in tudi te- daj ne, ko sem mu pokazal do- kazno pismo. Kakorkoli že, na velenjski pošti bodo morali poostriti red pri pobiranju pi- semskih pošiljk iz po.štnih na- biralnikov. To delo mora biti na- mreč opravljeno vestno, nika- kor pa ne pred rokom sprazni- tve, če se poštni nabiralnik praz- ni zadnjič v dnevu. LOJZE ()JS'Ii:kši:k. Velenje NOVI TEDNIK REPORTAŽA Vsak dan le dovolj dober Pripoved Hermana Čatra o premagovanju ohromelosti po klopnem meningoencefalitisu - Zimski čas Je pravi čas za cepljenje proti tej bolezni Celjan Herman Čater, učitelj angleščine in nek- danji pedagoški svetova- lec na Zavodu za šolstvo, je pred desetimi leti zbo- lel za klopnim meningo- encefalitisom. Približno štirinajst dni po tistem, ko si jc odstranil klopa, je utonil v nezavest. Preži- vel je, vendar pa so ostale zaradi ohromelosti hude posledice, nekatere med njimi naj bi bile po zdravniških prognozah celo doživljenjske. Ko so ga odpeljali iz bolnišnice, je bil popol- noma nemočen in odvisen od tuje pomoči, a ni obu- pal. Rehabilitacijskih vaj se je lotil z železno disci- plino in dokazal sebi in drugim, da lahko napre- duje. Dosegel je ogromno in tudi po desetih letih se njegovo zdravje še vedno izboljšuje. Danes je že upokojen, a spet lahko hodi v hribe, fotografira, ukvarja se z jadralnim padalstvom, veliko časa preživi v na- ravi in lahko se posveča družini, še posebej pa želi s svojo izkušnjo pomagati drugim bolnikom. »Spoznal sem,« pravi, »da je sreča naša izbira. Žal se ljudje večkrat od- ločijo za nesrečo. Prav v vsaki življenjski priliki pa lahko izberemo ali se bomo veselili tistega, kar imamo, ali se žalostili za- radi tistega, česar nima- mo. Situacija ostane ved- no enaka, nič v njej se ne spremeni, a sprejmemo jo lahko zelo različno. Tudi bolezen je ena izmed ta- kih preizkušenj. Pravijo, da človeku lahko pokažeš izvir vode, ne moreš pa ga prisiliti, da pije. Za zdravje si je treba priza- devati in v bolezni načrt- no ukrepati.« Ravno njegovo okreva- nje po ohromelosti doka- zuje, kaj vse je mogoče doseči z voljo, disciplino in pozitivnim odnosom do življenja. Usodni vbod Njegova bolezen je iz- bruhnila maja 1985, ko je bil star štiriinštirideset let: »Na Tolminskem, imeli smo državno prven- stvo v letenju z jadralni- mi zmaji, sem opazil, da imam na trebuhu klopa. Odstranil sem ga, a že po dveh dneh sem začutil nenavadne spremembe v glavi. Nisem zadel 100 kvadratnih metrov za pristanek, kar je bilo ne- navadno, saj sem bil po enajstih letih zelo izurjen jadralni letalec. Vedno bolj čudno sem se počutil in takoj po vrnitvi domov sem obiskal zdravnika. Menil je, da gre za virozo. Kmalu pa se je začelo za- res. Odpravljal sem se v službo in pri britju sem dobil hude vibracije; v ogledalu sem videl pet glav... Čutil sem, da bom izgubil zavest, in žena je poklicala dežurnega zdravnika. Odpeljali so me v celjsko bolnišnico, kjer so takoj ugotovili, da imam klopni meningitis. Po dveh dneh sem opa- zil, da ne morem več dvigniti leve roke in to pojasnil prof. Lešničarju. Nemudoma so me napoti- li v Ljubljano na infekcij- ski oddelek kliničnega centra, saj se je moje sta- nje začelo resno zapletati. Počasi sem tonil v neza- vest in telesne funkcije so postopoma ugašale. K zavesti sem prišel po desetih, enajstih dneh. Živel sem s pomočjo apa- ratov. Nisem mogel govo- riti, dihati, požirati, imel sem dvojni vid. Kar na- prej sem tonil nazaj v spanec. Medtem so že tu- di domov sporočili, naj bodo pripravljeni na vse, saj so moje življenjske funkcije vse zapored vid- no odpovedovale. Moji domači, posebno žena Marija, so takrat preživ- ljali težke čase. Kljub vsemu sem preži- vel. Imel sem srečo, zdra- vila namreč ni. Če preži- viš, preživiš. Sprva nisem niti hodil, a bil sem živ! Hitro sem se prilagodil novi situaciji in jo sprejel takšno, kot je bila. Sam pri sebi sem si dejal, da bom že našel način in si pomagal.« V bolnišnici je ostal še dva meseca in ob koncu hospitalizacije je že za si- lo hodil. V zgornjem delu telesa pa so bile mišice — prizadetih je bilo več kot sto - skoraj popolnoma mrtve. Napovedi zdrav- nikov niso bile obetavne. Oicrevanje Iz bolnišnice so ga od- peljali na rehabilitacijo v Zdravilišče Laško, kjer je ostal eno leto. Ob prihodu v zdravilišče je tehtal 50 kilogramov, hodil je lah- ko le v spremstvu, ni se mogel sam oblačiti, nego- vati, jesti... Bil je docela odvisen od drugih. »Nisem mogel odpreti niti kljuke na vratih, ni- sem se vozil z dvigalom, ker nisem mogel pritisniti gumba. Mišice od pasu navzgor so se samo nape- njale, gibov pa nisem zmogel,« se spominja. »Rekel sem si naslednje: >Z menoj ta hip ni naj- boljše. A kako bo naprej, bo odvisno od mene.< V programu raznih te- rapij in telovadbe sem so- deloval z vsemi svojimi močmi. Napredek je bil komaj viden, a kljub te- mu se mi je stanje iz me- seca v mesec izboljševalo. Zame je bila najboljši zgled moja hči Valentina. Od rojstva je prizadeta zaradi cerebralne parali- ze. Ravno od nje sem se ogromno naučil. Skupaj smo ugotovili, da lahko s pridnim treningom, de- lom in učenjem zelo veli- ko doseže, veliko več, kot so pričakovali zdravniki. Mislili so, da ne bo niti hodila. Pa je shodila. Da- nes tudi plava, smuča in kolesari. Trud se prej ali slej po- vrne. Prve mesece nisem mogel držati niti žlice v rokah in se samostojno hraniti, a sčasoma sem zmogel tudi to. Okreval pa nisem samo zaradi te- rapij in telesne vadbe, ampak sem aktivno delo- val tudi na miselnem ni- voju. Pozitivna miselna naravnanost je namreč najvažnejša, tako v vsa- kodnevnem življenju kot v kakršni koli preiz- kušnji. Ravno zimski čas je naju- godnejše obdobje za pri- četek cepljenja proti klopnemu meningoence- falitisu, so nam povedali na celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo. Na voljo imajo zelo učinko- vito cepivo FSME Immun Inject. Za osnovno zašči- to pred to boleznijo je po- trebno trikratno ceplje- nje v roku enega leta. Ta- ko pridobljeno imunost je treba obnavljati vsakih pet let z eno dozo cepiva. Cepijo se lahko tudi otro- ci, starejši od 3 let. Cena ene doze cepiva znaša 3 tisoč tolarjev. Cepljenje izvajajo na Zavodu za zdravstveno varstvo na Ipavčevi 18 v Celju (bivša poslovna stavba Etola) v ambulanti epidemiolo- škega oddelka, in sicer vsak dan, tudi ob sobo- tah, nedeljah in prazni- kih, med 8. in 12. uro. V tistem času sem dobil nekaj informacij, izjemno pomembnih za mojo re- habilitacijo. Prijatelj mi je prinesel knjigo, v kate- ri sem prebral, da parali- ze v Indiji zdravijo z jogo. To je že bila ena rešilna bilka, za katero sem se lahko oprijel. Prof. Gale- ša me je poučil o negativ- nih čustvih in dojel sem, da prinašajo negativni občutki čisto izgubo energije. Do takrat sem občutil prav fizično nav- zočnost smrti, čutil sem. da je tik za mojim hrb- tom; potem so grožnje naenkrat izginile. Spoz- nal sem, kako pomembne so pozitivne miselne slike v življenju in z njimi kre- ativna vizualizacija. Člo- vek ne bi smel gojiti ne- gativnih misli, niti majh- nih ne. Kajti tudi majhna iskra lahko zaneti velik požar. Prek pozitivnih misli lahko vplivamo na pod- zavest. Več let sem delal prav to. Videl sem se, ka- ko dvignem levo roko. Najprej tega nisem bil sposoben storiti nisi mi- selno, ker sem miselne vzorce o gibih povsem iz- gubil. A dolgo, dolgo sem to ponavljal. Vsak dan po dvakrat, trikrat sem izva- jal tako imenovano nidra jogo; moje geslo je bilo: >Moje roke se krepijo.< Po dolgotrajnih vajah sem ta gib končno začutil in ga napravil. Po šestih letih sem prvič dvignil le- vo .roko.« Rezuitat »Moramo vedeti, da uspeh ne pride vedno čez noč. Zanj je treba včasih trdo delati več let,« pravi danes. Po rehabilitaciji v Zdravilišču Laško je na- daljeval s fizioterapijo pri dr. Demšarju v celjski bolnišnici; tri leta vsak dan od 7. do 13. ure. Vztrajnost ga ni zapusti- la, čeprav je bil le tu in tam nagrajen z majhnim izboljšanjem. Vsakega, še tako neznatnega napred- ka pa se je veselil, kot da bi dosegel popolno zdravje. Leto dni ga je pri zdravljenju spremljal dr. Silvester Krelj, specialist fizikalne medicine in re- habilitacije, iz Zdraviliš- ča Laško. »Ob prihodu gospoda Čatra v zdravi- lišče obeti za njegovo na- daljnjo rehabilitacijo ni- so bili najbolj spodbudni. Ni kazalo, da bi se mu mišična moč lahko povr- nila,« nam je povedal dr. Krelj. »Ni bil sposoben za opravljanje dnevnih ak- tivnosti, ki omogočajo človeku normalno življe- nje. Pričeli smo s progra- mom rehabilitacije, ki je vključeval telovadbo v vodi, individualno razgi- bavanje prizadetih mišic, delovno terapijo in masa- žo. V petih mesecih se je oslabelost pacientovih mišic že tako popravila, da je osnovne dnevne ak- tivnosti že lahko obvladal brez tuje pomoči. Morda je ravno začetna ocena zbudila v njem veliko no- tranje energije, ga spod- budila in motivirala, da je dosegel tako dobre re- zultate. Uspelo mu je uporabiti tiste notranje potenciale, ki jih imamo pravzaprav vsi, pa jih ne znamo izkoristiti. Zbral je vse skrite moči in to je bil ključni trenutek nje- gove rehabilitacije. Mi smo delali le po naših ustaljenih metodah - uspeh je dosegel pred- vsem z lastnimi napori.« »Res sem si sam zelo prizadeval, da bi čimbolj okreval, a pomoč zdrav- nikov je bila zame še ka- ko dragocena; tako v Zdravilišču Laško, bol- nišnici, kot kasneje v zdravilišču na Dobrni. ; Moje zdravljenje še ni ; končano, saj tudi po toli- j kih letih še vedno napre- j dujem,« meni Herman \ Cater. »Na zadnjem testi- ranju pred dvema letoma so bili rezultati spet bolj- ši kot leto poprej. Še ved- no čutim, da se mišice krepijo. Imam načrt svo- jega dnevnega treninga, ki sem ga izdelal že na začetku zdravljenja. V njem sem skušal zajeti vse faktorje v življenju, ki bi mi lahko pomagali, od fizične vaje do boljših medčloveških odnosov. Želim, da bi ljudje ve- deli, da zanje obstaja^re- šitev tudi v navidez bre- zizhodni situaciji. Če je bolnik v dno duše pre- strašen in nima nobenega upanja, potem bolezen običajno hitro napreduje. Če pa verjame, da bo tudi hudim trenutkom kos, lahko hitreje okreva. Po- zitiven odnos do življenja nas dviguje nad nesrečo, z dvomi pa uspeh podi- ramo.« Po hudi bolezni se člo- vek na novo rodi. Druga- če živi, razmišlja in obe- nem spremeni staro le- stvico vrednot: »Življenje je zame čudovito! Lahko bi umrl, lahko bi bil na vozičku ... Razveselim se prav vsakega jutra. Tudi neka pacientka, ki so ji presadili srce, je rekla: >Za nas je vsak dan dober.<« KSENIJA LEKIČ Klopni meningoencefali- tis je v Sloveniji relativno redka bolezen. Letno zboli približno 200 ljudi, predvsem v starejših sta- rostnih skupinah. Bole- zen poteka v večini pri- merov (70%) kot serozni meningitis, torej le z me- ningitično simptomatiko, in traja približno 10 dni. Pri 25-30 odstotkih bol- nikov pa se pridružijo en- cefalitični znaki, redkeje tudi s komo ali predhod- no bulbamo paralizo. Meningoencefalitisu se lahko pridruži še mielitis z ohlapnimi ohromitvami različnih mišičnih sku- pin. V približno odstotku se bolezen konča s smrtjo. Potek bolezni pri otrocih je-bistveno lažji kot pri odraslih. Človek se pri nas najpogosteje okuži pri vbodu z virusom oku- ženega klopa. Med pre- ventivnimi ukrepi zoper to bolezen je cepljenje najučinkovitejše. Ome- njeni podatki so povzeti po knjigi »Klopni menin- goencefalitis«, avtorja prof. dr. Janka Lešničar- ja, ki je 40 let spremljal hospitalizacijo obolelih za to boleznijo na infek- cijskem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Bdel je tudi nad rehabilitacijo Hermana Čatra. Herman Čater: »Življenje je čudovito darilo, a ni vseeno, kako ga izpolnimo in kaj si v njem izberemo. Za srečo si moramo vzeti čas.« Univerzitetni klinični center, julija 1985. Mukoma je zmogel dvigniti desno roko. Podoben gib z levo roko je uspel narediti šele po šestih letih vztrajnih vaj. Šff. 6. - 7. februar 1996 REPORTAŽA 20,21 hroste skrivnosti ipatrine iepote UgUJezgUnenlml pripravki se vse boli vrašča v sodobne metode kozmetike največjem evropskem sejmu )(Ozmetike in parfumerije. V J l(Ozmetiki oziroma negi tek>- sa so dosedanje kemikalije v ' precejšnji meri zamenjala J zelišča, vse bolj so v rabi di- šavnice, naravna olja, nego- g valne kreme iz povsem na- u ravnih sestavin. Pilule za J zdravje in lepoto telesa so , zdaj nadomestili izvlečki iz plodov narave, razna rast- j linska olja in olja življa iz 3 morskih globin itd. Zelo po- j menibno mesto pa je na sej- , mu Cosmoprof zavzemala e tudi glina, ta prastara meto- j da zdravljenja neštetih in tr- j dovratnih bolezni ter ena iz- med najstarejših negovalnih i. in lepotilnih metod. 0 Poleg sonca, vode in zraka, . je glina najmočnejše sred- a stvo za fizično regeneracijo, if Že Stari Egipčani so raztopi- . no z morsko glino uporablja- . 11 za mumificiranje trupel, . kot eno od lepotilnih tehuiik . jo je čislala lepa Kleopatra, v , stari Grčiji so z glino zdravi- E 11 zlome kosti, pri svojih ri- 1 tualih so jo uporabljala tudi / stara ameriška indijanska plemena itd. Kot učinkovito I sredstvo v zdravilstvu jo je I nadvse cenil rimski naravo- slovec Plinij, pa tim. kralj zdravnikov, Arabec Avicena, in, ne nazadnje, tudi zname- niti grški strokovnjak za anatomijo, Galen. V novej- šem obdobju je glino pri zdravljenju uporabljal zna- meniti nemški predstavnik naravne medicine Kneipp, na postopke z glino pa je pri- segal tudi legendami vodi-' telj in junak Indije, Mahat- ma Gandhi. Pri »primitiv- nih« ljudstvih jc uživanje in uporaba gline še danes nekaj vsakdanjega. Na severu Afrike uporabljajo določeno vrsto gline kot lepotilno sredstvo in sredstvo za oseb- no higieno itd. Gline je v Sloveniji na pre- tek. V Ljubljani je z njo izredno bogato Barje, Pri- morci jo imajo v solinah v Sečovljah, Gorenjci v Kra- nju in Komendi, Dolenjci in Prekmurci pa jo najdejo povsod tam, kjer je doma lončarska obrt. Na Celjskem se glina nahaja v Ljubečni, v okolici Liboj, v Govcah pri Laškem, v okolici Celja, Šentjurja in še marsikje. Na sejmu v Bologni, kjer so nasploh izstopali obliko- valci lepih ženskih telesc, so se le-ti predstavljali z mo- gočno najsodobnejšo »maši- nerijo« za estetsko oblikova- nje posameznih delov telesa. večinoma lepotno prizadetih od odvečnih maščob in dru- gih strupenih snovi, ki se nam nenehno nabirajo pod kožo. Prav posebne pozorno- sti pa so bili deležni razstav- ljavci, ki so za zdravstveno- lepotilne učinke uporabljali samo naravno »surovino«, glino, in to tisto s kalifornij- ske obale, vanjo pa so vme- šali alge iz morskih globočin. V takšno raztopino, primer- no segreto, so potem namoči- li široke elastične povoje in z njimi povezali celo telo (ra- zen glave) ali pa samo tiste dele, ki so bili potrebni preo- blikovanja, na primer boke in trebuh, bedra, prsi, zad- njico itd. Metoda povijanja, imeno- vana Universal Contour Wrap, je zelo hitro našla pot tudi do nas, najprej do Ljub- ljane in potem še do nekate- rih drugih mest, tudi do Ce- lja. V Celju metodo povijanja izvaja Mojca Poznik (Medi- cinska oprema Poznik v Ce- lovški ulici), prvič pa se je z njo srečala v živo prav na lanskoletnem sejmu Cosmo- prof. Kmalu po sejmu se je udeležila posebnega tečaja, po preizkusu znanja prejela certifikat in si v svojem stu- diu opremila poseben pro- stor ter nabavila surovino in potrebne pripomočke za iz- vajanje metode povijanja z glino in algami, ki ji v Ame- riki, kjer je ta metoda prav- zaprav nastala, pravijo tudi Body Sculpturing. Kot že ime pove, gre za (pre)oblikovanje telesa in s tem doseganje želenih estet- skih učinkov ter za zdravilne učinke, po katerih se naše te- lo kar najhitreje znebi stru- penih snovi, ki se, zaradi ne- pravilnega prehranjevanja in številnih škodljivih raz- vad (alkohol, cigarete, table- te, onesnažen zrak ipd.) na- birajo in kopičijo v tekoči- nah med maščobnimi celica- mi. Teh strupov, ki jih je po raziskavi ameriškega stro- kovnjaka dr. Strema, v meh- kem maščobnem tkivu od 34 do 69 odstotkov, pa ni mogo- če odstraniti z nobenim od doslej znanih in običajnih postopkov (dieta, telovadba, savna ipd.) Pri metodi povi- janja se pogosto dogaja, da so povoji, potem ko jih odvi- jemo s telesa, prepojeni z vo- njem po alkoholu, nikotinu, zdravilih in podobnih škod- ljivih snoveh. Organizem je po končanem postopku spet »čist«, učinek pa je očiten tu- di navzven, z merjenjem ob- sega posameznih delov tele- sa, od vratu navzdol pa do stegen in meč na nogah. Ker se mišična osnova in mehko maščobno tkivo očistita in učvrstita, je ta metoda izred- no učinkovita tudi pri od- pravljanju strij, raznih braz- gotin, posledic naglega huj- šanja ter še zlasti pri od- pravljanju celulita. Ves po- stopek je sila preprost in kratkotrajen, učinek pa ta- kojšen in dobrotvoren. Tako kot to zmore Narava, ki ne dela napak, zna pa poprav- ljati napake in slabosti Člo- veka, ki je še vedno prepri- čan, da je njen najpametnejši del. MARJELA AGREŽ V povoje, prepojene z raztopino gline in morskih alg, je treba oviti celotno telo ali samo posamezne dele, nato sledi polurna telovadba, da se strupene snovi čim bolj in čim hitreje izločijo iz podkožja. Postopek je končan s (ponovnim) merjenjem obsega vsakega dela telesa posebej in rezultati so na dlani: manj centi- metrov, bolj čvrsto tkivo in mehkejša, prožna ter pomlajena koža. Št. 6. - 7. februar 1996 NOVITEMW • v torek, 30. januarja po- noči, je v bifeju Škorpijon v Kosovi ulici tamkajšnje občinstvo vznemirjal Igor G. Neustavljivega kalilca javnega reda in miru so po- licisti utišali šele na poli- cijski postaji, kamor so ga pripeljali na pogovor. Ta metoda je bila učinkovita, saj se je dečko umiril in se kmalu znašel v domači po- stelji. • Branko P. je prejšnji če- trtek zvečer v stanovanju na Ulici bratov Vošnjakov pretepal svojega brata. Ker v maliganskem zanosu ni nehal niti potem, ko je in- tervenirala policijska pa- trulja, so ga posadili v avto in ga pripeljali na policij- sko postajo. Pa je bil tudi tam sila neugoden in treba ga je bilo prisiliti, da je dal mir.'Noč je prespal v trez- nilnici. • Podobno avanturo si je istega večera privoščil Tr- noveljčan Igor, ki je obde- loval tasta in taščo. Ker je bila sila vztrajnosti preveč močna, je rbgovilil in se upiral še na policijski