NO. 158
Ameriška Domovi ima
'■ ... ‘k^-
vf. .V- ;

AM€R!CAN IN SPIRIT #OR€)&N IN UNeUA@€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Jc*liet, San Francisco, nttsburgh. New Ydrk, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
Zadnje vesti j Kaled pri Carterju
K^°’	Nar,,”fbni Savdski kralj Kaled se je u-
.........<	n,,v,.	_ stavil na letu iz Clevelanda, kjer je bil operiran, v Washingtonu in imel malico s predsednikom ZDA.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER ;30, 1978
SLOV6NIAN HORNING N€WSPAP€R
Indianapolis, Florida, Fly, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
__________	—	- LETO LXXX _ VoL LXXX
WASHINGTON, D. C. — V
poziv predsednika ZDA je predsednik Egipta Sadat pustil vodnika egiptske delegacije, ki ju je v petek pozval domov “na posvet”, v Wash-ingtonu. — Sadat je dejal o Nobelovi nagradi za mir, ki je petek je savdijski kralj Kaled, bila podeljena skupno njemu ki je bil v Cleveland Glinici o-in Beginn, da je ta v čast periran na srcu 3. oktobra 1978 egiptskega ljudstva in vseh in je toliko okreval, da je lahko onib, ki podpirajo napor za zapustil bolnišnico, priletel v dosego miru.	.Washington, D.C., kjer je bil s
MOSKVA, ZSSR. - Sovjetska'fVojimi °^im^.?odelavci Povab-poročevaiska služba Tass je v Belo hišo na malico m
v., j ... XT , , razgovor s predsednikom Car-oznacila podelitev Nobelove J	\	.....
nagrade za mir 1978 Sadatu te?em m ^ovnm ožjimi sohi Beginu kot “žalitev”, “slabo šalo” in “sramoto”.
r
SALISBURY, Rod. — Predsednik vlade lan Smith je včeraj Vodl1 VanJ° m sei tekom malice
rekel, da dvomi, da bi mogla " ^ P0SOVarJal ° Polozaju na ...	,.	ibredniem vzhodu in delu za
njegova vlada izvesti volitve; .	„	,	,	....
jmir. b predsednikom so bili se
državni tajnik Vance, obrambni
tajnik Brown, zakladni tajnik
Blumenthal in predsednikov o-
sebni svetovalec za narodno
varnost Brzezinski.
Novi grobovi
Joseph B. Grosel
Zadet od srčne kapi je nenadno umrl pretekli četrtek zvečer AT n • i na svojem domu na 533 Bishop JNorve^l Nobelov odbor je
Nobelovo nagrado za mir Sadatu in Beginu
podelil mirovno nagrado za leto 1978 predsedniku Egipta Sadatu in predsedniku izraelske vlade Beginu.
delavci.
Predsednik Carter je pričakal 'svojega gosta pred Belo hišo, ga
in prehod v vlado črne večine j ob koncu letošnjega leta, kot je bilo določeno v njegovem sporazumu s črnimi vodniki v letošnjem marcu.
WASHINGTON, D.C. — Poročila, ki prihajajo sem iz Kenije, trdijo, da se je Uganda znašla v finančni stiski, od kar so ZDA ukinile vse trgovanje z njo. Kava, ki predstavlja glavno izvozno blago, se nabira v skladiščih, odkar so jo ameriške družbe prenehale kupovati.
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik Alžirije Houari Boumedienne, ki je prišel sem na razgovore s sovjetskimi vodniki, je v bolnišnici. Zaradi bolezni v grlu je baje začasno izgubil glas.
JERUZALEM, Izr. — Predsednik vlade Izraela Begin trdi, da imajo Izraelci “zgodovinsko pravico” naseliti se in živeti kjerkoli v Judeji in Samariji, kot on imenuje zahodni breg reke Jordan v Palestini. ZDA so na stališču v skladu z resolucijami ZN, da so naselja, ki jih je ustanovil Izrael na zasedenih arabskih tleh “nezakonita”. Ta spor predstavlja glavno oviro pri pogajanjih za mirovno pogodbo med Egiptom in Izraelom.