po- staji, kamor so ga privedli in mu nudili varno zavetje vse do streznitve. • V stanovanju bloka v so- seski Pod lipami sta se mi- nuli petek zvečer grdo gle- dala Marička in Robert. Drug drugemu sta prima- zala po en »focn«, ker pa sta to počela preveč hrup- no, bosta morala k sodniku za prekrške. • V nedeljo dopoldne je bil na Vrunčevi družinski mi- ting. V pretepu dvojic sta sodelovali dve ekipi. Kako se je končalo ravsanje med staro in mlado generacijo (ata, mamaihčerka, fant), nam ni uspelo izvedeti. M.A. Avans za naročen uboj? Osumljenca sta grozila In streljala, ila bi Izterjala ijolg - Izsiljevalca v priporu, naročnikov še niso Izsleaili Kriminalisti oddelka za za- tiranje organiziranega krimi- nala pri UKS in policisti Poli- cijske postaje Velenje, so v po- nedeljek 29. januarja prijeli, čez dva dni pa k preiskovalne- mu sodniku privedli 19-letne- ga R.K. in 20-letnega K.T. Oba sta iz Velenja, prvi je po rodu Hrvat, sicer pa slovenski dr- žavljan, drugi pa državljan BiH. Osumljena sta kaznivih de- janj ogrožanja varnosti, izsi- ljevanja in povzročitve splošne nevarnosti, R.K. pa bodo ova- dili še za kaznivo dejanje ne- dovoljene proizvodnje in pro- meta z orož>em. Preiskovalni sodnik je za oba osumljenca odredil pripor. V naselju Gorica v Velenju je v nedeljo, 28. januarja okrog 21. ure počilo, ko je nekdo, iz osebnega vozila znamke golf, s puško pomeril v osvetljeno okno stanovanjske hiše, katere lastnik je P.R. Izstreljeni na- boji so prileteli v prostor, kjer sta se takrat zadrževali lastni- kova žena in njuna mladoletna hčerka.. Na vso srečo žrtev ni bilo, je pa vprašanje, kako bi se vsa stvar razpletla in kon- čala, če ne bi vmes posegli po- licisti in kriminalisti ter, ob pomoči očividca, storilca že naslednji dan prijeli. Kmalu po streljanju je v hiši zazvonil telefon in nekdo je (spet) grozil, sicer pa so bili v oškodovančevi družini groženj že lep čas vajeni. Vse skupaj se je začelo, ko je K.T. koncem minulega leta od dveh hi-va- ških državljanov, R.V. in 2.V., ki sta občasno delala pri P.R. izvedel, da jima P.R. za različ- na opravljena dela dolguje 5 tisoč nemških mark. Takrat so se dogovorili, da sme R.V., v kolikor bo ta dolg izterjal, po- lovico vsote obdržati zase. K.T. je k sodelovanju pritegnil znanca K.R. in skupaj sta iz- delala načrt ter ga 6. januarja letos pričela uresničevati. Te- ga dne sta domnevnemu dolž- niku začela groziti po telefonu in ga grobo izsiljevati. Ker ta na grožnje in zahteve ni reagi- ral, je 15. januarja prejel pi- smo, v katerem so mu sporoči- li, da je njegov dolg narastel že na 7 tisoč mark in mu zagrozi- li, da ga bodo ubili, v kolikor denarja ne bo izročil v 24 urah. V pismu sta še navedla, da sta za njegov umor že prejela 4 tisoč mark kot predplačilo. Da bi grožnja izpadla čim bolj resna, je bil pismu priložen naboj. Ker P.R. tudi tokrat ni reagiral, je pa o grožnjah zdaj obvestil policijo, so v nasled- njih dneh sledile telefonske grožnje. Ker spet ni bilo pra- vega učinka, sta se K.R. in K.T. v nedeljo 28. januarja od- ločila za hujše metode. Po naj- denih tulcih preiskovalci skle- pajo, da je bilo v hišo izstrelje- nih najmanj 5 nabojev, dve iz- streljeni krogli pa sta sk^ okno prileteli v dnevno so^ Takoj po streljanju sta o^^^ Ijena storilca oddrvela pj^^ središču Velenja. Policisti in kriminalisti sq, noči na ponedeljek zbrali volj informacij, da so v pon^^ deljek dopoldne lahko prij^i prvega osumljenca, K.R., vpo, poldanskem času pa še k.t Obema so, skladno s pooblj^ stili, odvzeli prostost. Kasneji so pri obeh opravili še hišu, preiskavo in našli avtomatski puško, naboje in druge materi, alne dokaze. Domnevnih na. ročni kov izterjave niso našli menda naj bi že pobegnila če; mejo, so pa zoper njiju napisa, li kazensko ovadbo za napelje, vanje k izsiljevanju. Kazniva dejanja, kot so raj. na izsiljevanja z grožnjami in ustrahovanjem, so v zadnjU letih tudi na našem območju» zaskrbljujočem porastu. V mj. nulem letu npr., so delavD UNZ Celje zaznali in obravna. vali kar 77 kaznivih dejanj iz. siljevanja, je pa ta številki najbrž še višja, saj mnoge žr. tve raje molčijo. Za prijavo« največkrat odločijo šele po tem, ko je resno ogroženo nji hovo življenje in življenja za^ konskih partnerjev ter otrol^ MARJELA agre; Zaseženo orožje: avtomatska puška in strelivo (Foto: UNZ Celje) Lakota nepremagljiva v noči na 30. januar je nez- nani storilec vlomil v Dom za varstvo odraslih oseb na Ki- dričevi cesti v Velenju. Najprej si je v kuhinji postregel z jeda- čo in pijačo, s sabo pa odnesel za okoli 30 tisoč tolarjev hra- ne, v glavnem konzerv, napoli- tank, kave in sokov. Vlomilec v garažah Nekdo je v noči na 30. janu- ar vlomil v skupne garaže na Kardeljevem trgu v Velenju. Vlomil je v 12 osebnih vozil; iz desetih je ukradel 6 avtoradio kasetofonov in 4 avtoradijske sprejemnike, v dveh avtomo- bilih pa ni našel ničesar, kar bi ga zanimalo. Lastnikom je povzročil za več kot 120 tisoč tolarjev gmotne škode. Telefon iz salona V noči na 30. januar je bilo vlomljeno v frizerski salon na terasi stanovanjskega bloka na Kersnikovi cesti v Velenju. Vlomilec je odnesel telefonski aparat s tajnico, znamke pa- nasonic. Lastnica Marija S. je oškodovana za okoli 50 tisoč tolarjev. Grenko razočaranje Drzno tatvino sta si 30. ja- nuarja zvečer na Vodnikovi cesti v Velenju privoščila dva mlajša moška. Eden je dohitel Marjeto Š., ki je hodila z mo- žem po peš poti in ji iz rok iztrgal manjšo torbico, potem pa sta oba nepridiprava zbe- žala v neznano. Bila pa sta go- tovo zelo razočarana, saj sta Vgotovila, da je v torbici le škatlica cigaret, 5 tolarjev in majhen svečnik. Odpeljano, pripeljano Izpred stanovanjske hiše v Letušu je 30. januarja zvečer izginilo osebno vozilo puljske registracije znamke alfa ro- meo, last Hrvata Borisa G. Kasneje se je izkazalo, da sta storilca kaznivega dejanja dva, ki so ju v sredo ob 3. uri pri Otočcu prijeli novomeški policisti. Ugotovili so, da je ukradeno vozilo vozil 18-letni Mario V., sopotnik pa je bil 17- letni Simon L., oba Velenjča- na. Lastniku so vozilo še istega dne pripeljali nazaj, ga bo pa verjetno odslej pridno zakle- pal, ko se bo od njega oddaljil. Vlomilci in tatovi se najbolj razveselijo nezaklenjenih av- tomobilov. Obstreijenl srni V lovišču lovske družine Kozje, na območju Vrenske Gorce, so v ponedeljek, 29. ja- nuarja dopoldne, lovci našli dve obstreljeni srni, ki sta za- radi ran poginili. Storilec je nanju streljal z orožjem kali- bra 5,6. V raziskavo so se takoj vključili šmarski policisti, ki so dvema domačinoma, M.Z. in R.C., zasegli neprijavljeno orožje prej omenjenega kali- bra. Sumijo, da je na srni stre- ljal krivolovec R.C. Trud zaman v noči na 31. januar je nek- do vlomil v skupne prostore v stanovanjskem bloku na Kra- igherjevi ulici v Celju, tam pa je vlomil še v 13 kleti. Nabral si je večje število kozarcev z vloženo zelenjavo in sadjem, vse skupaj skrbno zložil v kar- tonske škatle, potem pa vso to zalogo pustil v kolesarnici. Verjetno se mu je zgodilo kaj nepričakovanega. Mamljiva tehnika V sredo, 1. februarja zgodaj zjutraj, je neznani storilec vlo- mil v prodajalno Elektrotehna na Prešernovi cesti v Velenju. Ukradel je 3 avtoradio kaseto- fone, 3 vvalkmane, 2 transi- storska sprejenmika, 2 video kameri, video recorder, 6 tele- fonskih aparatov in dvoje slu- šalk. Omenjeno trgovino je oškodoval za 428 tisoč to- larjev. Že S5 5K Prejšnji četrtek zjutraj je nekdo ukradel osebno vozilo znamke renault 5, ki je bilo parkirano na dvorišču stano- vanjske hiše v ulici Janka Ul- riha v Velenju. Vozilo je mišje sive barve, z reg. št. CE 77- 16L, lastnica Barbara K. pa je oškodovana za približno 800 tisoč tolarjev. Vloma v Pristavi v noči na 2. februar je nekdo vlomil v trgovino Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah v Pristavi pri Mestinju. Odpeljal je televizijski sprejenrmik, dve motorni žagi, globinski sesa- lec, video recorder, več stekle- nic buteljčnih vin in 13.500 to- larjev gotovine. Lastnika je oškodoval za 380 tisoč to- larjev. V isti noči je bilo vlomljeno tudi v Jelšino prodajalno v istem kraju. Tam pogrešajo te- levizijski sprejemnik, meso- reznico, več zavitkov različnih vrst cigaret in 2 tisoč tolarjev menjalnega denarja. Podjetje Jelša je oškodovano za 176 ti- soč tolarjev. Tolarji iz župnišča Nekdo je v četrtek, 1. febru- arja zjutraj, vlomil v prostore župnišča v Murnovi ulici v Vojniku. Vzel si je dovolj časa, da je prostore dodobra prei- skal, našel in ukradel pa je do- brih 120 tisoč tolarjev denarja. Vlom v kiosk Minuli četrtek zvečer je nekdo vlomil v prodajni kiosk Dolores v Šempetru. Nabral si je nekaj škatlic cigaret marl- boro, dva žepna noža, kolonj- sko vodo in 6 čokoladnih jajčk. Lastnica Dolores P. iz Šempe- tra je oškodovana za približno 25 tisoč tolarjev. Kradel v gostišču V noči na 2. februar je nekdo vlomil v gostišče Pri Rimski nekropoli v Šempetru. Notra- njost objekta je dodobra prei- skal, ukradel pa manjšo vsoto menjalnega denarja, prenosni telefonski aparat s slušalko, li- ter žganja, več zavojčkov ciga- ret ter večje število nalivnih peres in kemičnih svinčnikov z natisnjenim imenom gostišča. Lastnica Marija S. iz Podloga je oškodovana za približno 200 tisoč tolarjev. Spredaj bos Minuli petek okrog poldni va, je neznani storilec stopil i osebnega avtomobila znamk mercedes, ki je bil parkira pred gostiščem Lovec v Sti dencah. Tam se je zadržal toji ko časa, da je odmontiraV qb( sprednji kolesi. Lastnik vod, Bogdan R. iz Razdela, je ošte dovan za okoli 45 tisoč to larjev. Blaupunkt iz ZX v času od 29. januarja doi februarja je neznani storile iz odklenjenega in karambol ranega osebnega avtomobil znamke citroen ZX, parkir« nega pred gospodarskim p( slopjem v Virštanju, ukrad avtoradio kasetofon znaml biaupunkt in s tem Romana ( oškodoval za okoli 40 tisoč ti larjev. Vlomil v katrco v soboto, 3. februarja zji traj oziroma dopldne, je ne nani storilec vlomil v osebi avtomobil znamke R4, ki je I parkiran na Trubarjevi ulici Celju. Ukradel je polico zvočnikoma in ojačevalcet Miran J. iz Celja je oškodova za okoli 70 tisoč tolarjev. Štirje roparji Na Aškerčevi ulici v Celf so, v nedeljo okoli 20.30 uK štirje neznani storilci napadi Jožeta I. (18) iz Krškega in D" iz žepa pobrali 6 tisoč tolarji gotovine. Po dejanju so se ra^ bežali v neznano. izginuli golf Minulo soboto zvečer je nC* nani storilec odklenil in v n«* nano kam odpeljal osebni a< lomobil znamke VW golf, sfj brne barve, z reg. št. CE S" 100 in z nameščenim prtljaži* kom na strehi. Vozilo je st^^ na parkirišču na Ulici XIV. ^ vizije v Celju, lastnik Aleks^ der B. pa je oškodovan za ok"' 900 tisoč tolarjev. Z genetiko nad posiljevaica Nedavno so v Angliji zoper posiljevalca uporabili novo kriminalistično metodo upo- rabe DNK (dezoksiribonukle- inska kislina) ali genetskega »prstnega odtisa«. Petindvajsetletnemu Josep- hu Ragusu je zaradi tako do- kazanega posilstva neke bol- niške sestre sodnik iz Bir- minghama prisodil 12 let za- pora. Za posiljevalca je bila usodna drobcena sled nožnič- nega izločka, pomešanega s posiljevalčevim semenom, ki so ga našli na mestu dejanja. Kemijska analitičarka iz Al- dermastonskega znanstvenega laboratorija, ki je prejela v analizo bris te sledi, je najprej ugotovila, da je sled zaradi majhnosti neuporabna za standardno dokazovanje DNK. Zato je uporabila zelo občutljivo metodo, znano pod imenom HLA, s katero je vzo- rec multiplicirala, rezultati, dobljeni na ta način, pa so po- kazali nedvomen spolni odnos osumljenca z žrtvijo. Metodo HLA so razvili v ZDA, z njo pa je mogoče mul- tiplicirati drobcene sledi tkiva ali izločkov. V praksi to pome- ni, da lahko analitiki z dosti manjšim vzorcem opravijo preizkuse z veliko mero točno- sti. Sam preizkus temelji na analiziranju in štetju levkocit- nih antigenov, ki so del verige DNK. S testom HLA se izdela skupina DNK, ki ji pripada oseba, podobno kot je to s krv- no skupino. Za metodo HLA, ki pomeni novo učinkovito orožje proti zločincem, zani- manje v svetu zelo narašča. (Sled) Preventiva kot osnova policijskega dela Idejni projekt javne varnosti, imenovan tudi Policija, ki ga bodo na našem območju pričeli uresničevati s 1. marcem letos, po- stavlja policijsko preventivo kot eno izmed osnov policijskega dela. Pri tem snovalci projekta poudarjajo, da je predmet policijskega preventivnega dela predvsem situacijska preventiva, ki pome- ni delovanje v smislu zmanjševanja mož- nosti (situacij) za izvajanje kriminala in ostalih negativnih dejanj državljanov in hkrati povečanje možnosti, da bo storilec odkrit. Gre za način opravljanja policij- skega dela (poleg represivnega načina), katerega glavni cilj je zmanjševanje obse- ga kriminala in večja varnost ljudi in pre- moženja. Osnovna značilnost preventivne- ga policijskega dela je nenehna aktivna komunikacija z javnostjo na vseh ravneh policijskega delovanja. Cilj te komunika- cije je varnostno ozaveščanje javnosti in omogočanje drugim javnim službam in dr- žavljanom, da sodelujejo pri nadzorovanju motečih in nevarnih pojavov, jc v svoji strokovni študiji Delo v policijskem okoli- šu zapisal Miroslav Žaberl. Šl. 6. - 7. februar 1996 J3 NOVI TEDNIK Za pomoč odvisnikom od drog ij^S, Karitas In Center za zUravllenle In preprečevanje oilvisnosti Celje predstavili svoje dejavnosti y Lokalni akcijski skupini problematiko odvisnosti od ^og se že tri leta srečujejo Iju- ijg z različnih področij , jjavstvo, šolstvo, vzgoja, so- jala. Karitas...) Na ponedelj- tiskovni konferenci v jostorih Zavoda za zdrav- stveno varstvo Celje so pred- jtavniki LAS predstavili delo j^kalne akcijske skupine za foblemstiJ^o odvisnosti v Ce- lju in načrte za leto 1996 ter ^jultate rezultate raziskave, fci sta jo v okviru LAS izvedli ^enka Kokalj in Bernarda pobnik. Svoje delo so predstavili tu- ji predstavniki Centra za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti, ki je v Celju pričel delovati v začetku lanskega novembra, in pa celjska Ka- ritas. Dr. Kokaljeva je povedala, Ja je program dela LAS usmerjen predvsem v preven- tivno delo, v program za letos pa so si zastavili organizacijo in pripravo ter izvedbo preda- vanj za učitelje v osnovnih šo- lah, organizacijo in pripravo ter izvedbo predavanj za star- še, seznanjanje staršev o raz- vojnih procesih v otrocih in o problemih, ki jih s seboj prina- ša odraščanje, poudarjanje vlog, ki jo imajo starši pri teh procesih ter vloge, ki jo pri tem igrata šola in okolje... V okviru raziskovalnega de- la naj bi pripravili posnetek stanja med srednješolsko po- pulacijo, v okviru založniške dejavnosti bodo pripravili po- natis pobarvanke za male šo- larje »V družini se vse začne«, ki jo bodo dobili otroci na si- stematskem pregledu pred vstopom v šolo, pripravili pa bodo tudi zloženko za srednje- šolce z naslovom »Aktivno preživljanje prostega časa«. Sicer pa bo članom LAS omogočeno strokovno izobra- ževanje v obsegu nadgradnje že osvojenih znanj, ustanovi- tev strokovne knjižnice za uporabo za člane LAS ter skrb za nabavo materiala za pre- ventivno delo. Člani LAS pa imajo v načrtu tudi pripravo okrogle mize za srednješolce na temo odvisnosti, ki bo predvidoma v začetku marca v veliki dvorani Narodnega do- ma v Celju. Od 2. novembra 1995 dalje deluje v Zdravstvenem domu Celje Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od ne- dovoljenih drog. V začetku je bilo d^ovanje Centra usmer- jeno na vzdrževanje metadon- skega programa, ki je sedaj, kot je povedala socialna de- lavka Vida Vozlič Danilovič, le ena od številnih dejavnosti te- ga centra. V celjskem Centru tako po- tekajo naslednje dejavnosti: posvetovalnica za odvisnike, svojce in pedagoge, individu- alna, skupinska in družinska terapija, priprava za hospital- no obravnavo, pomoč pri reha- bilitaciji in vključevanju v družbo, postavljanje indikacij ža vzdrževalni metadonski program, nadzor nad izvaja- njem le tega, terensko delo, povezava s terapevtskimi skupnostmi in skupinami za samopomoč ter drugimi insti- tucijami. Ekipa vsakega centra naj bi bila sestavljena iz psihiatra, splošnega zdravnika, psiholo- ga, socialnega delavca, medi- cinske sestre in laboranta. V celjskem centru dela dve uri tedensko psihiatrinja (dr. Ves- na Novak), dve uri psiholog (Radovan Zupančič), socialna delavka Vida Vozlič Danilovič pa je v Centru dnevno štiri ure. Vsi tisti, ki bi se radi obrnili na ta Center, ker potrebujete kakršno koli pomoč ali nasvet, lahko pokličete na številko 4.34-225 vsak dan od desete do štirinajste ure ali, pa se oglasi- te v celjskem Zdravstvenem domu, kjer Center za zdravlje- nje in preprečevanje odvisno- sti deluje. Ena pivih organizacij, ki se je pri nas začela ukvarjati s pomočjo odvisnikom, je Kari- tas. Marija Kovačič, ki se na celjski Karitas ukvarja s pro- blemi, povezanimi z drogami, je povedala; »Prvi odvisnik je k nam po pomoč prišel pred štirimi leti, in takrat smo se povezali s slovensko Karitas, poiskali stike s sorodniki in s tistimi, ki bi bili pripravljeni pomagati, kar je bila v prime- ru Karitasa Don Pierrinova skupnost Srečanje. Tako je bi- la lani januarja ustanovljena tudi prva takšna skupnost v Sloveniji, in sicer v Kostanje- vici pri Novi Gorici. Sicer pa Karitas organizira tudi semi- narje za prostovoljce, ki so pripravljeni odvisnikom po- magati.