A MAN, Jord. — V vladnih krogih tu napovedujejo, da bodo arabske države na sestanku v Bagdadu ta teden izdelale in predložile svoj načrt za mir na Srednjem vzhodu kot novo izbiro poleg Sadatovega. Trdijo vendar tudi, da konferenca v Bagdadu, ki se bo začela v četrtek, ne bo obsodila mirovnega napora Sadata.
Washington, d.c. — Novi
direktor Carterjevega programa boja proti infalciji Alfred E. Kahn, ki je bil imenovan pretekli teden za novega na-. čelnika Sveta za ustalitev plač in cen, je dejal, da bo vodil boj proti inflaciji v skladu s splošnimi koristmi in potrebami vse dežele. Izjavil se je proti zadrževanju rasti cen gasolina in drugi oljnih izdelkov.
-----o-----
Črni Rodezijci ne želijo v oborožene sile
SALISBURY, Rod. — Vlada objavila pretekli petek od-redbo, v okviru katere se mo-rate vsi črnci v starosti 18 do 25 tet prijaviti za pregled in vključitev v oborožene sile.
Vodnik črnih študentov na u-teverzi v glavnem mestu je izjavil na tiskovni konferenci, da ti ne bodo odzvali pozivu niti P°d grožnjo smrti”.
Razgovor je trajal 90 minut in je bila po njem podana izjava, v kateri je rečeno: “Njegovo veličanstvo je zagotovilo predsednika, da Savdska Arabija močno ceni njegovo prizadevanje za' dosego trajnega miru
Rd., 61 let stari Joseph B. Grose], rojen v	'Clevelandu, mož
Sophie, roj. Pajk, oče Josepha J. (lieutenant v U.S. Navy) in Linde (Mrs.	Gerald) Schupp,
brat Margaret Kolar, Josephi-1 OSLO, Nor. — Pretekli petek ne Zorich, Freda in Ann Bar- je norveški Nobelov odbor ob-bo, mizar, zaposlen zadnjih 16 javil, da je mirovno nagrado za let pri Tarantino Bros., veteran leto 1978 podelil' egiptskemu druge svetovne vojne, odlikovan predsedniku Anvarju Sadatu in s Silver Star.	Pogreb je danes,	izraelskemu	predsedniku	vlade
v ponedeljek,	on 8.15 iz Želeto-	Menachemu	Beginu	za	njun
vega pogrebnega zavoda na E. napor pri iskanju miru na Sred-152 St., v cerkev Marije Vne- njem vzhodu. Pozval ju je, naj bcvzete ob 9., nato na pokopa- svoj napor nadaljujeta in “za-lišče Lakeview.	gotovita bodočnost brez vojne
po vojnah izčrpanim ljudstvom Srednjega vzhoda”, r V objavi, ki jasno kaže svoj političen smoter in podporo e-giptsko-izraelskim pogajanjem, .,	,,,	. je Nobelov odbor toplo pohvalil
... °1	T11?’ °	° 6r Wdi predsednika ZDA Carterja
prišla v ZDA leta 1913, vdova po	J
leta 1976 umrlem možu Johnu,
mati Johna in Katherine Kot-
sos, 5-krat stara in
Katie Gruden
Na svojem domu na 18020 Schenely Avenue je umrla 84 let stara Katie Gruden, Ogrinc v Zalogu pri Cerkljah
POGAJANJA MED EGIPTOM[izčkMa IN IZRAELOM SO ZASTALA1! in okoike
------ Obtoženi—
Ko je izraelska vlada načelno sprejela načrt mirovne po- | Predsednik mestnega sveta godbe Z Egiptom, je izgledalo, da SO glavne ovire i George Forbes in pet drugih
mimo, toda takoj je sama ustvarila novo, ko je ob javila, da bo “zgostila” izraelska naselja na zasedenem zahodnem bregu reke Jordan. Egipt je v petek zvečer, ko sta se izraelska ministra že vrnila v Washington za nadajevanje pogajanj, pozval domov na “posvet ” vodnika svojega zastopstva. Nadaljevanje pogajanj je bilo odloženo, ta so obtičala, četudi sta Egipčana ostala v Washingtonu na posredovanje Carterja pri Sadatu.
WASHINGTON, D.C. — Ko je bilo v Jeruzalemu objavljeno, da bo Izrael povečal, “zgostil” svoja naselja na'zasedenem arabskem ozemlju zahodnega brega reke Jordan, je bilo očitno, da pomeni to novo, hudo o-viro za naglo nadaljevanje in u-spešen zaključek pogajanj za mir med Izraelom in Egiptom. Ta nova ovira, ki jo je ustvarila izraelska vlada kot odgovor na prizadevanje ZDA, da bi pridobile za sodelovanje pri pogajanjih za mir Jordanijo in vodnike Arabcev na zahodnem
za njegovo “veliko vlogo” pri
sporazumevanju med Sadatom
,	in Beginom pretekli mesec v
5-krat pra- Cam Davidu
stara mati, sestra pok. Matta	w Tr	• T ^
Ogrinca. Pokojna je bilo čla-	,Y Eg!P*U ” y. Izraelu “ «- .
niča SNPJ št. 53, ABZ št 186 njd priznanjem pri delu za bregu, je izzvala oster odgovor
in Progress. Slovlnk Kr. 1 Pri- Z^iivoljstvo nad izbiro ,e
vatni pogreb je bil pretekli petek	V V“|em "u
■	p bodne Evrope in drugod po sve-
iz Zelotovega pogrebnega zavo- .	....	v .
ir' iro cm tč v. ,	, ,tu, obsojajo m zavračajo pa to
da na E. 152 St. Družina bo hva- • c TA •	,	•
r	'	izbiro Sadatovi nasprotniki v a-
na tem področju in želi ostati težjia za darove American Can- rabskem svetUi zlasti paieStin-
v tem pogledu v tesnih stikih z ZDA.”
Kralj Kaled je po razgovorih v Beli hiši odletel iz Washing-tona na Bermude, kjer bo ostal s svojim spremstvom en eden na okrevanju in odmoru.
cer Society v spomin pokojne.
Izvolitev Poljaka za papeža v luči Moskve
Najprej letošnje volitve
AKRON, O. — John Connally, ;nekdanji guverner Teksasa in kasneje zakladni tajnik v Nixo-novi vladi, je v govoru pred izvršnim odborom republikanske stranke v Summit okraju dejal, da morajo republikanci trenut-
ska osvobodilna organizacija.
predsednika ZDA Carterja, kmalu nato pa tudi Egipta.
Predsednik Carter in njegovi sodelavci pri iskanju miru na Srednjem vzhodu so bili posebno nejevoljni ob' izraelski izja-
Tudi v komunističnem svetu ;V1’ ie odločitev, o ‘zgoščeva-so sprejeli to izbiro z nejevoljo. nJu izraelskih naselij na zahod-Sovjetski zunanji minister An- nem bregu V odgovor na izjave drej Gromiko je imenovanje Sa- pomožnega državnega tajnika data in Begina za Nobelovo mi- ZDA Harolda Saundersa. Ta je rovno nagrado ob .koncu štiri- tekom svojega obiska na dnevnega obiska v Parizp pre- nem bregu Jordana baje dejal
da bo
Izvolitev Janeza Pavla II. je
po trditvah Moskve do-| tekli petek označil za neke vrste palestinskim Arabcem,
/-i	položaj preostalih izraelskih na-
kaz, da ni “molčeče” Cer- “šalo”. ' kve v komunističnih državah.
MOSKVA, ZSSR. — Znani tednik “Novoye vremya” je prinesel obsežno poročilo o izvolitvi krakovskega nadškofa Karola Wojtyle za papeža Janeza Pavla II. in trdil, da je prav ta
v komunističnih drža-
no posvetiti vso važnost in ves‘izvolitev dokaz neresničnosti tr-napor volitvam v letošnjem no- ditev Zahoda o stiski “molčeče vembru, za volitve leta 1980 bo Cerkve’ še nato dovolj časa.