« In rezultati ankete, ki sta jo opravili dr. Alenka Kokalj in psihologinja Bernarda Dobnik? Anketiranih je bilo 546 učencev osmih razredov iz 23 osnovnih šol v celjski regiji. V prostem času otroci najpogo- steje gledajo televizijo; aktiv- nega skupnega preživljanja prostega časa je nekoliko več na podeželju in pri tistih dru- žinah, kjer se starša odlično razumeta. Otroci iz urejenih di-užin si želijo, da ostane ta- ka, kot je, tisti iz razvezanih pa si večinoma želijo, da bi spet živeli skupaj. Dvaintride- set odstotkov mater in osemin- trideset odstotkov očetov kadi. Med osmošolci je poizkusilo kaditi že 49% otrok v mestu in 41% na podeželju. Otroci so se s cigareto prvič srečali večino- ma med desetim in dvanajstim letom starosti. Z alkoholom je obremenje- nih 10% družin. Le dobra de- setina učencev se z alkoholom še ni srečala; kot čas prvega stika pa sta tudi tu izpostav- ljena deseto in dvanajsto leto. Večina učencev je prvi kozarec alkohola dobila od staršev; pogosto je bil to kozarec šam- panjca za novo leto. Sicer pa. ■pravijo rezultau ankete, mladi največ posegajo po pivu in vinu. Z ilegalnimi drogami je, gle- de na odgovore anketirancev, imelo izkušnje le devet učen- cev. Srednješolska populacija, ki je zaradi številnih razlogov mnogo bolj ogrožena, pa v ra- ziskavo ni bila zajeta. Rezultati ankete niso preti- rano zaskrbljujoči, je povedala Dobnikova, vendar se težave, ki nastanejo zaradi jemanja droge, pokažejo šele v času od treh do petih let po začetku jemanja. Po uradnih podatkih s področja zdravstva je na Celjskem trenutno devetnajst odvisnikov, po podatkih kri- minalistične službe pa še- stindvajset, dr. Kokaljeva pa je povedala, da se realna ocena v zvezi z odvisniki na Celj- skem suče okoli števila sto. NINA M. SEDLAR Pobeglega izsiedili Na cesti Kozjanskega odre- da v Šentjurju se je, v sredo 31. januarja zjutraj, pripetila nez- goda, v kateri je bila ena oseba lažje ranjena, voznik osebnega vozila pa je po nesreči peljal dalje. Anica J. (42) iz Rifnika je Vvodila po levi strani ceste v smeri centra Šentjurja, pri to- vami Alpos (cevarna) pa ji je nasproti pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila, ki je trčil vanjo in ji povzročil lažje telesne poškodbe ter po nezgodi pobegnil. Kasneje so ugotovili, da je peško Anico J. zbil po vozišču 27-letni Robert K. Še en pobeg Na magistralni cesti v kraju Brode pri Vranskem se je, v četrtek 1. februarja zvečer, pripetila nezgoda, ki je terjala večjo materialno škodo, eden od udeleženih voznikov pa je s kraja pobegnil. Matjaž Z. (39) je vozil osebni avtomobil iz smeri Vranskega proti Celju. Zunaj naselja Bro- de mu je nasproti, po njego- vem voznem pasu, pripeljal neznani voznik osebnega avto- tnobila s slovenj egraško regio- stracijo, znamke renault 4, temno modre barve. Med vozi- loma je prišlo do oplaženja, voznika Matjaža Z. pa je pri tem zaneslo s ceste, utrpel pa je lažje telesne poškodbe. Na fijegovem vozilu je nastalo za okoli milijon tolarjev škode, •neznani domnevni povzroči- telj nezgode pa je z nezmanj- šano hitrostjo peljal v smeri Ljubljane. Kdor bi kar koli ve- del o pobeglem vozniku, naj to sporoči na tel. št. 92. Trčil v peško Na Mariborski cesti v Celju ^ je, v soboto 3. februarja zju- pripetila nezgoda, v kate- je hude telesne poškodbe JJtrpela peška, gmotna škoda, je nastala, pa znaša okoli 50 ^•soč tolarjev. Zvonimir D. (36) iz Celja je ^ozil osebni avtomobil iz sme- ^ Kidričeve ulice proti Vojni- Ko je pripeljal do stano- vanjske hiše na Mariborski c. je trčil v 43-letno peško ^rozdo G. iz Celja, ki je preč- kala vozišče po slabo vidnem zaznamovanem prehodu za pešce. Peška je pri trčenju utr- pela hude telesne poškodbe. Štlrle ranjeni Na magistralni cesti Celje- Laško se je, minulo soboto po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hu- de telesne poškodbe, trije ude- leženci pa so bili lažje ranjeni. Na vozilih je škode za okoli milijon 300 tisoč tolarjev. Štefan O. (41) iz Zgornje Re- čice je vozil tovorno vozilo s priklopnikom po magistralni cesti iz smeri Laškega proti Celju, v Tremarjah pa je prehi- teval dve osebni vozili, nepo- sredno pred njim. Ko je s sprednjim delom že prehitel osebno vozilo, ki ga je vozila 47-letna Ema P. iz Celja, je zavil v desno pred njo, zaradi česar se je voznica umaknila v desno na bankino, in po nekaj metrih vožnje skrenila nazaj na vozišče ter bočno trčila v kovinsko drsno ograjo. Po tr- čenju v ograjo je na levem voz- nem pasu čelno trčila v na- sproti vozeč osebni avtomobil, ki ga je iz smeri Celja vozil 56- letni Janez P. iz Celja. V nesre- či se je hudo telesno poškodo- vala 78-letna Jožefa J. iz Celja. M.A. Na Celjskem seje v minulem tednu pripetilo tudi 49 takšnih nezgod, ki so se končale le z gmotno škodo na vozilih. Ena takšnih (na fotografiji) je bila minulo nedeljo okoli 13. ure v Savinjski dolini, v križišču cest za Braslovče in Parižlje. Foto: SHERPA Razkrit misterij okoii Lečnikoviii ur Urarstvo Lečnik iz Aškerče- ve ulice v Celju je tisti lokal na Celjskem, ki je v zadnjem letu dni doživel največ vlomnih ta- tvih. Vsakokratna škoda, ki jo je utrpel lastnik, je dosegala' visoke številke, saj so bili ukradeni predmeti ponavadi ročne ure najuglednejših sve- tovnih znamk ter dragoceni nakit iz zlata. Zato ni čudno, da so se mno- gi Celjani spraševali, zakaj je ta lokal tolikokrat na udaru in kdo so storilci, ki iz izložbene- ga okna tako vztrajno pobirajo dragocene predmete. Govorice so se nekolikanj umirile, ko so policisti in kriminalisti UNZ Celje uspešno razvozlali lan- ske primere vlomov ter storil- ce prijeli, zadeva pa je postala spet aktualna januarja letos, ko je bilo izložbeno okno Leč- nikovega lokala spet raz- bito ... Tokrat so policisti PP Celje in kriminalisti UKS UNZ Ce- lje prijeli Bogdana B. (33) iz Velenja, ki je osumljen večjega števila vlomov na območju Ce- lja, Velenja in Ljubljane. Tako naj bi Bogdan B. v noči na 11. januar s kamnom razbil ozlož- beno okno Lečnikovega Urar- stva m pograbil več ur ter zlat- nine v skupni vrednosti mili- jon 600 tisoč tolarjev. V noči na 17. januar je vlomil tudi v bistro Cafe v Kocenovi ulici v Celju in iz registrske blagajne pobral ves menjalni denar, isto noč pa je spet vlomil v izložbo Urarstva Lečnik in si nabral zlatnine v vrednosti okoli 300 tisoč tolarjev. Bogdan naj bi imel na vesti še 5 kaznivih de- janj tatvin in velikih tatvin, ko je vlamljal v vozila in kleti na območju Velenja. Ker so bila njegova lovišča tudi na ljub- ljanskem območju, so ga celj- ski preiskovalci te dni izročili v postopek delavcem ljubljan- ske UNZ. M. AGREŽ Prijet v Ameriki V času, ko je (3. februarja v zgodnjih jutranjih urah) vlo- mil in kradel v gostišču Ame- rika na Mariborski cesti v Ce- lju, so delavci Policijske po- staje Celje prijeli 20-letnega Dušana S. iz Celja, ga pridrža- li in pri njem doma opravili hišno preiskavo. Našli so predmete, ki nakazujejo, da je Dušan S. v noči na 17. januar vlomil tudi v prodajalno Pac- ka v Celju ter v noči na 22. januar v lokal Prima, prav ta- ko v Celju. M.A. Pavli lastno mater Poskusa umora lastne matere je osumljen C.K. (49) z območja Žalca. C.K. naj bi se 2. februarja v času med 15. in 16. uro sporekel s svojo materjo (72), s katero živi v skupnem gospodinjstvu. Prepir je prerasel v prerivanje in nasi- lje, ko naj bi C.K. mater prijel za vrat ter jo hotel umoriti. Domneva o poskusu umora izhaja iz dejstva, da je osumljeni v policijski preiskavi poudaril, da bo mater nekega dne zares umoril. Petkov poskus naj bi mu preprečili sosedje, ki so poklicali policijo, ranjeno osumljenčevo mater pa so odpeljali v celjsko bolniš- nico. ___.________MA.. Samosprožiinl izstrelek v nogo V četrtek 1. februarja popoldne se je v gozdu Rcsnik pod Roglo hudo telesno poškodoval Danijel V. (29) iz Modric pri Slovenski Bistrici. Z dvema prijateljema je nastreljeval lovsko puško. Ko jo je, z nabojem v cevi prislonil ob drevo, je le-ta padla na tla in se sama sprožila. Izstrelek je Danijela zadel v predel goleniče in mu povzročil hudo telesno poškodbo. Nezgoda v peskokopu V peskokopu Vegrada v Ve- lenju se je, v petek 2. februarja dopoldne, pripetila delovna nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval voznik to- vornjaka, 35-letni Dušan B. iz Radelj ob Dravi. Dušan B. je s svojim tovor- njakom pripeljal kamenje do lijaka drobilnice peskokopa in tam vozilo ustavil ter motor pustil v teku. Aktiviral je po- možno zavoro ter se odpravil k lijaku, takrat pa se je, verjetno zaradi tresljajev motorja, sprostila pomožna zavora, in vozilo se je pričelo samodejno premikati. Ko je Dušan B. to opazil, je stekel za vozilom, da bi ga ustavil, a mu je, ko ga je dohitel, na zasneženem in spolzkem nasipu spodrsnilo. Padel je pod vozilo, zadnje le- vo kolo pa mu je zapeljalo pre- ko trebuha. Otroka sta se dušila v stanovanju na Stane- tovi ulici v Celju je iz plinskega bojlerja, na- meščenega v kopalnici, začel uhajati plin. To se je dogajalo minu- lo soboto zvečer, ko sta se kopala deset in šestletni otrok, ter se pričela duši- ti. Starša, ki sta bila ta- krat v sobi, sta zaslišala nenavadno močno kašlja- nje otrok, ter še pravi čas prihitela na pomoč. Oba fantka so z reševalnim vozilom odpeljali v bol- nišnico, kjer sta ostala na opazovanju. Zgorelo ostrešje v naselju Lipa v Velenju je 2. februarja zvečer izbruhnil požar na starejši stanovanjski hiši, ki je last Kmetijstva Šale- ška dolina. V požaru, do katerega je pr- šlo zaradi dotrajanosti dimni- ka, je zgorelo celotno ostrešje, gmotna škoda, ki je pri tem nastala, pa znaša okoli 600 ti- soč tolarjev. Hitro in učinkovi- to so požar zajezili velenjski gasilci. Sveča uničila drvarnico V Mestinju je 3. februarja ponoči zagorelo na manjši dr- varnici, last Milana K. iz Grlic. Kljub posredovanju gasil- cev; je drvarnica pogorela do tal, preiskovalci pa so ugotovi- li, da je požar najvcMJetneje povzročila prižgana sveča, s katero je lastnik osvetljeval prostor. Na.stala škoda znaša približmHtOJistJČ^ St. 6. - 7. februar 1996 NOVI TEDNIK GLASBA Hit sezone Vesele Štajerke Prireditev Pokaži kaj znaš v Dobju pri Planini avgusta 1994 je rojstni kraj trenut- no ene najbolj popularnih slovenskih glasbenih skupin na področju domače zabav- ne glasbe z imenom Vesele Štajerke. V Dobju so nastopile loče- no Mojca Črešnar s harmoni- ko, Loti Žlaus s kitaro in Mar- jana Herzog tudi s kitaro in klaviaturami. Mlada dekleta so takoj našla medsebojni stik, imela pa so veliko srečo, da jih je opazil Jože Žlaus, domala vse življenje zapisan domači zabavni glasbi in oče ene iz- med tieh članic popularne sku- pine. Jože je začutil, da bi to bilo lahko tisto pravo, kar sije že dolgo želel: "Imamo veliko kvintetov in triov z večglasnim fantovskim petjem, pogrešal pa sem nekaj novega," je pri- povedoval med obiskom v ra- dijskem studiu. "Čeprav so de- kleta iz Oplotnice, Globoč in Tevč jih to ni oviralo, da ne bi začele skupaj vaditi in takoj tu- di nastopati. Zdaj nam zmanj- kuje datumov, saj dekleta ta- ko rekoč dobesedno oblegajo iz vseh predelov Slovenije." Mojca, Loti in Marjana ima- jo trenutno pripravljen pro- gram za osem ur igranja, to pa pomeni, da že lahko igrajo tu- di na daljših veselicah. Sicer pa jih vabijo povsod, kjer ima- jo radi nekaj novega in sveže- ga, to pa Vesele Štajerke prav gotovo so. Januarja so izdale prvo kaseto, ki se odlično pro- daja, veliko jih vrtijo po raz- ličnih radijskih postajah, vabi- jo v televizijske oddaje...Vse do poletja bo težko še najti prosti termin, tako je povpra- ševanje po njihovem nastopu. Dekleta vadijo pri Mojci (pred leti je nase opozorila na Zlati harmoniki na Ljubečni!) v Op- lotnici, imajo pa dvojno sre- čo: da imajo odličnega men- torja, ki se na te zahtevne in odgovorne pa tudi nevarne po- sle dobro spozna, to je Jože Žlaus in izvrstne starše, ki mla- da dekleta spremljajo in jim omogočajo številne nastope. Tretja^ sreča so tisti, ki za Vesele Štajerke pišejo tekste in melodije, tu pa sta seveda v ospredju izvrstna Igor Podpe- čan s svojim studiom Zlati zvoki v Kisovcu pri Zagorju in Vera Soline. In kakšni so njihovi načrti? Mojca, Loti in M^ana: "Povabljene smo na Alpski ve- čer, kije sploh "špiea" med ta- kimi prireditvami v Sloveniji. Šle bomo na festival v Vurberk (melodijo pripravlja Tine Les- jak) in na veliko prireditev Ve- selico vas zabava 21. marca v novo dvorano Tri lilije v Laš- ko. Vabijo nas gasilci za ve- selice, igramo na otvoritvah, imamo redne tedenske aranž- mane po večjih gostiščih, skratka dela je preveč." Vesele Štajerke bodo izpo- polnjevale glasbeni program, ki ga želijo razširiti še na ob- vezen in potreben humor ter jodlanje, kjer bo Loti Žlaus po- magala Vera Kortn. Mimo lahko zapišemo, da so Vesele Štajerke tu in da so se že do- bro uveljavile v slovenskem glasbenem prostoru. To jim je uspelo zaradi dobre glasbe in tudi prikupnosti ter sproščeno- sti, ki izžarevata iz njih. In po- slušalka Radia Celje Ivica iz Vojnika ima prav, ko je rekla, da so Vesele Štajerke biser na našem Štajerskem. Dodali bi - in širše tudi. Na posnetku so (z leve) Mar- jana Herzog, Mojca Črešnar, Jože Žlaus, Loti Žlaus in Ivana Švagula-Zavšek. TONE VRABL Vsi gostje v glasbeni oddaji Vrtiljak polk in valčkov, ki je na sporedu Radia Celje ob ponedeljkih zvečer, dobijo v spomin posebno priznanje. Tega sta letos pripravila Jože Žlaus, ki se na veliko ukvarja tudi z likovno umetnostjo, in Ivana Švagu- la-Zavšek, ki je originalne grafike z ljudskim ornamentom ter pripisom "NT«&RC Vrtiljak polk in valčkov 1996" okviri- la. Zlaus in Zavškova sta lepo spominsko darilo podarila. Zlati petelin spodrinil Notti Veliko neprijetnih zaple- tov se je pojavilo ob Zla- tem petelinu, ki naj bi ga letos aprila dobili mnogi najboljši slovenski avtorji in izvajalci različnih glas- benih zvrsti v Sloveniji preko agencije Ovum, kije organizator. Zaplete je začela kuhati agencija Nota z Nanijem Matjašičem, ki sta si lasti- la avtorstvo nad izborom najboljših glasbenikov v Sloveniji. Da bi te nejasno- sti odpravili, je agencija Novum sklicala tiskovno konferenco, na kateri je po- drobno predstavila potek pridobivanja vseh pravic za izvedbo izbora tistih, ki bo- do aprila med 3. Medna- rodnim glasbenim sejmom v Celju prvič dobili prizna- nje Zlati petelin. Na tiskovni konferenci je bilo jasno povedano, daje prejšnja Zlata nota last agencije Ovum in daje lo- gotip in celostno podobo Zlate note agencija Ovur^ po pogodbi z 20. februar lani enkrat in za vselej oi kupila od njenega avtor Ermina Medženoviča. p končani tiskovni konferen ci je Ovum prejel skk Okrožnega sodišča v riboru, ki agenciji Notaij Naniju Matjašiču prepovi duje uporabo imena Zlah nota ali oznak za priredil tev Zlata nota. V primeru kršitve je kršitelj dolžan plačati denarno kazen lOo tisoč tolarjev dnevno po^ izvršbo. Po vseh teh peripetijali naj bi Zlati petelin končno svobodno zakikirikal in* 20. aprila na otvoritvei dan 3. MGS v Celju zn; šel v naročju več kot tridi setih nagrajencev. Zvoči del celostne podobe Zlat ga petelina je delo Rok Goloba, logotip in kipec pa je oblikoval Andrej Troha TONE VRABL Elvis de Luxe Skladbe Elvisa Prešteva na slovenski način čeprav je od izida zgoš- čenke "Elvis de Luxe - Soundtrek" minilo že več kot mesec dni, bomo na tem me- stu ta zanimiv glasbeni in gledališki projekt predstavili šele sedaj. "Zaslugo" za to, sicer nič kaj drastično zamu- do, gre pripisati založbi Toa- ster Records, ki je zaradi sla- bo urejene distribucije pora- bila kar nekaj časa, da je 1000 zgoščenk spravila iz slovenske prestolnice na glasbeno manj zanimiva tr- žišča, med katera spada tu- di knežje Celje. Kot govori že sam naslov CD-ja, je ta zbirka devetnaj- stih priredb organsko poveza- na z gledališko predstavo "El- vis de Luxe", ki jo je decem- bra precej uspešno na oder po- stavila gledališka formacija Grapefruit, ki deluje v okviru gledališča Glej. Album je tako posvečen spominu na kralja ročk & rolla, Elvisa Presleya, kateremu se, na današnjemu ča- su primeren način, skuša oddol- žiti smetana slovenske alter glasbene scene. Ploščo otvarja veteran Jani Kovačič s štiklom "Skrivnosti vlak", poslovenjeno verzijo več kot 40 let stare Elvisove uspe- šnice "Mistery Train". Saša Lo- sič, nekdanji prvak bosanske- ga benda Plavi orkestar seje lo- til Berlinove "White Christ- mas", najboljši slovenski acid- jazzerji Heavy Les Wanted pa so skladbi "Rubberneckin'" vdahnili precej plesnega vzduš- ja, začinjenega še z reagge vo- kalom pevca Call Ya. V tujini precej priznani, pri nas pa neu- pravičeno prezrti, tehno noiser- ji Coptic Rain, so se na precej samosvoj način lotili pesmi- ce "Devil In The Disguise" in ustvarili eno izmed boljših priredb na tem Soundtreku. AH Capone Štrajh Trio, ki de- luje pod taktirko Gregorja Strniše, je na igriv način ob- delal mega uspešnico "Love Me Tender", Demulition Group pa so se na njim zna- čilen način poigrali z koma- dom "Fever". Koolmotor so na klasičen metalski način pri- redili "Jailhouse Ročk", April Nine pa so PresIeyevo uspe- šnico "In The Getto" iz leta 1969 naredili v stilu lani zelo popularnih Britancev Portis- head. Brežiška blues zasedba KUD Gas je priredila enega izmed Elvisovih večjih hitov "Are You Lonesome To- night", ljubljanski altemativ- ci 2227 pa so komad "My Way" oplemenitili z violino in punkersko podlago. Ena iz- med redkih slovenskih rap skupin Garbage Enemy se precej neuspešno lotila roc roli klasike "Blue Sue Shoes", Jurki in njegovi Ba sti pa komada "Wood Heart", s katerim je Prešle začetku šestdesetih zaslo' tudi v Nemčiji. Z mešani rockabillya in trdega ročka skladbo "Hound Dog" pri dili Partysons, Mitja Vrhovi - Smrekar je ob pomoč/Ni de Glerie posnel "HIsVam Fame", ljubljanski tehnoft* perji Silence pa so naredi///) skončno počasno, a zanimii verzijo balade "The GirK My Best Friends". Leteči potepuhi so pomaj pevcu Bicotu pri slovenski) rianti komada "Baby I Dfl Care", jazzerji Lollta so na dili rahlo zateženo instrumi talno verzijo pesmi "Sum der", znani slovenski reži Vinci Vogue Anžiovar je: pel in odigral vse instruma v skladbi "Can't Help Fail In Love", zgoščenko pai ključuje Elvis Polič s kon dom "Don't Be Cruel". STANE ŠPEci Št. 6. - 7. februar 1996 GLASBA NOVI TEDNIK 'j^nalii lahko pričakujemo tu- .povi album angleških alter p zvezdnikov SIJEDE, Pevec Jodja skupine Brctt Butler je .npai s preostalo trojico pripra- J, [ar 20 skladb, tako da lahko '^jla pričakujemo izid dvojnc- 5 albuma- ledni mineva leto dni, odkar .v neznano odšel Rickey Ja- kitarist p«pularne angleš- skupine IMANIC STREET ,|IEACHERS. Scotland Yaid .^e opustil iskanje, člani ben- j.James Bradfield, Nicky Wi- jin Sean Moore - pa še vedno ipajo na njegovo skorajšnjo vr- Prejšnji ponedeljek so v Los ^ngelcsu podeljevali ameriške glasbene nagrade - American Music Awards. Dvajset tisoč anketirancev je za najboljšo pop ročk skupino izbralo cali- rornijske staroste EAGLES, PEARL JAM so zmagali v dveh kategorijah, kot najbolj- ša heavy metal in alter ročk za- sedba, MICHAEL JACKSON pa je bil proglašen za najpopularnejšega pop izva- jalca LIITHER VANDROŠS (na sliki) je zmagal v kategori- ji soul - rhythm & blues, MARIAH CAREV pa je bila izbrana za pevko leta v kate- gorijah pop-rock in soul - rhythm & blues. Med številnimi podelitvami nagrad v glasbeni industriji, ki se bodo zgodile ta mesec (Brits Avvards, Grammy...), velja opozoriti tudi na "nemške grammye" - ECHO Awards. Pi-vič po petih letih odkar po- deljujejo te nagrade so se pri- reditelji odločili, da bodo letos proglasili tudi debitanta leta. Med petimi nominiranci - Dog Eat Dog, Hole, Portishead, Ala- nis Morissette in Diana King - bodo najboljšega izbrali kar gledalci MTV-ja, VJ-a Kimsy in Tomy Amies pa bosta zma- govalce v posameznih katego- rijah proglasila 23. februarja na velikem spektaklu v Hambur- gu- 44-letni PHILCOLLINSje prejšnji teden prvič po dveh le- tih spet nastopal v živo. Na do- brodelnemu koncertu, ki ga je posvetil lani umrlemu očetu svoje sedanje spremljevalke Orianne Cevey, se je zbralo 1300 ljudi, vsak izmed njih pa je moral /.a vstopnico odšteti kar 450 ameriških dolarjev. Izkupi- ček od koncerta, skoraj pol mi- lijona dolarjev, je Collins name- nil ameriški organizaciji, ki se ukvarja s preprečevanjem in zdravljenjem rakastih obolenj. 5. februarja je izšla dolgo pri- čakovana plošča "Murder Bal- lads" avstralskega darkerja NiCKA CAVEA. Na ta dan je distribucijska hiša Dallas v pro- storih Dallas Mute Shopa pri- pravila predstavitev tega LP-ja, ki ga je Cave skupaj s sprem- ljevalci The Bad Seeds priprav- ljal več kot leto dni. Na ome- njeni plošči se bo seveda znaš- la tudi velika lanska uspešnica "Where The Wild Roses Grow", ki jo je Nick posnel z razvpito avstralsko pop prince- sko Kylie Minogue. V soboto, 10. februarja, bo slovenski izbor popevke, ki nas bo zastopala na letošnjem Eurosongu '96 na Norveškem. V javni televizijski oddaji bo- do žirije slovenskih radijski po- .staj, med njimi je tudi Radio Ce- lje^ izmed 11 skladb izbrale naj- boljšo. Prvi bo tokrat nastopil VILI RESNIK s skladbo "Nek- do, ki zmore vse", za njim se bo predstavila IRENA VRČKOVNIK z "Naj mesec ugasne", PANDA se bo posku- sila s pesmijo "Sama priti vsem", ROBERTO pa z "Nisi, nisva". ALENKA VIDRIH bo skupaj z Mihom Vardijanom prepevala "Moja sreča to si ti", DON JUAN se bo predstavil s skladbo "En, dva, tri", POP DESIGN pa z "Volk samotar". V zadnjem delu izbora bo naj- prej nastopila REGINA s pe- smijo "Dan najlepših sanj", za njobo nastopila IRENA VIDIC s songom "To je bil le dotik", kot predzadnja se bo predstavi- la MARTA ZORE s skladbo "Pojdi z njo", zadnji pa bo na- stopil ansambel Janeza NOVAKA s pesmijo "Kako ti je ime". Izbor bo vodila Tajda Lekše, gostja prireditve pa bo lanska zmagovalka Darja Švaj- ger. Na isti dan, torej v soboto, 2.2., bodo po 21. uri v Galluso- vi dvorani Cankarjevega doma godli priznani kubanski latino jazzerji ELIO REVE 'V SU CHARAGON. Timbalist in vokalist Elio Rave je na glas- beni sceni že vse od srede pet- desetih, tokrat pa bo v mrzlo Ljubljano s svojo skupino pre- nesel vroče ritme salse in mam- ba. V torek, 13. februarja, bodo v ljubljanskem klubu K4 nasto- pili legendami angleški punker- ju U.K. SUBS. Na evropski tur- neji se bodo pred publiko, ki je bila ob njihovem nastanku (1976) še v plenicah, predsta- vili v zasedbi: Charlie Harper, Alan Campbell, Brian Bames in Pete Davies. Predvozači bodo brežiški post punkerji ŠPIR- ITU AL PVROTEČHICS. Prvič po desetih letih in pr- vič po izdaji CD-ja "Noč" bo legendarna ročk skupina BULDOŽER nastopila v Ljub- ljani. Po izredno uspešnem na- stopu pred 10 000 glavo mno- žico na prednovoletnem ročk spektaklu Pij i briju v Zagrebu se bodo Buldožerji tokrat pred- stavili v dvorani KUD France Prešeren v četrtek, 15. februar- ja. Najuspešnejši britanski pop metalci DEF LEPPARD v stu- diu Bow Lane v Dublinu pripravljajo material za nov album. To bo po leta 1992 izdanemu LP-ju "Adrenalize" njihov prvi studij- ski izdelek, založba London pa ga namerava obelodaniti šele sre- di poletja, saj se konec lanskega leta objavljena kompilacijska plošča "Vault" še vedno zelo dobro prodaja. STANE ŠPEGEL Proglasitev najboll priljubljenih slovenskih ansamblov Glasba je najlepši hrup od vseh. Glasba je skupna govorica človeštva. Glasba ne povroča glavobola. Mnogo lepih misli je bilo pove- danih o glasbi in mnogo vaših gla- sovnic za najbolj priljubljeno slo- vensko glasbeno skupino ste nam poslali. Po desetih tednih smo ve- liko vseslovensko akcijo zaključi- li. Izid paje naslednji: 1. Čuki 2. Ansambel Lojzeta Slaka 3. Slapovi 4. Pop design .*5. Alfi s svojimi muzikanti 6. Agropop 7. Alpski kvintet 8. Nagelj 9. Kreslin z Beltinško bando 10. Slovenija Proglasitev najbolj priljubljenih se bo zgodila 15. marca na Belem koncertu v ljubljanski hali Tivoli. Sodelovali bodo najboljši z naj- boljšimi. Poleg glasbenikov se bo na odru predstavila tudi naša smu- čarska karavana. V soboto bomo spremljali slo- venski izbor za popevko evrovizi- je. Vedeževalec Danilo Furian je pogumno napovedal zmagovalce. Na pr\'cm mestu bo ansatnbcl Ja- neza Novaka ali Irena Vrčkovnik. Malo za šalo, malo zares! Njego- vo bistrovidnost laliko preverite že v soboto zvečer. Simona H-O Št. 6. - 7. februar 1996 NOVi TEDNIK ZA AVTOMOBILISTE 1« BIVIW serije 5: več iiupcev liot avtov Nemški BM W je lani izdelal približno 590 tisoč osebnih av- tomobilov in tako znova preko- sil svojega velikega tekmeca Mercedes Benza. V boju za trž- ni uspeh pa se obe tovarni po- javljata z novimi avtomobili, pri čemer BMW začenja letoš- nje leto s predstavljanjem ozi- roma prodajo povsem novega avtomobila serije 5. To je že četrta (po nekaterih trditvah pa peta) generacija te- ga avtomobila, ki je bil vse do- slej skoraj izjemno uspešen. Novi BMW serije 5 (na sliki) je slovenskim kupcem že na vo- ljo in sicer v varianti 523i in .Š28i. Prvo izvedenko poganja motor, ki so ga lani nekoliko ob- novili in ponuja 193 KM, pred- vsem pa je tO agregat z izvrstno razporejenim navorom. Druga izvedenka (.523!) je na voljo s šestvaljnikom, ki ponuja 170 KM, medtem ko se bosta čez dober mesec ali morda dva po- javili še različici 520i (150 KM) in 525 tds (turbodizelski agre- gat z močjo 143 KM). Konec leta naj bi BMW postavil na ce- sto še najmočnejši iz^'edenki se- rije 5 in sicer 535i in 540i, pri čemer bo šlo za nekoliko ob- novljena osemvaljnika. Novi BMW serije 5 se ob vsem drugem dokazuje z neka- terimi tehničnimi poslasticami, ki smo jih na teh straneh že opi- sali, a jih kaže še enkrat. Tako je zadnja prema lega avtomo- bila iz aluminija, kar je pripo- moglo k občutnemu prihranku pri teži vozila (nekako 65 kilo- gramov). V tovarni so zasnovali povsem nov sistem zaščite pred krajo (tako imenovani EVS si- stem), ki onemogoča zagon mo- torja brez ustreznega ključa. Za doplačilo pa ponujajo tako ime- novani stalni shranjevalnik to- plote. Ta deluje na principu so- li, ki zbirajo toploto motoija in jo sproščajo tedaj, ko je to po- trebno ter ogrejejo notranjost vozila osemkrat prej kot sicer. Ljubljanski Tehnounion Av- to, predstavnik BMW pri nas, meni, da bo lahko letos prodal 200 avtomobilov nove serije, vendar težava ne bo pri kupcih, pač pa pri tovarni BMW. Sled- nja ne more zagotoviti hitrejše dobave novega vozila, tako da se utegne čakalni rok na avto- mobile za slovenske kupce raz- tegniti na leto ali še kakšen dan več. Skratka, ta hip je kupcev več kot avtomobilov, pa čeprav stane osnovna izvedenka skoraj 63 tisoč nemških mark. iVIarca mitsubislii carisma ^ Mitsubishije na Slovenskem dokaj neznana tovarna, kar je posledica nekaterih specifičnih odnosov na relaciji generalni zastopnik - matična tovarna. Kakorkoli že, lanska prodaja mitsubishijev pri nas ni bila po- sebej izjemna, letos naj bi bila nekaj ugodnejša. Marca naj bi po sedanjih oblju- bah Japan Motorsa, ki brani bar- ve Mitsubishija na slovenskem tr- gu, začeli prodajati lani predstav- ljeno carismo. To je avtomobil srednjega razreda, ki nastaja v ok- vim projekta NedCar na Nizozem- skem. Gre za sodelovanje Mitsu- bishija, Volva in nizozemske vla- de, pri čemer v isti tovarni nasta- jata tako carisma kot tudi volvo S40. Carisma (na sliki) bo pri nas naprodaj v kombinaciji z dvema motorjema v treh izvedenkah (1,6 pa 1,8-litra in 1,8-litra s po štiri- mi ventili na valj), pri čemer naj bi bila najcenejša izvedenka na voljo za nekako 29 do 30 tisoč mark. Japan Motors računa na prodajo od 100 do 200 carism, kar se zdi dovolj f)ogumen načrt, upo- števaje dokaj skromen imidž te ja- ponske tovarne na slovenskem av- tomobilskem prostoru. Sicer pa je najcenejši avtomobil v ponudbi te- ga zastopnika colt v varianti 1,3 GLi, ki je naprodaj za manj kot 20 tisoč mark. Čez nekaj časa naj bi stekla tudi prodaja lani obnov- ljenega eclipsa, športnega kupe- ja, ki bo naprodaj v izvedenki z 2,0-litrskim motorjem z močjo 150 KM. Ob tem upajo (pri Japan Motorsu), da se bodo kmalu ne- koliko f)ocenili pajeri, dolga leta najbolje prodajana terenska vozi- la na evropskih trgih. Nasploh je prodaja mitsubishijev pri nas od- visna od gibanja vrednosti japon- ske valute, ki se nekoliko zmanj- šuje, kar naj bi pripomoglo k ugodnejšemu poslu. Porsclieje sestavijajo tudi v iVIehiifi v Sloveniji seveda še nismo po- zabili časov, ko so v nekdanjo Ju- goslavijo prihajali nekateri deloma razstavljeni avtomobili, potem pa so jih na jugoslovanskih tleh znova se- stavili skupaj. Razlogi so bili zna- ni: prodajajo naj predvsem tisti, ki nam dajejo delo. Sedaj se podob- nega sistema loteva Mehika, ki ne dovoljuje prodaje avtov, ki niso se- stavljeni doma. Zaradi tega seje uk- lonil celo sloviti Porsche. Tako se- daj modelu 911 v Nemčiji odstra- nijo prednji in zadnji odbijač in še nekaj drugih malenkosti, potem pa avtomobil v Mehiki znova sestavi- jo. Porsche sije pomagal z BMW, ki ima tam tovarno, kjer opravijo to "zahtevno" delo. Honda obnoviia accorda Honda spada med avtomo- bilske tovarne, ki se po količini izdelanih vozil seveda ne more- jo primerjati z največjimi av- tomobilskimi imeni (niti doma, torej na Japonskem), je pa za- to prefinjen posluh za tehniko nekakšen zaščitni znak. ^Tako je tudi pri nas, kjer je ljub- ljanski AC Mobil kot uradni pred- stavnik Honde v lanskem letu pro- dal nekaj več kot 440 hond. Načrti za letošnje leto so bolj ambicioz- ni, saj računajo na prodajo 650 av- tomobilov. V ospredju bo seveda civic v varianti s tremi, štirimi in petimi vrati. Ob tem so pred ne- davnim začeli ponujati najcenejšo izvedenko civica s tremi vrati in oz- nako bingo, ki je na voljo za ma- lenkost manj kot 22 tisoč mark. Čez teden ali dva bo stekla tudi prodaja nove honde accord (na sli- ki), avtomobila, ki je bil v ZDA nekaj let najbolje prodajano vozi- lo nasploh. Novi, pravzaprav ob- novljeni accord ima drugačne prednje luči, spremenili so tudi za- dek, v notranjosti je nekaj več pro- stora predvsem za višjerasle ipd. Slovenskim kupcem bo ta avtomo- bil odslej na voljo tudi v varianti 2,2-litrskim štirivaljnikom, ki zmo- re 150 KM, kar zadošča za največ 210 km/li in pospešek devet se- kund do 100 km/h. Hkrati bo av- tomobil bolje opremljen, kar po- meni, da si bo mogoče omisliti tu- di usnje na sedežih, klimatsko na- pravo ipd. Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Čeij^ bilo na prodaj okoli 520 vozil. Prodanih je bilo j avtomobilov. Organizatorji so izdali tudi 90 komplet«' kupoprodajnih pogodb. Obiskovalcev pa je bilo okoli 2m MOTOCIKLIZEM Slovenski motocikel leU Slovenci ne izbiramo samo avtomobila leta ampak tudi motocikel leta. Letos je to Su- zuki GSX R 750 T. Sam izbor motocikla leta si- cer še nima tradicije (šele dru- gič zapored), a je kljub začet- niškim napakam dobrodošla po- pestritev pred prihajajočo mo- toristično sezono. Izbranec, Su- zuki GSX R 750, ki ga sloven- ski uvoznik Suzuki-Odar že po- nuja za 21.990 DEM, je kon- ceptualno povsem, na novo za- stavljen naslednik deset let sta- rega predhodnika, ki je posta- vil smernice današnji Supers- port kategoriji. Novinec je s 179 kg suhe teže in z 1,4 kilograma na eno konjsko moč (128 KM pri 11.500 v/min) v samem vi hu. Izgube teže so bili dckžn nov aluminijast okvir, zadnjjm hajka in prednja 43 mm up si^; vilica z možnostjo nastavljant trdote in blaženja, novi in m kolesni obroči (guma zadaj: 190/50-17) z lažjima osemi tanjši par 320 mm zavornih ko- lutov s šestbatnimi čeljustmi aerodinamično izboljšan in zt lo agresivno začrtan oklep, elet tronski merilniki in nov izpušn sistem 4 v 1. Za 10 kg lažji (upo raba magnezija) vodno h laja 16 ventilski štirivaljnik je doži vel spremembe v namestitvi po gona odmičnih gredi, opremlja je z novim sistemom (SRAD zajemanja svežega zraka in: večjimi 39 mm uplinjači. KTM LC 4 EGS 620 in 400 kubična modela s preizkušenima štiritaktnima enovaijnikoma sta za letošnjo sezono doživela izboljšave. Avstrijci so upoštevali teža- ve z vžiganjem na starih mode- lih. Z avtomatskim dekompre- sijskim sistemom in z vgradnjo električnega zaganjača, je mo- del EGS pridobil na udobju. Za- radi vgradnje akumulatorja in novega električnega sistema je motocikel pridobil dodatnih' kg, a še vseeno spada med lalt kokategomike v svojem razrf du. Nov je tudi prednji 300 m" kolut z novo hidravlično napf Ijavo, White Povver vilica i( zadnji blažilec z večjim pli"' skim rezervoarjem. V vodn' hlajenem enovaljniku je 0 lažji bat, opremljen je s tiŠjii' izpušnim sistemom in z blažil cem sunkov v primarnem nosu moči. Št. 6. - 7. februar 1996 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Audi pripravlja RS4 in RS8 Ingolstadtski Audi je v zadnjih letih postal velik konkurent dvema znanima nemškima avtomobilskima hišama, to- jej Mercedes Benzu in BMW, in to tudi pri prestižnih avtomobilih. Tako si je pridobil dokaj velik ugled z dirkaško izvedenko RS2, sedaj pa se po- dobnih predelav loteva tudi pri audiju A8 in manjšem A4. Audi RS4 naj bi poganjal 2,8-litrski bencinski šestvalj- nik s po petimi ventili na valj, ki v osnovni izvedenki zmore 193 KM, ven- rdar mu bodo dodali dva turbinska pol- ^nika. Kot vse kaže, je avtomobil tik pred tem, da se pojavi na trgu, saj naj bi z njim med preskušanjem dosegli več kot 250 km/h. Druga novost, veliko prc- stižnejša, je seveda audi RS8. To vozilo bo poganjal motor, ki bo pomoči dveh turbinskih polnilnikov zmogel kar 480 KM. To naj bi bil najhitrejša maloserij- ska limuzina, kajti pri Audiju pravijo, ■ da se med preskušanjem presegli hitrost 315 km/h. Kdaj se bosta oba avtomobila pojavila na trgu, ta hiš še ni znano, ve pa se, da bo Audi prihodnje leto pripravil še RS6, torej najzmogljivejšo izvedenko audi j a A6. Poleti novi volksvvagen passat čeprav se zdi, da leto 1996 z avtomobilskimi novostmi ne bo tako bogato kot je bilo mi- nulo, bo vendar veliko novega, verjetno tudi zanimivega. Med tiste nove avtomobile, ki bodo za evropski trg še nekaj bolj pomembni, je treba uvrstiti novi Volksvvagnov passat (na sUki). Dolga leta je bil to eden naj- bolje prodajanih avtomobilov srednjega razreda, posebej še zelo uspešen v Nemčiji, v zad- njem času pa so ga prehiteli tekmeci. Zato VW pripravlja za poletje nov avtomobil tako v limuzinski kot tudi kombi oziroma variant izvedenki. Nastal bo na osnovi audija A4 (ker sta tovarni, torej Audi in VW, pač povezani), kar torej pomeni, da bo malenkost kraj- ši od sedanje različice. Pri mo- torjih seveda ne more biti niti najmanjših težav, začeli pa bodo z 1,6-litrskb izvedenko z močjo 101 KM. V tovarni me- nijo, da naj bi šla bolje v pro- met različica z 1,8-litrskim bencinskim agregatom z moč- jo 125 KM. Povsem razumljivo je, da bo novi passat na voljo tudi z dvema dizloma in sicer bosta oba opremljena s turbin- skima polnilnikoma, pa z moč- jo 90 oziroma 110 KM.. Letos novi aston martin Britanska avtomobilska tovarna Aston Martin, ki je v lasti Forda, je pri nas znana predvsem po avtomobi- lih, ki jih vozi slavni James Bond. Gre za tovarno, ki izdeluje avtomobile v skromnih količinah, pa zato po zelo visokih cenah. Sedaj napovedujejo novi model DB7, ki naj bi luč trga ugledal v drugi polovici letošnjega leta. Vozilo naj bi bilo na voljo v kabrioletski in kupe izvedenki, stalo naj bi od 125 do 135 tisoč dolarjev, računajo pa pred- vsem na ameriške kupce. To je zanimivo, kajti Aston Martin se je s tega trga umaknil leta 1993, kajti s spoštovanjem tamkajšnjih predpisov naj bi imel veliko težav, predvsem pa veliko stroškov. Očitno se tovarna sedaj vrača na drugo stran Atlantika. Sicer pa gre, kot že zapisano, za butično proizvodnjo, kajti v vsem svo- jem obstoju (tovarna je začela avtomobile izdelovati pred 83 leti) so naredili vsega 13 tisoč vozil. olvo spremenil oznaki dveh avtomobilov Pisali in predstavili smo že ra nova volvoja in sicer S4 in I, gre za avtomobila, ki na- ajata v okviru tako imenova- iga projekta nedcar, pri ka- item sodelujejo Mitsubishi, ^Volvo in nizozemska vlada. Zoje Volvo že pokazal oba avtomobila, torej S4 (limuzina in F4 (kombi oziroma kara- van), je postalo očitno, da bo imela švedska tovarna precej težav z imeni. Oznaka S4 je pač »doma« pri Audiju. Naj- prej se je sicer zdelo, da pri nemški tovarni zaradi te ozna- ke niso preveč razburjeni (saj so, konec koncev, voKoi 8550 »posodili« svoj turbodizelski motor), pa je moral Volvo kljub vsemu spremeniti oznaki svojih dveh novih avtomobi- lov. Po novem je tako nekdanji S4 postal S40 (torej limuzina), medtem, ko so F4 preimenova- li v V40 (na sliki). In zakaj ne F40? No, to bi bilo preveč za italijanski Ferrari, ki sicer že dolga leta ne izdeluje bolida za cestno rabo F40 (njegov na- slednik je sedaj F50), a očitno te oznake ni bil pripravljen prodati ali odstopiti švedski avtomobilski hiši. GM hO izdeloval električne avtomobile Letošnji detroitski avto- mobilski salon je nedvom- no ena pomembnejših av- tomobilskih prireditev, pa teprav zaradi ameriških zahtev, okusa in velikosti trga dovolj specifičen. Ob vseh drugih novostih, ki jih ni bilo malo, se je General Motors, največja avtomobilska tovarna na obli, prav v Detroitu obve- zal, da bo že letos začel se- rijsko izdelovati avtomobil la električni pogon. Vozilo, gre za EVI, naj bi izdelova- ^ v Kaliforniji, ki ima med Vsemi ameriškimi zveznimi •^žavami najbolj stroge ekološke zahteve oziroma Zakone (čeprav jih je konec lanskega leta nekoliko ''milila). Vse se torej zdi, da ^0 pri GM rešili nekaj os- ''ovnih problemov električ- •^^ga pogona (neugodno fazmerje med težo akumu- atorjev in težo vsega \o-/a- '^1 dokaj skromen akcijski doseg tako gnanega avto- •^obila, problemi s polnje- "^iem baterij ipd.) Za sedaj **siaja tudi še neodgovorje- ^0 vprašanje, koliko bo ^,^1 stal. Veliko avtomo- bilskih tovarn namreč že 'zdeluje avtomobile na električni ali vsaj hibridni f^gon (bencinski motor Plus elektromotor), vendar ?