Connally, nekdanji demokrat in sedanji republikanec, je dolžil za vse težave, v katerih se
selij predmet pogajanj.
v. komunističnih državah na Cerkev in njene vernike. Katoliška cerkev v državah komunistične vzhodne Evrope je- bila ,
kot “molčeča Cer- blle vzbudile veliko zaskrblje-
Posredovanje ZDA
Predsednik ZDA in njegovi sodelavci so začeli vneto iskati rešitev za nove težave. Državni tajnik se je hotel sestati skupaj z obema delegacijama, ko sta se izraelski zunanji minister Dayan in obrambni minister Weiz-man vrnila v Washington, pa je bila skupna seja odložena na predlog Egipta. Vance se je nato sestal z vsako delegacijo posebej v petek in. v soboto, toda pogajanja med Izraelom in E-giptom niso bila obnovljena.
Vodnika egiptske delegacije, obrambni minister Kamal Hasan Ali in posle vodeči zunanji minister Boutros Ghali sta posebej poudarila, da pojdeta v Kairo na “tehnični posvet” in da se bosta v nekaj dneh vrnila.
Izraelski zunanji minister Dayan je dejal, da bodo. Izraelci počakali na vrnitev vodnikov egiptskega zastopstva. Po Daya-novih besedah so razlike “pre-zahod cejšnje” in da bo treba “veliko dobre volje” za njihovo odstranitev. Izrael je pripravljen pogajanja nadaljevati, kakor hitro bodo Egipčani za to pripravljeni.
Dayan: Izraelska naselja bodo ostala!
Saundersove razlage naj bi
tedaj znana kev”.
“Novoye vremya” trdi, da “že sama izvolitev poljskega kardi-
riost v Izraelu, katero je hotela vlada pomiriti v svojo objavo o “zgoščevanju”, ki bi naj bila
namena
vab. V članku je objavljena tudi slika novega papeža.
Pisec članka odklanja misel, da bo novi papež Janez Pavel
nahaja dežela, demokrate. Res JI. sledil Piju XII., ki je bil na je, da so imeli republikanci v Petrovem sedežu v letih 1939 do ;
nala za papeža zanikava trditve	^a terael nima
papeža Pija XII. o “molčeči teh svojih naselij na zahodnem
Cerkvi” vah”.
socialističnih drža- bregu Srdana umakniti. Zuna-
Sadat pustil vodnika delegacije v Washingtonu
Na posredovanje predsednika Carterja je egiptski predsednik Sadat naročil vodnikoma delegacije, naj ostaneta v Washingtonu. Novinarjem je izjavil, da je to storil “na poziv svojega prijatelja Carterja”.
S Sadatom je govoril telefo-
nji minister Dayan je izjavil, da ’nično tudi predsednik izraelske
.bodo ta naselja ostala.
! Korak izraelske vlade je ote-
vlade Begin.
Preko konca tedna se je
raz-

LJUDSKA REPUBLIKA KITAJSKA UTEGNE SKRIVATI BOGATA NAHAJALIŠČA OLJA
P '	žil položaj Egipta in bilo je pri- burjenje na vseh straneh poleg-
Danes pretežno milo in sončno	čakovati, da ta ne bo ostal tiho.	jQ jn obstoja upanje, da se bodo
zadnjih 24	letih	16 let predsed-! 1958, in	je odločno in trdo na-	z najvišjo temperaturo okoli 62	V petek je bilo objavljeno, da	pogajanja nadaljevala v mirnej-
nika ZDA,	toda	niso	imeli veči-	stopal proti komunizmu. On	je	F (17 C). Proti večeru postopna	je Egipt pozval vodnika svoje	šem ozračju po ponovnem močne v Kongresu.	Tam	je moč, je	bil znan	kot “borbeni papež”,	ki	pooblačitev z verjetnostjo dežja	delegacije pri pogajanjih v Wa-	nejšem posegu ZDA vanje..
dejal Connally.	je glasno obsojal pritisk oblasti nocoj 20%.	shingtonu domov “na posvet”, j	o-----
j Vrtalni stoln se prevrnil
j v morie — dva mrtva
I NEW ORLEANS, La. — Kakih 40 milj od obale se je nepričakovano prevrnil v morje vrtalni stolp, na katerega plaformi je bilo 16 delavcev. Ko se je 14 uspelo rešiti, je padajoče oporišče potegnilo dva s seboj v globino. Potapljači so po velikem naporu našli in spravili na površje njuni trupli.