^ serijske izdelave ni lotila ?^ nobena. Bomo videli, kaj ^0 prinesel EV 1.1 Dobra prodaja iad in niva trigiav Ljubljanska Lada Avto, ki je uradni predstavnik ruske tovarne Lada oziroma Auto- VAZ pri nas, je lani prodala 2501 lado. Najbolje je šla v promet lada samara (1402), dobro tudi karavan (388), prav tako dobro pa terenska niva, saj so za ta avtomobil našli 711 kupcev. Lada niva je tako obdržala prvo mesto med najbolje pro- dajanimi terenskimi avtomo- bili na Slovenskem (pred su- zukijem samurai oziroma vita- ro), saj si je lani zagotovila kar 44-odstotni tržni delež na trgu terenskih vozil. Hkrati je za- stopnik svoj prodajni program pred nedavnim popestril še z novo izvedenko nive, ki so jo imenovali trigiav. Avtomobil je opremljen s plastičnimi spojlerji, drugačne so obrobe pragov in blatnikov, vozilo ima še nekaj dodatnih luči, te so na sprednjem in zadnjem delu dodatno zaščitili, dodali avtoradio pioneer, pa osrednjo ključavnico za zapiranje vseh vrat in še nekaj drugih dodat- kov. Za to nivo zahtevajo drobnoprodajnih 1.798.000 SIT. Nič novega ali bolj spod- budnega pa ni mogoče zapisati o tem, kaj se dogaja z novo lado z oznako 2110, ki je bila na nekaterih salonih na ogled v treh karoserijskih variantah (limuzina, kombilimuzina in karavan). Vse kaže, da projekt ostaja še naprej le projekt, kajti ruska tovarna nima de- narja, da bi naredila bistven korak naprej in začela serijsko izdelovati to vozilo. Ugoden posel z lahkimi gospodarskimi vozili Trg lahkih gospodarskih vo- zil je seveda v globoki senci osebnih avtomobilov, kar je na določen način krivično, saj gre za pomemben del trgovine z avtomobili. Lani so na Sloven- skem tako prodali 4279 lahkih gospodarskih vozil, kar po svoje potrjuje vitalnost slo- venskega gospodarskega pro- stora. Najuspešnejši na tem trgu je bil Renault, ki je skupaj pro- dal 1006 vozil. Precej zaostaja VolksNvagen s skupno prodajo 613 vozil, na tretjem mestu pa je Peugeot, ki se mu je lani posrečilo pri nas prodati točno 500 lahkih gospodarskih vozil. Med najuspešnejšimi tovrstni- mi vozili pa je bil lani peugeot boxer, za katerega se je odloči- lo 496 kupcev. Na drugem me- stu je renault express (475), na tretjem pa Volksvvagnov tran- sporter (472). Med uspešnejša lahka dostavna vozila oziroma gospodarska vozila v letu 1995 je treba šteti še renault trafic, pa škodo pick up, renault 5 societe, fiat fiorino in ducato, hvundai H 100 ter citroen jvunper. St. 6. - 7. februar 1996 NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO Št. 6. - 7. februar 1996 ZA RAZVEDRILO NOVI TEDNIK Šff. 6. - 7. februar 1996 NOVI TEDNIK INFORMACIJE ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so ro- dile: 26.1.: Romana ČANŽEK iz Mozirja - deklico, Klara MR- VAR iz Laškega — dečka, Dra- gica HARINSKI iz Rogatca - deklico, Sabina KOLAR iz Ce- lja - deklico, Melita JAKOPiC iz Laškega - deklico in Simona SPOLENAK iz Šentjurja - dečka; 27.1.: Nada IVANOVSKA iz Prebolda - dečka, Damjana STROPNIK iz Celja - dečka, Slavica BRATEC iz Šentjurja - dečka in Majda ZUPANC iz Škofje vasi - deklico- 28.1.: Marija HRZINA iz Rogatca - dečka, Irena KAŠA iz Šentjurja — dečka, Verica RUTNIK iz Zreč - deklico, Na- da UEPOJA iz Celja - deklico, Marija ŠPEGLIČ iz Frankolo- vega - dečka, Irena LOČIČNIK iz Prebolda - dečka in Vlasta JAN iz Šempetra - deklico; 29.1.: Andreja NOČ iz Celja - deklico, Jadranka BABIC iz Petrovč - deklico. Dragica RO- MIH iz Prevorij - dečka in Kse- nija ROTOVNIK iz Žalca - dečka; 30.1.: Natalija KOŠIR iz Štor - deklico, Klavdija ČAS iz Šmartnega ob Dreti - dečka in Romana HUJDEC iz Celja - dečka; 31.1.: Sabina DRAGANO- VIČ iz Celja - dečka^ Maria Dušica PRGOMET iz Šentjur- ja - dečka, Milena JANČIC iz Zreč - deklico, Klavdija LA- MUT iz Vojnika - deklico in Irena DIZDAREVIČ iz Celja - dečka; 1.2.: Snežana PERTOVIČ iz Celja - dečka, Marinka GORU- ČAN Šmarja pri Jelšah - deč- ka, Renata KARNOVŠEK iz Šempetra - deklico, Nada SA- JOVEC iz Sevnice - dečka, Si- mona PODGORNIK iz Petrovč - deklico, Tanja ZAPUŠEK iz Griž - deklico, Milena ČEN- ČE LJ iz Vranskega - dečka in Andreja KAVČ iz Slovenskih Konjic - deklico. POROKE Celje Poročili so se trije pari, od teh Danijel SAJOVIC iz Slane in Nataša ŽNIDARŠIČ iz Bu- kovžlaka. Zlato poroko sta sklenila Ed- vard in Marija RUDOLF iz Celja. Laško PoročUo se ie 5 parov, od teh: Jože ZAVSEK iz Kladja pri Laškem in Helena PLA- NINŠEK iz Tmovelj pri Celju, Robert MEGUŠAR iz Medvod in Mojca KOROŠEC iz Celja ter Roman TKALEC in Mirja- na BELTRAM, oba iz Celja. Velenje Poročila sta se Igor ZUPAN in Andreja NAPOTNIK oba iz Velenja. SMRTI Celje Umrli so: Petrina OCVIRK, 74 let iz Arje vasi, Stanislav ŠTARKEL, 80 let iz Svetlega dola, Apolonija PESTATOR, 75 let iz Varpolja, Marija HRASTNIK, 70 let iz Harja, Stanislav POCAJT, 73 let iz Celja, Karol PAVLINO, 58 let iz Rimskih Toplic, Marija SE- LIŠNIK, 73 let iz Potoka, He- ribert STROKOL, 72 let iz Ce- lja, Anton PUŠNIK, 23 let iz Frankolovega, Marija PRI- STOVNIK, 97 let iz Vojnika, Leopold GAJŠEK, 71 let iz Dobovca pri Ponikvi, Leopol- dina NOVAK, 91 let iz Celja, Franc KOLAR, 72 let iz Babne gore, Frančiška MELANŠEK, 80 let iz Polzele, Ivan VRBOV- ŠEK, 69 let iz Gorice pri Sliv- nici, Gabrijela METELKO, 66 let iz Hudega Brezja, Ana IV- ŠEK, 72 let iz Krmelja. Andrej POTOČNIK, 34 let iz Celja, Marija GOBEC, 74 let iz Ro- gatca in Ignac GORENŠEK, 95 let iz Zabukovja. Laško Umrh so: Franc KNEZ, 70 let iz Vodiškega nad Rimskimi Toplicami, Marija RITONJA, 87 let iz Konca nad Rimskimi TopUcami, Neža KOZMUS, 91 let iz Lohovnega grabna pri Jurkloštru, Marija BREČKO, 66 let iz Paneč pri Jurkloštru, Jože RENKO, 85 let iz Jagnje- nice, Brigita BIGLEZ, 71 let iz Obrežja pri Zidanem mostu, Alojzij STRMAN, 58 let iz Ra- deč, Marjan KURAT, 83 let iz Laškega," Dragotin PAVLIC, 62 let iz Laškega in Marija ŠPILAR, 63 let iz Spodnje Re- čice pri Laškem. Šentjur pri Celju Umrli so: Karol LOKNAR, 75 let iz Loke pri Žusmu, Amalija JANČIČ, 85 let iz Šentvida pri Planini in Olga ŠKOBERNE, 65 let iz Škamic. Velenje Umrla je Štefanija FLIS, 67 let iz Velenja. Žalec Umrli sta Pavla DERČA, 85 let iz Ojstriške vasi in Marija VAJNCERL, 87 let iz Šešč pri Preboldu. HMEZAD GOLDING gostinstvo turizem p. o. Žalec Slandrov trg 34, Žalec objavlja za svojo enoto Slaščičarna Vanilija Žalec pro- sto delovno mesto samostojni slaščičar z naslednjimi pogoji: -končana ustrezna šola za slaščičarja -2 leti delovnih izkušenj na področju slaščičarstva -samostojnost pri delu Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave, informacije dobite po telefonu 711-147 ali 714-245. VITERIHARSKA DEŽURSTVA vetkrinarska postaja celje: Delovni čas veterinar-| jev je od 7. do 14.30.. Ambulanta za male živali dela vsak dan (razen j ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure in od 16. do 17. ure, sicer-; pa jc dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem' in nočnem času. Telefon: 34-233. i. veterinarska postaja laSko: Redni delovni čas je^ od 7. do I.s. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. De- žurstvo od 15. do 7. ure zjutraj pa je za obe občini na veterinarski postaji Laško, telefon 731-48.5. v primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustile pri vratarju Pivovarne, tele- fon 731-121. veterinarska postaja slovenske konjice: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na ve- terinarski postaji: 754-166. veterinarska postaja žalec: Dežurstvo je organi- zirano od 14. do 6. ure zjutraj, mobitel 0609 616-786. v rednem delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17. ure. veterinarska postaja mozirje: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen nedelje od 7. do 15. ure, redna dopol- danska ambulanta pa je od 7. do 9. ure. v primeru potreb jih pokličite po mobitelu na številko 0609 616-978. veterinarska postaja šentjur pri celju: Red- ni delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. v času popoldanskega in nočnega dežurstva, pokličite na telefonsko števil- ko mobitela 0609 618-772. Od 10.2. dO 16.2.1996 Sobota, 10.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kn* ^aSlo. 5 40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 D,, isk, 6.45 Horoskop, 7 00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica 1 >ievni tisk, 8.00 Napov?dnik, 8.05 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje« Obvestila, 10.00 Novice, 1015 Kam danes, 12.00 BBC novice, 13.00 H ;e, 14.15 Jack pot, 14 20 Glasba je življenje, 15.15 Podalpski biser,l< >^(xlki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.(X) ca, 18.00 Vročih 20, 19.(K) Poročila, Deutsche Welle, \930 in 21.3012 nedijaiiLske malhe, vmes in nato večerni športnozabavni program, 20 0( U30 Izbor sloveaske popevke za EurtKong 19% - prenos, 24 00 /aklju irograma in priključitev prognunu Radia Slovenija " Nedelja, 11.2.: 7.15 Začetek pn)grama, napovednik, 7.30 Horoskop 7., ^a današnji dan, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9,15 Verska 0^4 ■ Luč sveti v tani, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Novice, 1^ Domača mckxlija tedna, 12.10 Čestitke in pozdravi poslušalcev, 19.0(|i comedijiuiLskc malhe - zaključek Dnevov komedije v SLG Celje - pt^ >4 00 Zaključek pn)grania in priključitev programu Radia Slovenija. Ponedeljek, 12.2.: 5.(X) Po domače v novojutro, 5.30 Prva jutranja kn ca RaSlo, 5.40 Domača melodija tedna 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 D« isk, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kn ca RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.30 Horoskop, 8.00 Napovednik, 8.05 Porofit i.25 Poročilo OKC Celje, 8.30 Obvestila, 10,00 Novice, 10.15 Kam dane, 10.30 Športno dopoldne, 12 00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Lestvica] rri, 111. & AS, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na Ijubljanij borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (n, 10s RaSlo), 17.00 Kronika, 19.00, Poročila, Deutsche Welle, 20.00 Vrtiljj polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu R^j Slovenija. Torek, 13.2.: 5.00 Po domače v novojutro, 5..30 Prv? jutranja \fJOtd 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Dnevni! S.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kroJ RaSlo, 7.20 Tečajnica, 8.00 Napovednik, 8.05 Poročila 8.25 Poročilo 0| Celje, 8.30 Obvestila, 10.00 Novice, 10.15 Kam danes, 10.30 Sončni ža| addaja za invalide, 12.00 BBC nonice, 13.00 Novice, 13.15 Minute zazdra ie, 14.00 Napovednik, 14.15Jackpot 14.30 Danesna ljubljanski borzi, 15,0 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 170 Kronika, 18.00 Zimzelene mekxlije, 19.00 Poročila, Deutsche Welle, 20. Večerni program, 21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaključek program priključitev programu Radia Slovenija Sreda, 14.2.: 5.00 Po domače v novojutro, 5.30 Prva jutranja kra RaSlo, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Dn tisk, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja ki ka RaSlo, 7.20 Tečajnica, 8.00 Napovednik, 8 05 Poročila, 8.25 Poit OKC Celje, 8 30 Obvestila, 9.00 Danes je Valentinovo - dan za ljubez kontakt, nagrade, 10.(X) Novice, 10.15 Kam danes, 11.40 S knjižnega! 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Mali O, 14.00 Napovednik, I4I Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalp^ biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 17.00 Kn nika, 18.00 Pop loto, 20.00 Večerni program, 22.00 Zaključek programa priključite\' programu Radia Slovenija. Četrtek, 15.2.: 5.00 Po domače v novojutro, 5.30 Prva jutranja kronS RaSlo, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Dnev tisk, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 DmgajutranjaJtror ka RaSlo, 7.15 Tečajnica, 8.00 Napovednik, 8 05 Poročila, 8,25 Pao^ OKC Celje, 8,30 Obvestila, 10,00 Novice, 1015 Kam danes, 12,00 novice, 13.00 Novice, 13.15 Izbira domače melodije tedna, 14.00 Nap< nik, 14.15 Jack pot, 15.15 Podalpski biser (melodija tedna), 15,30 Doga odmevi (prenos RaSlo), 17.00 Kronika 18.00 Nokia Eurohit Parada, W Poročila, Deutsche Welle, 20.00 Večerni program, 22.00 Zaključek pro( ma in priključitev programu Radia Slovenija. Petek, 16.2.: 5.00 Po domačevnovojutro,5.30 Prva jutranja kronika Ra 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Dnevni tisk,< Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7,00 Dmga jutranja kronika Ra 7,20 Tečajnica, 7.35 Dnevni tisk, 8.00 Napovednik, 8,05 Poročila, 8,25 Pa lo OKC Celje, 8,30 Obvestila, 10,00 Novice, 10.15 Kam danes, 10,45 Fib sprehodi, 12,00 BBC novice, 13,00 Novice, 13,15 Štengce, 14,00 Napova 14,15 Jack pot, 14,30 Danes na ljubljanski borzi, 15,00 Obvestila, 15,05 S ob koncu tedna, 15,15 Podalpski biser, 15,30 Dogodki in odmevi (prenos Slo), 17,00 Kronika 19.00 Poročila Deutsche Welle, 20.00 Večemi prog 21.00 DJ Time, 22,00Zaključek programa in priključitev programu Radia venija Radio Celje oddaja od 5,00 do 22.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob ni Ijah in praznikih pa od 7.15 do približno 20.00 ure. IZBOR IZ PROGRAMJ Petek, sobota in nedelja. 9..10. In It.tebniaila. 19.30 InZ Iz komedijantske malhe Dnevi komedije so pri koncu. Radio Celje pa bo tam vsak dal ttolnoči. Tudi v nedeljo. S priznanimi igralci, v živo, in v nedel nagrajenci! Sobota. 10. februarja, 20.00 Izbor Slovenske popevke za Eurosong 19 Za Radio Celje bodo v žiriii: Stane Špegel, Aleš Lednik, IV Šumej, Robi Tajnik, Simon Sketa in Bojan Pišek, ki bodo izb med enaj.stimi slovenskimi popevkami najboljšo. Sreda. 14. februar. 9.00 Valentinovo na Radiu Celle Srčki, rožice, ljubezenske izpovedi in nagrade. Vesna Lejič, Si na Brglez in Theo Bostič bodo z vami. I-RADIO CEUE-■ Direktor: Pranček Pungerčič. Odgovorni urednik: Mitja limnik. Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Serg« Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Tone Vrabl. CIa.sheni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Piše Naslov uredništva: Radio Celje. Prešernova 19, Celje. Telef 442-500. Studio; 441 -310. 441 -510." Št. 6. - 7. februar 1996 NASVETI NOVI TEDNIK V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNSK prejšnjo soboto je bil gost ,,iyIodnem vrtincu Radia Ce- lje vitez malteškega reda Jo- Igi Ciraj, vodja diplomat- jl^ega protokola v zunanjem piinistrstvu republike Slove- jjjje. Dober odziv poslušal- dokazuje, da so protoko- larna oblačila najvišjih dr- žavnikov nadvse zanimiva (enia, nekaj poslušalk je za- pimalo kakšne so obveznosti v-iteza sodobnega časa - brez nostalgičnega srednjeveške- ga oklepa in meča, žal pa je Ijjla ura, namenjena naši od- (jaji prehitro naokoli. Kljub temu smo skupaj z glavno urednico Bojano gjevl prelistali zadnjo šte- vilko revije za kulturo obla- čenja MODA IN ter zastavili nagradno vprašanje, na ka- terega je pravilno odgovorila Ksenija Koštomaj iz Celja. Ksenija je po pošti že prejela brezplačen izvod te revije. Pri radijskem anketnem nagradnem vprašanju je imela največ sreče Brigita Rajšter iz Celja, ki bo konec februarja prejela ročno po- slikan svilen šal. Eminentni gost - vitez Jo- žef Ciraj - je iz velikega kupa vaše pošte izžrebal Marijo Zidanšek, ki bo prejela uni- katno ročno izdelano plete- nino v njeni najljubši - modri barvi ter kot prvo nagrado - darilni bon za nakup metr- skega blaga v celjski trgovini Papillon, ki je razveselil Va- lerijo Kočevar iz Prevorij. Cvetlična vizija »Naredite nam to modo spet cvetočo!