! Strokovnjaki preiskujejo vzrok nesreče, ki se je zgodila ob mirnem morju in jasnem dnevu, j'	------o-----
Svet se vedno bolj zaveda, da so zaloge olja (nafte) o-mejene in da bodo pošle v najkasneje sto letih, če ne že v nekaj desetletjih, kot govorijo nekateri črnogledi. Pred nekaj meseci so v Mehiki objavili, da so nova nahajališča olja v pokrajinah Tabasca in Ciapava veliko obsežnejša, kot so preje mislili. Nekateri sodijo, da bi se utegnilo pod površino tega dela Mehike skrivati do 120 bilijonov sodov olja ali pa celo več, ko u-radno poročilo priznava ugotovljeno rezervo 30 bilijonov s.odov, verjetno pa nekako se enkrat toliko.
Ko se je naš zvezni energetski tajnik James Schlesin-ger odpravljal na pot v LR Kitajsko, je The Wall Street Journal v obsežnem sestavku nakazoval verjetnost obsežnih, še neodkritih nahajališč olja v LR Kitajski.
Ameriške oljne družbe so vrtale za petrolejem na Kitajskem pred 60 in 70 teti, pa tedaj niso bile posebno u-spešne in so zato vrtanje o-pustile v prepričanju, da je drugod več in lažje dosegljivega olja. Svet tedaj še ni poznal obsežnosti oljnih nahajališč na Srednjem vzhodu, zlasti ne onih v Savdski Arabiji. Od tedaj se je veliko spremenilo v pogledu oskrbe z oljem. Veliko sveta je bilo geološko preiskanega, odkrita so bila nova nahajališča olja in tudi že razvita ter izkoriščana. Poleg onih na Srednjem vzhodu v afriški Nigeriji, v Indoneziji in Kanadi, v Sovjetski zvezi in na Kitajskem.
Ko se je po Maovi smrti LR Kitajska začela odpirati proti svetu in iskati ožje vezi z Zahodom, so se petrolejske
družbe začele znova zanimati za Kitajsko kot deželo z verjetnimi še neodkritimi nahajališči olja. Pri iskanju takih nahajališč bi rade sodelovale poleg ameriških in japonskih tudi evropske petrolejske družbe.
‘ V Pekingu za enkrat poslušajo ponudbe, so do vseh prijazni, niso pa še sklenili nobene pogodbe. Tako imajo vsi ponudniki še vedno upanje na uspeh. Jamesu Schlesin-gerju je kitajski minister za oskrbo z gorivi obljubil sodelovanje z. ZDA na tem polju, kakor hitro bodo vzpostavljeni med obema državama redni odnosi.
Kitajska je zadnje obsežno ozemlje, ki v pogledu možnosti oljnih nahajališč še ni preiskano, to velja tako za večji del obsežnega kopna kot tudi za kontinentalno
ploščo, ki jo pokrivajo obalna morja. Poznavalci Kitajske in njene' geologije cenijo, da je tam v zemlji najmanj 20 bilijonov sodov olja, verjetno 70 bilijonov, lahko pa tudi še enkrat toliko. Največji optimisti govorijo, da utegne biti LR Kitajska nova Savdska Arabija, kar zadeva oljno bogastvo, zmernejši pa govorijo o novem Kuvajtu. Polovico teh nahajališč je po sodbi nekaterih strokovnjakov pod morjem.