« Seveda to ni napis iz kakšnega protestnega tran- sparenta, temveč želja strogo asketskih oblačil naveličanih žensk. Modni kreatorji so jo izpolnili ter ustvarili delček nove mode, ki ta hip še bolj plaho trka na vrata naših gar- derobnih omar. Esteti in ljubitelji prefinjene elegance v oblačenju bodo ne- niara celo ugotovili, da jih je s tple živopisano cvetlično'ma- fijo vendarle zaneslo malce predaleč... No, vsake oči ima- jo svojega mojstra, ki smo mu nekoč »malar« dejali. Vestno Izpolnjevanje poklicne dolž- nosti me pač obvezuje, da za- pišem: hit motivi letošnje po- i^ladi in poletja so cvetlični in '^jini sorodni razigrani vzorčki. . Z vročih karibskih otokov se je to cvetje preselilo na lahke Svilene, viskozne in bombažne tkanine. Se največkrat pa ga je moda natrgala kar po bližnjih travnikih, vrtovih ali preslika- la iz domačih cvetličnih lonč- kov — tako skrbno, da so zraven še nežni metuljčki, pikapolo- nice in čebelice... Vsi ti motivi včasih prehaja- jo v preplete črt (kot vsakdanji namizni prti naših prababic), narisani so, kot bi jih ustvarila nevešča otroška roka ali bi bili z računalniško natančnostjo prerisani iz zakladnice moder- ne umetnosti. Čeprav so vse te cvetoče, dehteče in običajno še barvno žareče tkanine res ra- hlo utrujajoče za oči, pa se mu romantično razpoložen ženski svet gotovo ne bo znal ali pa želel upreti. Zato bi na tem mestu veljalo postaviti kakšen opozorilen STOP znak. Čeprav še tako modni, veliki cvetlični motivi pristojajo le vitkim damam mladostnega videza! litl^llltl RMTIINE Kapucinica Boris Jagodic Kapucinka (Tropaeolum majus L.) je zdravilna rastli- na, ki je doma v južnoameri- ških pragozdovih. Spada v družino kapucinovk, za ka- tere je značilna dolga ceva- sta ostroga. V njej nastaja nektar. Družina ima samo en rod, ki obsega kakih petde- set vrst. Njihove cvetove oprašujejo mali ptički. V Evropo so v 16. stoletju pri- nesli iz Peruja ma'.o in veliko kapucinko in iz teh dveh oblik so vzgojili s križanjem številne vzgojne vrste, ki jih danes srečujemo po vrtovih. Kapucinka je gola rastlina in je nizka, plezajoča po tleh ali pa je do 5 metrov visoka in se z listnimi peclji vzpenja po oporah. Listi so okrogli, ščitasti in nasajeni na listne peclje, ki končujejo na sredi- ni lista. Na njih lahko opa- zujemo pojav gutacije, to je izločanje vodnih kapljic iz listov. Posebno po soparnih in brezvetmih poletnih no- čeh opazimo lesketajoče se kapljice vode na robovih šči- tastih listov. Te so namreč posebne celice listne sredine aktivno potisnile na rob lista. Cvetovi so veliki, rumeni, oranžni in rdeči ter progasti. Čaša ima do 25 mm dolgo ostrogo. Kapucinka cveti po- leti od junija do septembra. Raste gojena po vrtovih. Ima svojevrsten vonj in okus ter pri njej nabiramo mlade liste, cvetove in zrelo seme. Vsebujejo žvepleni he- terozid glikotropaelcfzid, ki ima antibiotični učinek na grapi pozitivne in negativne bakterije, potem encim mi- rozid, smole, pektine, gumi- je, čreslovine, sladkor in ve- liko vitamina C. Danes služi- jo pripravki iz kapucinke za lajšanje težav pri prehladnih obolenjih, pri gripoznih te- žavah, pri kroničnem vnetju ledvičnih čašic ter pri glivič- nem vnetju urogenitalnega in dihalnega trakta. Ker ka- pucinka vsebuje precej žve- plenih spojin, uživanje nje- nih cvetov, listov in plodov spodbuja prebavo ter deluje blago odvajalno. Mladi listi služijo za osve- žilno solato, zlasti spomladi, ko je potrebno očistiti naše telo rrmogih strupenih pres- novkov, ki so se nakopičili čez zimo. Ker uživanje spod- buja delovanje prebavnih žlez, zlasti jeter in trebušne slinavke, lahko gojimo ka- pucinko čez leto v lončkih. Enako kot listi služijo tudi semena. Vzamemo 10 g se- menk, jih zdrobimo ter pre- kuhamo. Zaužijemo vse pred jedjo. S tem izboljšamo te- lesno odpornost zoper ra- zlične katarje in infekcijske bolezni. Zanimivo je tudi to, da kapucinka uničuje čre- vesne parazite. Čaj iz kapu- cinkinih listov deluje krepil- no na dihala, poživlja pres- novo in tudi spodbuja spolno moč. Ljudsko zdravilstvo priporoča kopeli v prevretku kapucinkinih semen pri žen- skih težavah, soru in podob- nih vnetjih. Zanimivo je delovanje ka- pucinke na lasišče. Zlasti na takšno, ki je bolno, polno prhljaja in pri tegobi, ki ji pravimo izpadanje las. V ta namen si pripravimo tinktu- ro iz pesti kapucinkinih se- ~ men, koprivnih koreninic in brezovih listov. Vse to namo- čimo v pol litra 90 odstotne- ga alkohola, dobro zamaši- mo in namakamo tri tedne. Nato precedimo in drogo tu- di dobro stisnemo. S to tink- turo si masiramo lasišče. Pu- stimo, da deluje eno uro, na- kar si lasišče izperemo z mlačno vodo. To ponavljamo vsak dan tri tedne. Tinkturo lahko nporabljamo tudi za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni. ZDRAVNISKi NASVET Čvrsto Zdravje Vsak je sam svojega zdravja kovač. Najbolj udobno je biti zdrav, toda, da si zdrav, se ne smeš predati udobju... Podarimo telesu v kopalnici vsak dan udobje zdravilišča: utrjujmo kožo z masažo, s ščetkanjem, počepi, hladnim tušem in grobo brisačo. Potrudimo se za tako hrano, ki bo zdravje varovala, ne pa ogrožala. Veliko presnega sa- dja in zelenjave; malo maščob, soli in sladkorja; črn kruh in jedi, kjer je zrno še v celoti ohranjeno. Sicer se da živeti tudi skoraj ves dan brez hrane in potem en pošten obrok, toda delo bo slabše opravljeno in zdravje načeto. Manj oboleva- jo tisti, ki jedo petkrat na dan. Prisluhnimo svarilu naše vesti, ki ve, da alkohol in ciga- rete ogrožajo zdravje. Ali smo res taki slabiči, da ti užitki go- spodujejo nad nami? Posledice ne plačuješ sam, ampak tudi tvoja družina. Zločin, ki ga za- puščaš pa je, da s svojim zgle- dom napeljuješ mlade v zmoto. Le kako boš uspešen, če telo ne bo zmoglo naporov? Le ka- ko boš užival sadove svojega dela, če zdravja ne bo? Prim. ANA KRAKER-STAR- MAN, dr. med. Jambaiava Potrebujemo: 1 piščanca, 3 jedilne žlice margarine, 1 veli- ko čebulo, gomolj zelene, 1 ve- liko zeleno papriko, 1 strok česna, 1 jedilno žlico mešanice iz kajenskega, belega in črne- ga popra, 1 skodelico dolgozr- natega riža, konzervo pelatov 1 par kranjske klobase, 3 sko- delice kurje juhe, .sol in sesek- ljan peteršilj.- Piščanca razrežemo na večje kose in izluščimo kosti ter od- stranimo kožo. Meso nato ra- zrežemo na manjše koščke. Iz kosti, kože, čebule in zelene skuhamo kurjo juho. V veliki ponvi razpustimo margarino, na njej prepražimo sesekljano čebulo, da poste- kleni, nakar dodamo še sesek- ljan gomolj zelene, očiščeno in na drobne rezine narezano pa- priko in sesekljan strok česna. Med stalnim mešanjem doda- mo mešanico popra in skodeli- co riža. Nato dodamo piščanč- je meso, na drobne koščke zre- zane pelate (paradižnik), na koleščke narezano klobaso in med občasnim mešanjem, zali- vamo z juho. Posodo pokrije- mo in na majhnem ognju duši- mo še 20 minut, da je meso kuhano in riž mehak. Jed po- strežemo vročo in jo okrasimo s sesekljanim peteršiljem. Zra- ven ponudimo solato iz belgij- skega radiča in kozarec čr- nine. Francoski prepečen Icrompir Potrebujemo: 1,5 kg krom- pirja, 1/4 litra čiste goveje ju- he. Vi litra mleka, malo nari- banega muškatnega oreška, 2 žlici surovega masla, 2 čebuli, 2 žlici moke, 120 g naribarfega sira in še 2 žlici surovega masla. Surov krompii; olupimo, operemo in narežemo na pol cm debele rezine. Juho in mle- ko vlijemo v večjo posodo, do- damo malo naribanega mu- škatnega oreška in pripravljen krompir. Kuhamo 20 minut. Čebulo olupimo in sesekljamo. V kožici segrejem.o maščobo in na njej opražimo čebulo, nato dodamo moko in mešamo, da porumeni. Malo ohladimo in prilijemo vrelo tekočino, v ka- teri smo kuhali krompir. Tako nastalo omako še povremo in vlijemo nazaj h krompirju. Kuhamo še 5 minut. Vso krompirjevo maso predevamo v ognjevamo posodo, jo potre- semo z naribanim sirom in predevamo v ognjevarno poso- do, jo potresemo z naribanim sirom in prelijemo z dvema žlicama segretega masla. Jed damo v segreto pečico in peče- mo toliko časa, da krompir zlato porumeni. Takoj ponudi- mo z zeleno solato. 6. . 7. februar 1996 LNTRC NOVI TEDNIK ROMAN - FEUTON 31 Turizem le še spomin Zgodnjega petkovega jutra seje v Sirazu zopet zapletlo. Očitno je bilo, da so zlati časi turizma samo še medel spo- min. Otovorjena s težko prt- ljago sva tavala po mestu in spraševala mimoidoče. Sizi- fovo delo, kajti le redki so da- jali vtis, da naju razumejo. Končno sva se znašla na ne- kem dvorišču, na postaji ma- lih avtobusov. Vkrcala sva se v vozilo, ki nama gaje poka- zalo največ ljudi. Atmosfera j£ bila prijetna, potnikov pa nekaj več kot običajno, med njimi tudi ženske. Ljudje so izžarevali praznično razpolo- ženje. Bil Je petek, Alahov dan, čas za obiske, počitek, družinsko življenje. Po enourni vožnji sem zadovo- ljen z razvojem dogodkov in sam s seboj zadremal^ ko Je v avtobusu završalo. Šofer Je po ljudskem telefonu spraše- val, kam pravzaprav hočeva. MoJe zadovoljstvo oziroma prepričanje, da vem kam po- tujem. Je v hipu splahnelo. Persepolis, ime čudovite an- tične prestolnice, ki sem ga ta dan ponovil že stokrat, tem ljudem ni pomenilo prav ni- česar. Končno smo se razu- meli, da želiva videti stare kamne. Negotova vožnja seje srečno iztekla. Avtobus je za- peljal na stransko cesto in se ustavil pred ogromno kamni- to teraso. Šofer Je za svoja gosta ob splošnem odobrava- nju potnikov naredil majhen ovinek. Stala sva pred tisoč- letnimi kamni. Persepolis Je postala pre- stolnica Perzije za časa Dare- ja I. Odločilnega pomena za spremembo lokacije glavnega mesta Je bila gotovo lega v samem osrčju tedanjega ce- sarstva. Ta Je zagotavljala varnost za bogastva, ki so se v obliki davkov in daril stekala v center države. Terasa, na kateri stojijo kraljeve palače kakor visok pomol, sega v pu- sto ravnico. Delno Je umetna, delno paJe vklesana v "Plani- ne milosti", ki se dvigajo za njo. Samo teraso pripisujejo že kralju Kiru, stavbe na njej pa Dareju I. Kserksu I. in Artakserksu 1. Po nizkih in širokih stopnicah, po katerih so se pred tisočletji vzpenjali konjeniki, sva se povzpela na vrh terase. Na zgornjo ploš- čad sva stopila skozi mogoč- na Kserksova vrata, kijih kra- sita bika s človeškimi glava- mi. Pred mano seje kakor na dlani odprla 13 ha velika po- vršina, posejana s temelji zgradb, portali in v sinje nebo dvigajočimi se stebri. Pogled Je bil veličasten. Na tem mestu so včasih sta- le kraljeve palače namenjene stanovanju, zakladnicam in dve ogromni dvorani, name- njeni sprejemom in obrednim ceremonijam. Očitneje, daje vsak nov kralj hotel prekositi svojega predhodnika s še več- jo in s še lepšo zgradbo. Svoj prispevek, da so palače posta- le umetniško delo, so dali prav vsi prebivalci cesarstva. Babilonci so naredili opeko in Jo posušili na soncu, Asirci so pripeljali cedrovino iz Li- banona, Jonci so izklesali kamnite bloke, Medijci in Egipčani so izdelali zlate okraske. Perzijska vera Je prepovedovala uporabo sve- tišč, zato so se umetniki, ki niso mogli s svojimi deli po- veličevati boga, posvetili po- veličevanju kralja. Tudi glav- na tema ahemenidskega ki- parstva Je sam kralj. Krilate pošasti z repom škorpijona, lik prisvojen iz asirske umet- nosti, tukaj ubije kralj Junak. Kralj, pogosto izenačen z bo- gom. Je povsod. On vlada, on si prizadeva, on triumfira nad nasprotniki. Predstavljeni so njegove sluge, vojaki, poda- niki... On Je dostojanstven v svoji enostavnosti, on Je res kralj kraljev, ki so ga Grki imeli za dostojnega nasprot- nika in ne za prezira vrednega barbara. On res lahko napiše: "Če razmišljaš katere zemlje Je imel kralj DareJ, poglej sli- ke teh, ki držijo moj prestol in prepoznal Jih boš. Spoznal boš, da so se Perzijci borili daleč od doma." Perzijska umetnost Je izra- zito pripovedna. Povorka, ki se priklanja kralju v Persepo- lisu,Je začudujoče različna in živahna. Po mnogih detajlih na reliefih se prepozna kate- remu narodu pripadajo posa- mezne osebe. To Je čudovita kamnita knjiga, knjiga za vse rodove, ki še danes, pa čeprav okrnjena na stenah stopnišč, posameznih portalih, pripo- veduje zgodbe o novoleK| svečanostih, sprejemih nikov, vazalskemu obredu' Pestrost gradbeništva in iiiparstva Ahemenidski gradbeniki svojem izrazu niso iznašli l bistveno novega. Njihova^ lika Je v tem, da so na ene,, mestu združili vso pestro| gradbeništva in kiparstva pj, vinc, ki so sestavljale tedanj Perzijo. Novost so uvedli' sprejemni dvorani, ki je ne|j vrste povezujoč element \^ zgradb v mestu. Dotedanj običajne kamnite grede so Persepolisu nadomestile \^ ke grede iz cedrovega k^i Tako Je nosilo strop ogromne 75 metrov dolge j 20 metrov visoke dvorane 1 36 vitkih stebrov z živalskij zaključki na vrhu, ki so pe, zijska posebnost. To Je dajal dvorani dodatno zračnosti še dramatičneje vplivalo | občutje obiskovalca, ki se znašel pod njenim stropom, Žarki večernega sonca s lizali preostanke stebrov Pa sepolisa. Pred mojimi očmii je odvijala zgodovina, lei 330 p.n.št., ko so Persepol požirali ognjeni zublji. Podotien Bruce Leeii Počasi sem se prebujal, prijateljem sva prespala] majhni sobici 3^2 metra. L žala sva na tleh, obloženih preprogami, na posteljnini, je bila čez dan spravljeni zidnih nišah. Razen prepn Je bila edina oprema sobii velika slika Bruce Leeja, o krožena z nekaj družinskii fotografijami ter televizij Persepolis - reliefi na stenah palač so čudovita kamnita knjiga. Bila je lepa in prijetna urica, toda gospa Rakova ni prezrla, da so se pogledi mladih ljudi vedno in vedno znova srečevali in da je bila njena hčerka bolj v zadregi kot sicer. Tudi ni presliša- la, ko je Ernest ob slovesu rekel Iti: "Midva, ljuba /ta, se pa jutri vidiva. " Ujela je tudi njegov ljubeznivi pogled. Za trenutek je osupnila in se vprašala: "Ali ni bilo vse njegovo obnašanje do deklice več kot čudno zaupno? " Ko sta bili sami, je vprašala hčerko z mirnim glasom: "Povej mi, od kdaj pa poznaš sina gospe s pošte?" V zadregi je ha brkljala okrog, da ne bi bilo treba pogledati materi v oči, toda rdečice, ki ji je zaplala v lice, se ni mogla iznebili. Grobna tišina je vladala v sobi in čutila je, da mati čaka na odgovor. "Lansko leto sem ga videla na pošti. Ko se mi je predstavil, mi je rekel, da me je že kot majhnega otroka videl, ko sem bila nekoč tukaj na počitnicah. " "Tako!" In po kratkem premoru: "Oba imata zelo dober spo- min, " je rekla povsem nedolžno, vendar je bilo slišati majhno roganje. Ponosno je prijela gospa Schwarzerjeva svojega sina pod ro- ko. Končno je prišel tako težko pričakovani dan. Njegova karie- ra se je pričela. Misliti je morala na svojega pokojnega moža. Ko ga je spoznala, je bil prav tako mlad kot sedaj njen sin in njegova službena pot se je tudi šele pričela, toda - kako se je končala? Hotela je pregnati misli, ki so jo težile, in misliti kaj veselejšega. Iskala je besede, samo da bi nekaj rekla, toda ni jih našla. Tudi njen sin je šel molče in vase pogreznjen poleg nje. Ko ga je od strani opazovala, se ji je dozdevalo, da je popolno- ma odsoten. Prišla sta domov. Ker je bil posebno lep in mil večer, so ser- virali večerjo na terasi. Mati je zaman čakala, da ji bo sin kaj povedal o Iti in njeni materi. Sedel je molčeč in zamišljen. Ga je ha morda razočarala? Tega skoro ni mogla verjeti. Radovedno je vprašala: "No. Ernest, nič ne poveš, kakšen vtis je naredila I ta nate? Vidva se skoro eno leto nista videla. Kako ti ugaja njena mati?" "Gospa Rak? Zelo lepa gospa samo: njene oči izražajo nekaj mrzlega, strogega. In Ita? Nimam besed. Globoko me je ganila in nimam besed, da bi to izrazil. Seveda sem večkrat mislil, da je medlem doraščala, toda njen videz je prekosil vsa moja pri- čakovanja. Čudovito se je razvila, da, prava mala damica je že." S sanjavim nasmeškom je puhal modre oblačke svoje ciga- rete v zrak. "Ali se ti ne zdi, da je zelo naivna? " "Pravzaprav je še otrok in želel bi, da še dolgo ostane. To bi morala videti take deklice v mestu, kaj vse si o sebi domišljajo. Afektirane kot opice in pri tem neumne kot gosi. " Gospa Schwarzerjeva se je skrivaj smehljala. "Sin vidi res samo to, eno. " Pravzaprav se je tega veselila, to jo je varovalo pred kakim morebitnim razočaranjem, pred kako nezaželeno osebo. Prodirajoče ga je gledala in si mislila: "Ali ni tudi on še otrok?" Kakor da bi uganil njene misli je sin rekel: "Ne smeš misliti, mama, da sem tako neizkušen. Čeprav sem še mlad, imam ven- dar že marsikaj za seboj. Od svojega enajstega leta dalje sem bil v internatu ali pa živel prost v mestu, večinoma samostojen, in tako hitreje zoriš. Posebno zadnji dve leti v Pragi sem slišal in doživel marsikateri, dogodek in pustolovščino svojih tovari- šev. Večina se zabava s tem, da menjavajo dekleta ter ljubimka- jo kar z več hkrati in se pri tem bahajo, kdo dobi od deklic več pisem in kdo je dosegel največje občudovanje, tekmujejo z us- pehi itd. A ko pa zabredejo predaleč, ne vedo, kako bi se rešili iz zanke. Marsikateri je moral svojo lahkomiselnost drago plača- ti. Vidiš, mama, za kaj takega jaz nisem. Nisem nobena zgaga in tudi nikak posebnež, razumem šalo, ampak vse na pravem me- stu in do določene meje. " "Kako si podoben očetu, " je mislila mati, glasno pa je rekla: "Tako je prav, moj sin. Dobro premisli, preden vzbudiš upanje v dekletovem srcu, ki ga nikdar ne smeš streti. Poleg tega si častnik, katerega načelo je: "Mož beseda. " Ne prehiti se z ob- ljubami, ki bi mogle imeli žalostne posledice. Kjerkoli si, misli na svojo čast. " "Mama, na lo se lahko zanese š. " Še nikdar ni bil dopust za mladega gospoda tako lep kot prav ta. Dva ledna je lahko vsak dan videl svojo deklico. Videl jo je dopoldne na pošli, opravil z njo vsa pota, vsako popoldne je smel z njo na kratek sprehod, :pri katerem sta ju spremljali gos- pa Rakova in sestrica Anči. Zvečer pa je bil s svojo materjo pri gospe Rakovi na obisku. "Srce, kaj hočeš še več? " se je vprašal vsako jutro, ko se je zbudil. Prisrčno se je veselil vsakega dne, ker je bil eden lepši od drugega. Predzadnji dan dopusta so šli na daljši sprehod. Bilo je soparno in pritiskala je huda vročina. Mladina tega niti ni opazila, go.spa Rakova pa je bila zelo utru- jena. Pred neko go.stilno je predlagala počitek V senci velikega kostanja so se malo okrepčali. Anči, ki ni mogla mirno zdržati pri odraslih, je pričela pM} okrog okrogle mize. Nepričakovano je pričela peti po znani m lodiji "Am Brunnen vor dem Tore ": Koprivnica je lepa, sem smo pregnani mi. Pri naši teti Ani smo novi dom našli. Otrok je imel mnogo obetajoč in zelo lep glas. Mladi mož, je postal na to pozoren, je prijel Anči za roko ter jo hotel sp& budili, naj še poje. Tedaj je Ita nenadoma vstala in sestri z roi zamašila usta. Z žugajočimi pogledi ji je ukazala, naj molči "Pustile jo vendar, naj poje! Otrok ima tako melodičen glas Mladi mož bi bil rad vedel, kako se pesem nadaljuje. Bilo mu, jasno, da je to Itino delo. "Ne!" je zapovedala Ita energično in udarila z nogo ob tli Anči je hotela starejši sestri nagajati, in ker je vzrok prepon di razumela, se je oddaljila za nekaj korakov od mize in prict glasno peti drugo kitico, ki jo je Ita sestavila: Na lepem malem gričku ponosen dom stoji. Cipres štiroje krasnih pred njim v nebo kipi. „ V hiši tej prelepi stanuje mlad gospod. Ime mu je Ernest Schwarzer. Priljubljen je povsod, priljubljen je povsod. Seveda je tudi sedaj hotela starejša sestra zapreti usta ml^ Mati pa je zaradi čudnega vedenja obeh postala pozorna in' slutila, da se tu nekaj prikriva. Hotela je vedeti kaj. Zato je f jela Ito, ki je planila za sestrico, trdno za roko, tako da se' mogla ganiti. Presrečen je prijel mladi mož malo nagajivko in jo priliki" sebi, medtem ko je deklico prisrčno pogledal. Njen obraz je menjaval barvo, njene oči pa so bile sramežljivo uprte v' Najbolj se je sramovala pred svojo materjo. Ta je sicer žc krat slišala peti pesmi, ki jih je ona sestavila, toda ta, ki; Anči sedaj zapela, ji je bila nova. Tega nikakor ni odobravaj nasprotno, zdelo se ji je, da je šla stvar predaleč. Nihala je ^ dvema vprašanjema: ali je to nedolžno kratkočasje ali pa deklici vzbudilo pravo zanimanje za mladega moža. Ta misel jo je vznevoljila, toda ve se los t otroka, ki je starejšo v spravil v zadrego, nasmejan obraz mladega gospoda, ki čutil počaščenega, ter deklica, katere obrazek je zdaj rdel, bledel in ki kar ni mogla priti iz zadrege - vse skupaj se zdelo tako šegavo, da se je glasno nasmejala. Boječa Ita ni mogla nikomur več pogledati v oči. "IsH pojdi, " ji je rekel notranji glas. Hitro je vstala in odšla na nji travnik trgat cvetice. Izbirala je najlepše, se sprehajali Ije in najraje se ne bi več vrnila. Vedno bolj jo je bilo srai ne več nazaj! Vendar so strogi klici njene matere le dosegi* no uho. "Moj Bog. če takoj ne ubogam, se utegne razje:^ Nejevoljno se je vrnila in stopila k mizi. Tu so, kol se je zcIelo^ prejšnji dogodek že vsi pozabili, kajti govorili so o vremen^' bližnji žetvi. it. 6. - 7. februar 1996 � ^ INFORMACIJE NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK ROMAN "Kje pa stoji hiša, kjer stanujejo? "je vprašala Ita z veli- kim zanimanjem. Teta Ana je odprla okno in pokazala s pr- stom: "Tu, kjer gori luč. " V hiši Schwarzerjevih so bila še vsa okna razsvetljena in žar teh luči Je magično svetil v tem- no noč. Teta Ana Je opisovala glavne osebe na vasi in njiho- vo življenje, pri čemer je prišlo neštetokrat v zvezo ime Schwar- zer. Ko so šli k počitku, je morala Ita še dolgo misliti na vse, kar je slišala. Končno jo je vendarle prevzel spanec. Še v sanjah jo je preganjala razsvetljena hiša, ki se Je od drugih tako očitno ločila. Drugo Jutro so zajtrkovali pod velikim drevesom pred hišo tete Ane. Itaje opazovala hišo, o katere zanimivih prebivalcih se je včeraj toliko govorilo. Oddaljenost od hiše ni bila velika. Dobro oko Je lahko razločilo osebe pred njo. Ita Je ves dan tekala v lepi, prosti naravi. Sprehajala se Je po gozdu in vsa navdušena tekala po cvetočem travniku od cvetice do cvetice. Svoje počitnice Je uživala v pravem pomenu besede. Pravkar Je natrgala šopek cvetic, ki ga Je hotela položiti na Marijin oltar v kapelici. Presrečna je prišla s šopkom do kapelice, to- da ko Je hotela vstopiti. Je bila ta zaprta. Vsa razočarana se Je ogledovala, odkod bo prišla pomoč. Tu moramo pripomniti, da Je stala kapelica na majhni vzpe- tini pri vhodu v vas in prav nasproti pošte, od koder se Je vhod v kapelico lahko videl. Kar se Je odprlo okno na pošti in gospa Schwarzer Je poklicala deklico k sebi. Občudujoč šo- pek Je povedala deklici, da lahko dobi ključ od kapelice pri gospodu župniku. Vsa vesela Je pustila Ita cvetice na pošti in tekla po ključ. Vzradoščena in skakljaj eJe stopila v župnišče, kjerJo Je sprejela župnikova gospodinja. Ta paJi brez župni- kovega dovoljenja ni smela izročiti ključa. Gospod župnik Jo Je zelo prijazno sprejel in dejal: "Torej vi ste vnukinja naše- ga dobrega gospoda Sinkoška? Seveda lahko dobite ključ, saj to je tudi vaša pravica. " Med pogovorom Ji Je gospod župnik veliko pripovedoval o njenem starem stricu, katerega Je poznala samo po sliki. Gospod župnik Je tudi pripomnil: "Gospod Blaž Sinkošek Je zapustil listino, kjer so zapisane njegove želje glede kapelice. Njegova osebna željaJe bila, da se po možnosti njegovi nasledniki tu poreče, toda do sedaj se še ni nihče javil, to pa gotovo zato, ker njegovi neposredni potomci ne žive več tu. Vsi vnuki, ki so takrat živeli, so se odselili. Teta Ana Je bila v tem času že poročena, toda njen zakon Je ostal brez otrok. " Po kratkem premoru Je smehljaje dodal: "No, kar še ni bilo, se lahko še zgodi. " Zopet je nastal premor, med katerim je dekletce tako motril, kot bi pričako- val od nje odgovor. Potem Je rekel: "Stric Je dal za oltarjem vzidati tudi grobnico, kjer naj bi bila pokopana on in njego- va žena, toda še v času njunega življenja Je prav tam nastal izvir. In njegova želja, da bi bila tam z ženo pokopana, se ni mogla uresničiti. " Po nepomembnih vprašanjih in odgovorih Je gospod žup- nik vstal in šel po ključ. Ko Je bila Ita sama, se Je ozrla in z zanimanjem ogledovala vse, kar Je bilo videti v sobi. Poleg papeževe slike Je videla tudi sliko strica Blaža. "Dobrotnik Koprivnice ", Ji Je šinilo v glavo. Njene misli so bile z vsto- pom gospoda župnika spet prekinjene. Stoje J i Je izročil ključ ter rekel: "Lahko ga obdržite toliko časa, dokler boste tukaj. A ko ga bomo rabili, kadar se bo tam brala sveta maša, bom poslal po ključ. To se zgodi petkrat v letu, in sicer 15. avgu- sta, ko Je v kapeli pobožnost, na dan svetega Blaža in svete Katarine, torej ob godovnih dnevih zakoncev Sinkošek in njih smrtnih dnevih. Medtem časom pa lahko kapelico oskrbuje- te. To Je lepo od vas in me veseli, da se za to zanimate. " Z ljubkim poklončkom Je sprejela Ita ključ in odskakljala na pošto. Vsa srečna in s prisrčnim poljubom gospejine roke je vstopila. Ta je prijazno odzdravila. Iz ozadja poštnega oken- ca pa se je hkrati zaslišal doneč glas: "Dober dan!" Ta milo doneči glas, dve preprosti besedici, sta segli Iti v srce. Začudeno se Je ozrla in se skoro prestrašila, ko se Je zagledala v dvoje zelo temnih oči, ki so jo popolnoma očara- le. Gospa jo Je nekaj vprašala, toda deklica Je bila še vedno pod vtisom tega čara, četudi se ga Je hotela s silo iznebiti. Obrnila Je sicer glavo proti vprašujoči, toda njene oči se niso mogle oprostiti. Čudovita moč Jih Je zadrževala. Gospa Schwarzer se Je z istim vprašanjem obrnila k sinu, kajti to Je bil on. Toda tudi nJemu se Je pravtako godilo. Dekličin po- gled ga Je tako pritegnil nase, da ni mogel odtrgati svojega pogleda od nje. Materino vprašanjeJe ostalo brez odgovora, toda igra pogledov, ta prvi pogled, pri obeh tako čudovit, ji Je veliko povedal. To Je bil pogled, katerega izraz Je mati pri Opravičilo! Zaradi tehnične napake je v drugem nadaljev^ nju romana izpadel pomemben del besedila. Bra|| ki, ki nas je na to opozorila, se iskreno zahvaljuj mo. Da bo roman popoln, ponovno objavljamo drn! go nadaljevanje, tokrat z manjkajočim delom b«! sedila. Prosimo vas za razumevanje in se vam opr^^ vičujemo. UredniŠtvn sinu prvikrat videla. Ko seje mladi mož otresel zamaknj^ sti, Je stopil pred poštno okence, se priklonil ter se Itip^^ stavil. Deklica Je bila kljub štirinajstim letom še pravi ki na družabne običaje sploh še ni mislila. V tem trenutka bila tako zmedena, da ni vedela ne kod ne kam. Molče j zadregi muJe ponudila roko, gledajoč sramežljivo v tla gospod paJe to malo nerodno zadrego premostil z besedoi "Ita, Jaz vas že dolgo poznam! Vi ste bili približno tril^ otrok, ko ste bili s svojim bratom Franceljnom nekočpri^ Ji teti na počitnicah. Takrat sem vas videl. Medtem ko ^ bratom lovila ribe, ste vi na travniku trgali cvetice. - vidim, ko vas po toliko letih spet srečam, še vedno pravt^ ljubite poljske cvetice. " Po teh besedah se Je obrnil, vzel šopek, kije bil na oknu, Ji ga s prijaznim smehljajem izročil. ^ ' Ita mu Je bila hvaležna, da Ji Je v njeni zadregi tako poi gal, in Je postala zaradi njegove prijaznosti bolj sprošče Tudi ona Je smehljaje odgovorila: "Da, Jaz sem Jih hot nest i Materi božji in sem šla pravkar po ključ od kapelia "Čakajte, pomagam vam! Vrata kapelice z železnim o« mentom so pretežka za vas. " Oba sta zapustila pošto. Iti se Je zdelo, da se Je njegj, mati malo namuznila, ko Je gledala za njima. Vrata kapelice so se rada zatikala, toda mladi mož jih^ močnim sunkom odrinil in že sta stala oba v kapelici. Dekl Je bila vsa navdušena. VseJe bilo kot v majhni cerkvi. Pot no vzhičena se Je ozirala okrog. Lep oltar z lurško Mar lep tabernakelj, veliki svečniki, stojalo za veliko masno k go, vaze za rože, vseJe bilo tukaj. Na obeh straneh oltarja bila obokana vhoda k neke vrste zakristiji. Nad oboki je na eni strani kip sv. Katarine, na drugi pa i kip sv. Blaža Je radovedno pogledala v omaro, kije stala v kotu. Tan bila masna oblačila s pripadajočimi ornati in štolami v/ či, zeleni, beli in črni barvi. Za oltarjem Je bila grobnice Jo je gospod župnik prej omenil. Okna in strop so bila pisi pobarvana. Na obeh straneh ladje so bile klopi kot v cer V desnem kotuJe stal srebrn zvon, kije spadal h kapeli. I di gospodj i Je povedal, daJe zvon vzet iz stol,pa, kerJe pc stil vijak, in Je treba to vse skupaj popraviti. Ko seJe deklica vsemu dovolj načudila,Je vzela dve vazi in hotela oditi k vodnjaku po vodo, da bi položila cvetice vanjo. Vljudno se Je zahvalila mlademu gospodu za njegovo pomoč in se hotela posloviti. On pa Je brez besed vzel iz njene roke eno izmed vaz ter jo spremil k vodnjaku. Medtem ko Je črpal vodo, Je ona polnila vaze. Molče sta Jih nesla k oltarju. Tu Je lepo razvrstila cvetlice, da bi dosegla simetrično obliko. Med- tem ko Je bila tako zaposlena. Jo je mladi mož neprestano opazoval. Tedaj Je prodrl skozi barvna okna sončni žarek in risal zlate pramene okrog mlade deklice, ki Je s spretnimi rokami urejevala cvetice v vazah. Nato sta oba odšla iz kape- lice. Mladenič je zaprl težka vrata in rekel: "Ita, pustite mi za danes ključ! Tečaje bom naoljil, da boste vrata z lahkoto od- pirali. Jutri ga bom dal svoji materi in vi lahko vsak čas pri- dete ponj. "Mehanično se mu Je deklica zahvalila in se krat- ko poslovila. Gospa Schwarzer Ji Je še z okna pomahala v pozdrav. Kot na krilih se Je deklica z elastičnimi koraki na- potila proti domu. Hipoma Ji je bilo tako čudno pri srcu. Kaj Je vendar bilo to, karJe občutila? Ali Je bilo to veselje, sreča, bojazen, sramežljivost ali vse skupaj hkrati? Sama s seboj si ni bila na Jasnem. Ni si mogla dopovedati, kaj se z njo godi. Še vedno Je videla tiste oči, od katerih pogleda se ni mogla odtrgati, in je menila, da še vedno čuti tisto tajinstveno moč. Pod vplivom teh čudnih in neznanih občutkov seJe še enkrat ozrla, preden Je zavila na drugo stezo. Pri temJe videla, daJe mladi gospod še vedno stal pred vrati pošte in s prekrižanimi rokami gledal za njo, kakor da bi čakal, da se bo še enkrat obrnila. Bilo Ji Je neprijetno, da Jo Je pri tem zalotil, toda tako se Je zgodilo. Ko Je prišla domov, Je z navdušenjem pripovedovala mate- ri o kapelici ter o obisku pri gospodu župniku, toda o vsem drugem ni črhnila besedice. "In kje je ključ? "Je vprašala mati, ko Je videla prazne de- kličine roke. "Si ga med potjo morda izgubila? " "Ah, poštna gospa mi Je rekla, naj ga za danes pustim pri njej; ona bo, dala ključavnico namazati, da se bodo vrata lažje odpirala. " Zakaj seJe oprijela te majhne laži, sama ni vedela. Samo to Ji Je bilo Jasno, da Je bilo to čudo v njej v zvezi s srečanjem z mladim gospodom in zaradi sramežljivosti ga ni omenila. Ču- tila Je samo, kako Ji Je kri zaplala v lice. Da bi mati njene zadrege ne opazila, se Je hitro obrnila in skočila iz hiše. Pri- pombe: "Dozdeva se mi, da si se na pošti in pri gospe že popolnoma udomačila?!" že ni več slišala. V cerkvi Je zvonilo "Ave Marijo". Mračilo seje. Deklica Je stala naslonjena na hišo ter premišljujoč poslušala zvonje- nje. Pri tem so njene oči hitele od pošte pa do hiše gospe Schwarzerjeve. Obe sta se od tu dobro videli. PoštaJe bila že zaprta. "Sedaj sta oba že na poti domov, "Je premišljevala in Je pravkar hotela današnje srečanje v mislih še enkrat preži- veti, ko je prišla teta Ana iz vrta, z glavo solate v rokah. Dekličin zamišljeni pogled Jo je presenetil. "No, kaj pa si danes doživela?" Jo je vprašala s svojim dobrohotnim smehljajem. Da bi se Ita izognila odgovoru, se Je pripognila in segla po mali mačici, kije mijavkajoč prišla mimo, ter Ji ljubkujoč šepetala. Mačica pa se Je s skokom oprostila njene roke ter izginila v grmovju. "Ti je mamica že povedala, da se peljemo Jutri na Kranj- sko k teti Enoch?" "Ne, teta. Jaz sem pravkar prišla, toda kaj hočemo pri teti Enoch in to že Jutri? " Ita Je bila zaradi tega sporočila vse prej kot navdušena. Stokrat raje bi bila ostala tu in šla po ključ od kapelice. "To Je pa tako. Sosed se pelje Jutri na Kranjsko in gre mi- mo Leskovca ter Je pripravljen, da nas vzame s seboj. Vi mo- rate obiskati teto Enoch in sedaj Je prav lepa prilika za to. Ti se vendar veseliš, ali ne? " Ta "ali ne? "je pristavila teta za- to, ker si izraza v Itinih očeh ni mogla pravilno tolmačiti, saj je izražal obenem začudenje, nejevoljo in razočaranje. "Tu je tako lepo, da ne^grem rada stran, "Je odgovorila odrezavo. S počasnim korakom Je odšla v hišo. Njena mala sestricaJi Je prišla vsa srečna naproti: "Jutri se peljemo k teti Enoch - jaz smem vzeti tudi svoje igračke s seboj. Se tudi ti tako vese- liš kot Jaz? Mamica že vse pripravlja za pot. " Ko Je stopila Ita v sobo, je res videla mater pri tem delu. Torej Je bila resnica, karj i Je teta povedala. Sprva Je mislila, da Je to le šala. "Mama, kaj se Je zgodilo doma popoldne, ko me ni bilo? Anči mi Je pravila, da se jutri odpeljemo. " "Ničposebnega. Teto v Leskovcu moramo enkrat oh\sk Kerje sedaj tako lepa priložnost, sva se s teto Ano z ve^ odločili za potovanje. To Je vse. Hotela sem ti to že prejpei dati, toda ko si komaj prišla s svojega popoldanskega]^ panja, si takoj spet zletela iz sobe. Pripravi si vse, kar pol buješ. Jutri navsezgodaj odrinemo. " Deklica se Je trudila, da bi pokazala veselje, vendar je: takoj po večerji v svojo sobo. Želela Je biti sama. Njena Je danes občutilo nekaj, kar Ji Je bilo novo - toda težk svoje občutke spravila v red. Zunaj seJe dvignil močan vi in šumel skozi krone dreves, kar se Ji je zdelo kot norčav^ smeh. Notranje vsa nemirna ni vedela, ali naj se smeje Joče. Zgodaj zjutraj Je bil kmet že pred hišo. Teta Ana Je vst vrsti spravila v kočijo in nazadnje še sama vstopila. Itin gledJe iskal hišo Schwarzerjevih. Tam so bila polkna še prta, očitno Je vse še spalo. Kmet Je potegnil vajeti in kon\ se spustili v lahek dir. Anči Je prijela Ito za roko in Jo mo stisnila. "Se veseliš, Ita? Teta Ana mi je rekla, da Je pri Enoch veliko grlic in tudi več zajčkov. " Zelo zanimivo, "Je zazdehala neprespana Ita. Namesti bi sestrici odgovorila, se Je obrnila k materi in Jo vprd "Kako dolgo bomo pa pravzaprav ostali tam? " Da bo kmet opravil svoje posle. Sicer pa moramo tu pO- gospe sporočiti, da bo morebitno pošto poslala za nanj' svoje torbice je vzelaposetnico in nanjo napisala svojo i< Ita jo Je morala nesti v poštni nabiralnik. Ko so obstalif pošto. Je opozorila mamo na lepo kapelico. V mislih ^ videla z "nJim ", kako sta včeraj razvrščala cvetice. yVfl' vtaknila posetnico v nabiralnik in tudi pri tem morala mii da bodo mogoče prav roke mladega gospoda vzele topo nico v roke. V duhu je videla, kako Je včeraj stal prav na mestu in gledal za njo. Še dobre četrt ure se je videl tako imenovani grad-' pogledi so se kar naprej obračali v to smer - ali Je hoteli ne - bil Je kot magnet. Nato so zavili za hrib in grad se videl. Kmalu nato, ko se je mladi mož poslovil od Ite, je f poštni sel. Vozil je iz Rajhenburga v Kozje in nazaj i" med potjo tudi koprivniško pošto s seboj. KoJe gospa Scf^ zer odpravila pošto. Je zaprla poštna vrata ter se s si> napotila domov. Od strani ga Je opazovala, kajti njego^ denje se Ji Je danes zdelo malo čudno. Resno in molče poleg nje in Je na njena vprašanja le kratko odgo^<^^ "Ernst, tako tih si, kaj ti Je vendar? " ga Je v skrbeh vprO^ "Danes sem čital v časopisu, da morajo vsi učenci^ niče zadnjega letnika prekiniti svoj dopust, ker bodo v/^ cani zaradi hitrejše usposobljenosti za bojišče. Vpoklic]^ ko tudi za mene vsak hip tukaj. " "MoJ Bog, še to! Upam, da bo šla ta vojna mimo, prideš ti na vrsto. " Skrb Je zvenela iz njenih besed. Bilj^ njen edinec. St. 6. - 7. februar 1996 ROMAN NOVI TEDNIK „^ Srbijo že, ampak kaj še lahko pride! Jaz sem poklicni .t in se moram svoji doižnosti brez pomisleka odzvati. Vi l^^dar tako hoteli!" ifali ^"^''^ zbodljaj, vendar ga je molče prezrla. ' 'Sin ima ^ če bi bilo fx) njegovem, še danes ne bi tičal v uniformi. " ^gijčno sta prišla domov. Medtem ko se je mati posvetila ■Mtnu delu, je sin odprl okno svoje sobe, odkoder je dobro 0 ^išo tete Ane. "Kaj sedaj Ita dela? "je premišljeval, srč- mala deklica. - Toda kaj se godi z menoj, odkar sta se ^calo ncijina pogleda? Bog ve, da to ni prva deklica, ki sem '\idd toda kaj takega še nisem v svojem življenju občutil. nežen občutek je prodrl v moje srce in se ga tako krče- ,g oprijel, da se ga ni mogoče otresti. Kakor da bi ga držale g ročice, tak občutek imam. škoda, da moram prav sedaj nustiti Koprivnico! Ali bom Ito še videl? Jutri na vsak način. .0 kapelice ji bom spravil v red in bom čakal, da pride po Ako ne pride, jo poiščem pri njeni teti. Na vsak način jo lem še videti, preden odpotujem. " Ijehka konjsko rezgetanje ga je prebudilo iz njegovega raz- bijanja. Bil je njegov Jugo, kateremu je v razmišljenosti po- lil reči lahko noč in se kot običajno od njega posloviti Smeh- p je odšel v hlev. Nežno je potrepljal konja, toda njegov )^led je bil še vedno obrnjen k hiši tete Ane, ki se je videla od i fa večer se je vlekel v neskončnost Mati in sin sta si sedela 9lče nasproti. Oba sta bila zaradi predvidenega neprijetno nemirjena. Mladi mož je šel v svojo sobo prej kot navadno. ige/ je v posteljo, vendar ni mogel zaspati. Deklica s polj- \m cvetjem ga ni zapustila, dvoje lepih modrih oči ga je oča- la. Gospa Schwarzer je vstala drugo jutro prej kot navadno, ^burjenaje pregledala perilo in uniformo, kijo je moral sin sti, če bi vpoklic prispel že drugi dan. Prevzeljo je neprije- \občutek. Bila je pač vojna in treba je bilo biti na vse pri- jvljen. 'Jraje pravkar odbila sedem. V tem času je bil sin navadno ppolnoma opravljen pri zajtrku. Čudila se je, danes še ni lonci, prav danes, ko bi moral odpremiti pošto, ker mu je \ila še nekaj speči. Z odločnim korakom je stopila k vratom pve sobe in je rahlo potrkala, misleč, da je že zbujen. Ker se ni oglasil, je tiho odprla vrata ter vstopila v sobo. Odprla je polkna ter stopila k postelji, da bi ga zbudila. Za trenutek je obstala ter gledala njegov mirni, srečni obraz. "Kako škoda ga je buditi v to nelepo sedanjost, "je mislila, toda moralo je biti. "Ernest, vstati moraš Danes moraš namesto mene prevzeti in razdeliti pošto. Pozneje pridem za teboj, ker moram za vsak primer spraviti tvoje stvari v red. " Smehljaje se je v postelji pretegnil. "Ah, mama, da si me prav sedaj morala zbuditi. Tako čudovito sem sanjal. " Oči je imel še vedno zaprte, kot bi hotel slike, kijih je videl v sanjah, še vedno obdržati. "Kaj sipa sanjal? Tako srečen si bil videti. " "Da, to sem tudi bil Sedaj pa je tega konec - bile so samo sanje." V naglici sta zajtrkovala. Mladi mož je prinesel iz kleti olje in kar je še potreboval pri vratih kapelice, in se podvizal na pošto. Ko je skočil po stopnicah predsobe, je še mimogrede pogledal proti hiši tete Ane. Tam je bilo vse zaprto. "Kaj, ti še vsi spijo? -Alije Ita tudi sanjala o njem? " Ker ga je čakalo delo na pošti, se ni mogel več muditi pri teh mislih, kajti slišal je že poštni rog in toliko, da se je še pravočasno znašel pred pošto. V uradu je bilo dela za dobro uro. Med prejeto pošto je bil tudi njegov vpoklic. Torej je moral drugo jutro odpotovati. Ko je na pošti vse opravil, je šel h kapelici, kjer je naoljil ključavnico in tečaje. Na oltarjuje videl poljske cvetice in zde- lo se mu je, da še vedno vidi ljubko deklico z zlatimi kitami pred sabo. "Bo tudi danes prišla? "je vpraševalo njegovo neučakano srce. "Jutri bi bilo že prepozno!" Z nestrpnostjoje končal svo- je delo terje nekajkrat poskusil odpreti in zapreti vrata. Šlo je lahko. "Tako, sedaj gre Ita z lahkoto noter. " Proti poldnevu je šel razočaran domov. V upanju, da Ita pride, se je še eno uro zadržal na pošti, toda žal, zaman. Ne- prestano je pogledoval proti hiši tete Ane. Polkna so bila še vedno zaprta. ' 'Kaj to pomeni? So tam vsi zleteli?'' Ni imel več obstanka. Po kosilu je zajahal svojega Juga ter odjezdil na kratek sprehod. Upal je, da bo izletnike morda kje srečal, toda vse zaman. Tudi mimo hiše tete Ane je prijezdil, toda tudi iz bližine ni bilo drugače - vse je bilo zaprto Nepotrpežljiv, kot še nikdar, je čakal zaman na pošti. Ita ni prišla po ključ. Žalosten je premišljeval, da gaje morda njen pogled varal in da ga ne mara več videti. Ob štirih je spraznil nabiralnik, da bi žigosal oddano pošto; ni je bilo veliko. Med drugimi je bilo drobno pisemce z naslo- vom: Poštni urad Koprivnica. Ko ga je odprl, mu je bilo vse jasno: Ita j^ odpotovala in je morda ne bo nikdar več videl. - škoda! K Enochovim v Leskovcu je prišel nepričakovan obisk. Vse je bilo brez glave. Napravili so vse, da so imeli sorodniki iz Pule kolikor mogoče udobno. Kljub temu pa se gospa Rakova ni počutila dobro. Bila je prav vesela, ko je kmet javil svojo vrnitev v Koprivnico, kjer je bilo le lepše. Dobre volje se je vračala mala družba domov. Nihče ni bil tako vesel kot Ita. Kakor hitro se je z višine videla hiša Schvar- zerjevih, ni več od tam umaknila pogleda. Mračilo se je in v nekaterih hišah je že gorela luč. Pri Schwarzerjevih sta bili razsvetljeni samo dve okni. "Gotovo sedita sedaj mati in sin skupaj, " sije mislila deklica. Najraje bi bila s pogledom pro- drla skozi steno. Zelo se je veselila prihodnjega dne. Kakor da bi gospa Rakova uganila hčerine misli, je rekla: "Jutri moraš takoj na pošto. Oče je gotovo že kaj pisal. " Drugo jutro je deklica stala že pol ure pred običajnim časom pred ogledaldM. Danes je hotela biti prav posebno lepo na- pravljena. Spretno in čedno sije uredila lase ter se preudarno ogledala v ogledalu. Sicer je bila s svojim videzom zadovoljna - odkrila pa je prvi v sebi željo - biti lepa. Koketno se je nasmehnila svoji podobi v zrcalu in šla nato k materi: "Mama, na pošto grem!" Ko jo je mati videla, je veselo presenečena rekla: "Danes si pa res lepa! Zrak na deželi ti, kakor vidim, dobro prija. " "Tudi meni se tako zdi. Na svidenje!" in že ni bilo Ite več v sobi. Končno je šla na tako težko pričakovano pot. Čimbolj pa se je bližala pošti, tem tesneje ji je bilo pri srcu. Notranje je bila zelo razburjena - prevzel jo je čuden občutek strahu. Pravza- prav se je zaradi tega sama nase jezila. "Čemu ta strah? " se je vpraševala. Šiloma je hotela biti mirna in je samo sebe ošteva- la. "Samo zato, ker me je kadet s svojimi očmi tako pritegnil nase? Ne, to so nespametne sanjarije, kijih že poznam iz pri- povedovanja svojih sošolk. Smešno! Moram in hočem ostati trezna!" -S tem sklepom je prišla na pošto. Gospod župnik in trgovec Vehovar sta jo pravkar zapustila. Gospa Schwarzerjo je prisrčno sprejela. "Tu je pošta za vas, ljuba Ita. Danes je prispela. - No, kako je bilo pri tebi Enoch? Vam je tam ugajalo? " Medtem ko ji je izročila dve pismi, jo je z občudovanjem ogledovala ter rekla: "V teh dneh ste se pa dobro odpočili. Začudo lepi ste. " Zopet jo je ogledovala od nog do glave. "Lepo obleko imate, vse prelepo za Koprivnico. " hje bila razočarana, ker ni bil "on " navzoč, in se je sama ^izdela smešna, ker se je tako čedno opravila, kar sta obe 'Jteri opazili. On, ki naj bi jo videl tako lepo, pa sploh ni bil ^ Mogoče sploh ni več nanjo mislil in to, kar je upala, je kosamo njena domišljija. ^ijije zaplala v lice. Zahvalila se je za pošto ter je na ^pejin vprašujoči pogled odgovorila: "O, da, zelo lepo je 'Opri teti Enoch. Jaz bi še prav rada ostala tam, toda mami zaradi pošte mudilo nazaj. " "Tako, " sije mislila, "vi ne smete vedeti, kako zelo sem že- 0 nazaj. Nočem, da bi se iz mene norčevali. Vi tudi ne boste ^or uganili, kaj se godi v meni in kaj sem si domišljevala. " Tako, tako, "je menila gospa. "Pri meni pa se je v tem ^tl(em času malo spremenilo. Moj sin je moral pred dvema ^oma odpotovati. " V kratkih besedah je povedala deklici o "odu svojega sina. "Sedaj sem zopet sama. Sicer pa, tu je K katerega vam moram s prav lepim pozdravom izročiti. 'f^W;/e, če se vam bodo vrata kapelice sedaj lažje odpira- da je mladi gospod tako nenadama odpotoval, jo je l^'''Jetno zadela, ni se pa izdala. Nasprotno. Delala seje, kot 1'^bila sploh preslišala. V njeni notranjosti pa je bilo druga- '''dno je držala še malo naoljeni ključ in zdelo se ji je, da še "Jjo čuti stisk njegove roke. - Šla je h kapelici. Vrata so se 1"*^° odpirala. Počasi je vstopila, da bi odstranila uvele cve- ^ ^'■/ tem je mislila na dan, ko sta oba stala tu notri in ji je ^Z"' vsem pomagal. "Sedaj pa je odšel proč. Konec je bilo '^h sanj! Kmalu bom tudi jaz morala zapustiti Koprivnico, ^oram v Gradec v šolo. Do konca šolskega leta bo vojna ^^^na. potem gremo zopet v Pulo in naša pota se s tem loči- 1" Vedno. " V grlu jo je nekaj tiščalo, toda nič ni pomagalo, ^."^aje hiti močna, nihče ne sme vedeti, a se je vdajala ob- p^fn, ki so bili za njena leta prav smešni. Da, bili so smešni, 'f^^edela, ampak bili so tu. - Njega nikdar več videti - tegaji ''o srčno žal. Ko bi ne bilo njene prijateljice Pichler, s ^'"0 naj bi hodili v isto šolo v Gradcu, potem bi upala, da ga v božičnih počitnicah videla: tako pa - ?! Materi sta se domenili, da bo gospa Rakova za božič in veliko noč v ^^u. Torej upanje na zopetno svidenje je šlo po vodi. "^'v/ so potekali brez posebnih dogodkov. Ita je oskrbova- 'tar v kapelici ter zanemarjene grobove in sije vedno mi-^ slila, kako lepo bi bilo, ko bi bil tudi "on " vse počitnice v Ko- privnici. Prišel je dan, ko je morala tudi ona zapustiti vas. Njena mati jo je spremila v Gradec na učiteljišče. Bilo je prvič, da sta se mati in hči za daljši čas ločili. K sreči je Ita imela tam prijate- ljico, katere matije bila znanka in prijateljica gospe Rakove. Obe sta bili begunki, torej vojni žrtvi. Ita je bila sicer v inter- natu, vendarjo je gospa Pichler vsako nedeljo vzela k sebi. Božič in velika noč sta minila, vojna pa je še vedno trajala. "Morda traja še do velikih počitnic, potem pridem še enkrat v Koprivnico, "je upala Ita. Neštetokratje morala med to loči- tvijo misliti na mladega kadeta. Vedno, kadar je smela iz internata in se sprehajala s prijate- ljico na promenadi.je primerjala mlade gospode s svojim krat- kotrajnim poznanstvom, toda nihče mu ni bil enak. Sedaj, ko so bile počitnice pred vrati, je bilo njeno srce od dneva v dan nemirnejše. Zopet se je zbudilo v njej tiho upanje. O njem ni nikdar nič zvedela. Kako rada bi vprašala mamo. če je bil o božiču ali veliki noči doma, toda tega ni mogla storiti, ker ma- ma sploh ni vedela, da ga pozna. Šolsko leto je bilo končano. Gospa Rak in njena hčerka sta sedeli v vlaku. Čim bolj sta se bližali Koprivnici, tem bolj so dekličina lica rdela, tem tesneje ji je bilo. "Srce, molči!" je ukazala, toda čudni občutek je bil močnejši od hotenja. Nemo in preudarno je opazovala gospa Rak svojega otroka. "Kako seje v zadnjem letu razvila. Videti je kakor nežen rožni popek, ki se prebuja k cvetju. " Bila je sicer ponosna na svojo hčerko, toda tistega toplega in prisrčnega občutka, ki ga je imela do obeh drugih otrok, za Ito ni imela. To je nežno čutečo deklico zelo bolelo, ta občutek se je zrcalil tudi v njenih očeh. Kdor jo je pazljivo pogledal, je v njenih lepih očeh mogel za- slediti tiho otožnost Da, njo je mati zapostavljala, zlasti še od tedaj dalje, ko se je rodila njena sestrica. Franceljna njenega brata, je mati oboževala, sestrica pa je bila njen ljubljenček. Oba sta lahko storila, kar sta hotela, vse je bilo prav, samo Ita je žela vedno le grajo. Bili so na cilju svojega potovanja. Poštna kočija se je usta- vila pred pošto. Teta Ana in Anči sta ju pričakovali Iz poštne- ga urada jima je prišla naproti gospa Schwarzer. S šopkom rož je pozdravila deklico. Z začudenjem jo je ogledovala in ugotovila, da je lepo razvita. "Draga Ita, pridite pozneje na majhen klepet k meni, "joje povabila. ' 'Sedaj moram odpravi- ti pošto. " In zdaj je prišlo za Ito veliko presenečenje. Gospa Rakova se je pred dvema tednoma preselila. Gospod Vehovar je oddal gospe Rakovi dve opremljeni sobi ter kuhinjo, in to v središču vasi, prav poleg pošte. Kakor ukovana je Ita obstala in skoro bi ji bile cvetice padle iz rok. Že prijazen gospejin pozdrav jo je zelo osrečil in zdaj še to, da bodo odslej tako blizu. Kar ni mogla vsega doumeti. "Kako je prišlo do tega, mama? " " Vidiš, sprva smo mislili, da bo vojna kmalu končana. Sedaj pa so se vojne razmere tako spremenile in zapletle, da lahko še dolgo traja, da se bomo vrnili domov. Zato sem prosila gospo- da Vehovarja, da nam odstopi to stanovanje, ki pravzaprav ni bilo zasedeno. Zelo ljubeznivo nam je ustregel, kajti predolgo tudi teti Ani ne bi mogli biti v breme. No, kako ti ugaja? " "Zelo, mama!" je zaklicala Ita navdušeno. "Za nas vse je bolje in lepše tako, oh - neizmerno se veselim, to je pa res pre- senečenje. " Teta A naje pripravila za praznik dneva izbor no kosilo. Naj- bolj se je veselila Anči jabolčnega zavitka - njene najljubše jedi. Mati se je pridružila teti, in ko se je Ita preoblekla, je šla na pošto. Deklica je morala veliko pripovedovati, kako seji je godilo, kako je končala šolsko leto itd. Menjavala so se vprašanja in odgovori, razgovor je bil čedalje prijaznejši in zaupnejši, tako da je Ita našla pogum ter vprašala: "Kako gre vašemu gospo- du sinu? " V istem trenutku se je prestrašila sama sebe in ni mogla doumeti, kako je to sploh mogla vprašati. Misel, ki jo je skoraj eno leto nosila s seboj, je nenadoma planila iz skritega kotička njenega srca. Vtem trenutku j i je bilo zelo nerodno in zardela je do las. "Zakaj sem vprašala? " se je oštevala. Vprašujoč pogledjo je zadel. Gospa seje nasmehnila, četu- di se ji je ta trenutek zdel zelo resen. Vprašujoč je iskala v Itinih očeh. Njena rdečica in njena zadrega sta ji veliko pove- dali. "Ali naj sprožim kamen? "je bilo njeno notranje vprašanje. Po kratkem premisleku je odgovorila: "Hvala, gre mu dobro. " Ne da bi odvrnila pogled od Ite, je segla v predalček svoje pisalne mize ter vzela iz njega dopisni- co. "V enetn mesecu konča šolo in to je prišlo danes za vas. " Začudena je vzela deklica pošto. Iz simpatične brezhibne pisave je razbrala: "Ljuba Ita! Danes je praznik Margerite. Sicer ne vem, ako ta datum praznujete... "Ita je pogledala na podpis ter se je vidno prestrašila. Podpisan je bil Ernest. Do- pisnicaje bila popisana, toda Ita ni mogla citati dalje, roke so seji začele tresti in pred očmi j i je migljalo. Dala je dopisnico v krilni žep, da bi jo pozneje nemoteno preči tala. S široko od- prtimi očmi je vprašala: "Od vašega sina? Toda kako pa ve, da sem tukaj? " i*. 6. - 7. februar 1996 NOVI TEDNIK INFORMACIJE št. 6. - 7. februar 1996 MALI OGLASI • INFORMACIJE NOVI TEDNIK it. 6. - 7. februar 1996 NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE it. 6. - 7. februar 1996 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Št. 6. - 7. februar 1996 NOVI TEDNIK RUMENA STRAN ^4« TRAG^hice Kar se Janezek nauči... Star rek o tem, da kar se Janezek nauči, potem Janez tudi zna, velja tudi v primeru vojniškega župana Bena Poder- gajsa. Še v času županske kandidature je ob gradnji lastne hiše pridno vadil zidanje, to pa mu zdaj še kako prav pride ob polaganju temeljnih kamnov. Če bi Podergajs vedel, koliko pomočnikov bo imel za vzidavo vsakega kanma, bi se zagotovo ne trudil toliko... Brez polomljenih nog Zadnje čase se v pismih' bralcev vrstijo kritike na ra- čun Rogle. Ena od njih je go- vorila tudi o tem, da pozna direktor Maks Brečko smu- čišča le z »ratraka«. Pa je takoj demantiral zlobneže in se med ogledom konkurence na Voglu spustil še po Ža- garjevem grabnu (s smuč- mi!). Noge se mu še danes malo tresejo, dokazal jim je pa le! Kari pa zadnjo nedeljo ni šel na lov. V Novem tedniku je namreč prebral eno lov- sko, nad katero se je strašno zamislil. Tako- le se je glasila: Lovec Tona je imel strašno grdo navado, da se ga je namreč do konca »nacepil« v gostilni in večkrat obležal v grabnu. Vendar pa je imel to srečo, da ga je domov spravil njegov pametni pes. Vendar pa Tona ni dol- go zdržal na tem svetu, in v družini je seve- da zavladala strašna žalost. Žena je Tona štirikrat privezala v krsto in sosedje, ki so prišli kropit, so kar debelo gledali: »Tega si pa Tona ni zaslužil«, so rekli ženi. »Seveda ne. Ga tudi ne bi privezala, če ga pes že dvakratne bi privlekel v kuhinjo, ker je zopet mislil, da je pijan.« Za vse je kriv Edi Petek iz Pongraca pri Grižah, ki je šalo poslal, pa tudi vi, spošto- vani bralci, ki ste za šalo poslali največ kuponov, tako da jo moramo ponavljati. Šala tedna seveda zasluži nagrado in od sedaj vas bomo vsak teden nagradili z enod- nevnim izletom. Tako bo Edi Petek že 17. februarja, s turistično agencijo DOBER DAN, potoval na pustni karneval v Benetke, družbo pa mu bo delal tudi Milan Herman iz Sp. Kostrivnice 27 b, ki smo ga izžrebali med kuponi. Pošljite nam šalo tudi vi in postanite član stranke šaljivcev Novega tednika. Po svetu Hinko je oni dan v mestu po dolgem času srečal svojega pri jat'la Slavca. Seveda ga je zelo zanimalo, kje je hodil, da ga tako dolgo ni srečal. »Veš, malo sem bil v Rusiji, pa v Ameriki, Franciji in.. .eh, kaj bi ti vse našteval,« seje hvalil Slave. »Hudiča. Potem pa ti dobro poznaš geo- grafijo.« »Geografijo? Ho, kako da ne. Tam sem bil pa že najmanj trikrat...« Janezek Ko je bil naš Janezek iz Svetine še kra tko- hlačnik, je imel izredno dolg jezik. Že takrat se je vedelo, da bo stranka šaljivcev zanj edini pravi naslov za srečno življenje. Ne- koč, pri uri narave, ko je tovarišica spraše- vala po sadežih, je imel seveda on glavno besedo. »Kateri sadež je brez pečk?« »Banana, tršica.« »Odlično, Janezek. In kateri ima eno koš- čico?« »Češp'la, tr'šica.« »In kateri ima več pečk?« »Buča, tr'šica.« »Odlično. Zdaj pa prosim to vse nekako poveži v stavek, te sadeže daj v življenje.« »Ni problema. Sem sinoči slišal mamico, ki je grozila oči ju: >Če jaz zvem, da si svojo banano v drugo češplo vtaknu, ti bom kar bučo razbila.<« Še o Janezku »No, povej Janezek, če si že tako glasen, en stavek«, reče tr'šica pri slovenščini. »Ni problema. Recimo - moj oče jc lovec« »Dobro. Kratko. Sedaj pa ta stavek še malce razširi.« »Tr'šica, tega pa ne morem...« »Neee??? Zakaj pa ne?« »Zato, ker nikoli nič ne ustreli.« Prvič ven 15-letno dekle se šminka in oblači, ken je prvič odpravljala zvečer na ples. Oče ves čas govori: »Več, hčerka, na plesu se gotovo pojavil kak fant, te častil s pija& tabo plesal, te povabil domov gledat pj če... saj veš, potem.. .no, potem bo one stil tebe, pa mene, pa mamo in celo a familijo. Torej, pazi nase!« Hčerka je šla, starši pa so jo čakali dveh, treh, celo do štirih zjutraj in končrn prišla domov. Oče jo je takoj vprašal: »j kako je bilo?« »Res je en fant cel večer plesal z mani me častil s pijačo, me povabil domov glei akvarij in neke stisnjene rože v albumu. I sem ga vprašala, kje je akvarij, se je oprav čil za zmoto - mislil je pač na herbarij, mei pa je to tako razjezilo, da sem ga prevrni na kavč in onečastila njega, njegove stas in celo njegovo familijo!a« | Nekaj okrajšav j FNRJ - Franček noče repe jesti. 1 SFRJ - Spet Franček repo je. SegeiJInar Janez si v gostišču naroči segedinar. hoče razrezati meso, nikakor ni šlo, ka bile same kosti. Pa se Janez znajde, oi roko z robcem in pokliče šefa strežbe. »( spod šef, al' ste toVk prijaz'n, da mi i razrežete, ker me tok roka boli.« »Ja, seveda, takoj,« je bil vljuden šef. Ker pa tudi šefu ni uspelo razrezati, s vljudno opravičil in prinesel novo porci, samim mesom. j »Joj, najlepša hvala, gospod šef, saj bom pa lahko sam razrezal!« i Po nesreči Ej, je, jej. Lojza je pa avto zbil. Kar hu je bilo, in ko se je zbudil iz nezavesti, je ta vprašal: »Kje pa sem, madonca?« • »Vsobi številka štiri,« mu je eden od pjj šotnih dejal... j »V bolnišnici, norišnici ali v zaporu?« je\ previdno vprašal Lojz. -M Versko znanje Katehet: »Jožek, kaj je bil Sv. Peter?« Jožek tega ni vedel, zato je molčal. Katehet: »No, Sv. Peter je bil a - po. »Apotekar«, je vzkliknil Jožek. Šale so prispevali: Uroš SORGER iz Gor^ skega. Rezi KRIŽANEC iz Štor, Jožica RAT! iz Ponikve, Franc TRATNIK iz Celja, W VOVK iz Celja, Janko POŽEK iz Grobelneg Rudi STAMPE iz Celja in Marko ZORKO j Štor. Kaijrl za jasne namene Hotel Planinka na Ljubnem že nekaj časa buri duhove, oči in še kaj drugega. Seveda ljudje ne govorijo o kakšni bistveni spremembi v kakovosti turistične ponudbe, temveč predvsem o malce nena- vadnih delavcih. Uradni verziji, da so Belorusinje v Zgornjesavinjsko dolino uvozili zaradi pomanjkanja gostinskih kadrov, ljudje ne verjamejo preveč. Vse bolj pogosto je slišati, da bodo Belorusinje še bolj kot doslej pomagale »razgibati« Ljubno. Doslej so namreč pridno sodelovale pri prenovi lokala. Obljuba ne tlela dolga v intervjuju za časopis Sa- vinjske novice je slovenski pre- mier dr. Janez Drnovšek javno obljubil, da bo pomagal Logar- ski dolini. Če se spomnimo po- plave pred petimi leti in vseh takratnih obljub, se lahko samo pridružimo Zgomjesavinjča- nom, ki so se ob predsednikovih- besedah glasno nasmejali. STRANKA ŠAUIVCEV Brez besed. Sff. 6. - 7. februar 1996