Kitajska črpa sedaj povprečno 2 milijona sodov olja dnevno iz nahajališč na kop--nem, približno toliko kot Venezuela, Libija in Indonezija. Skoraj vse olje; ki ga ne rabijo doma, prodaja LR Kitajska za enkrat Japonski. Kitajsko olje je slabe kakovosti, se , p'r i t o ž u jejo Japonci, v njem je vse preveč parafina.
j. Mrtvi in ranjeni pri izerredih v Iranu
TEHERAN, Iran. — Izgredi in demonstracije proti reformam šaha Reze Pahlevija so pretekli petek v raznih krajih države zahtevali 8 mrtvih in o-
mestnih odbornikov je velika okrajna porota obtožila sprejemanja podkupnin od podjetja, ki je po naročilu vodilo karnevale v raznih nredelih mesta, največ v enih s črno večino. Ker so z malimi izjemami med obtoženimi črni, so ti obdolžitve označili za “rasno” gonjo, ki bi naj “umazala” vodnike črnskega dela prebivalstva, kar okrajno javno tožilstvo zavrača kot popolnoma neutemeljeno.
Mestni vodovod pod sodno upravo—
Mestni vodovod, ki oskrbuje z vodo poleg mesta Clevelanda tudi obsežno mestno okolico, je okrajni sodnik na. zahtevo predmestij postavil pod upravo sodišča, dokler ne bo urejeno vprašanje lastništva in nove uprave celotnega vodovodnega sistema, ki je nujno potreben obnove.
Seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ' ima sejo v sredo,
I.	novembra, popoldne ob 1.30 v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Po seji okrepčila! Rojstni dan—
Rojakinja Mary Baraga s 179-01 Marcella Road bo 2. novembra dopolnila 80 let. Rojakinji, ki je že nad 50 let naročnica našega lista, iskreno čestitamo in želimo še obilo zdravja in zadovoljstva.
Lepo slavje—
Poimenovanje novega državnega poslopja v središču Clevelanda po našem rojaku Franku
J.	Lauschetu je preteklo soboto ob 10. dopoldne vodil bivši clevelandski župan in sedanji član Vrhovnega državnega sodišča R. S. Locher. Molitev je opravil župnik sv. Vida rev. dr. E. Pevec, poimenovanje pa guv. J. A. Rhodes. Govorili so tudi F.
J. Lausche in še nekateri. Slavnost je potekala lepo in ob precejšnji udeležbi javnosti, zlasti slovenskih rojakov in rojakinj.
Sovjetska ribiška ladja rešila ameriške letalce
ADAK, Aljaska. — Pretekli četrtek je okvara na mornariškem izvidniškem letalu P-3 O-rion prisilila posadko, da se je spustila z letalom na izredno viharno morje. Od 15 članov posadke je 10 živih in tri trupla vzela na krov sovjetska ribiška ladja, ki je šla ponesrečencem na pomoč po razgovorih med Washingtonom in Moskvo.
Ameriška vojaška letala so se še v soboto prizadevala najti še preostala dva pogrešana letalca.
Ameriško mornariško letalo za nadziranje podmornic je padlo v morje okoli 690 milj zahodno od Aleutskih otokov in kakih 600 milj vzhodno od sovjetskega pristani šča Petropav-lovsk.
Carter podpisal zakonski predlog o polni zaposlitvi
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je pretekli petek koli 50 ranjenih. V glavnem me-' podpisal v Kongresu izglasova-stu samem je bilo sorazmerno ni zakonski predlog Humphrey-mimo, ko je šah obhajal svoj Hawkins o polni zaposlitvi. V 59. rojstni dan.	svoji sedanji obliki ta zakon po-
. Demonstrantie in izgredi v so- meni bolj moralno obveznost boto in včeraj so zahtevali no- kot učinkovito sredstvo za dose-
ve žrtve.
go “polne zaposlenosti”.
^ AMERIŠKA DOMOVINA, . OCTOBER 30, 1978
A IWlBliraflmtfli 1 ri^s.^> ^‘d j™ izbiješ orožje iz rok. Ne samo besed, ampak jvse člane naše deputacije zajed-ByvyHHAFWBlwfm [dejanj, preudarnih in odločno močnih dejanj zahteva naš no
i 1*1033!__________
maSBSmSTm v	taJSSSSkm	019
CLAIK AVE. — 431-0628 — Cleveland, Oliio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
fuoliahed daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $1400 za pol leta; $8.00 za S mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Fetisova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $1400 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 158 Monday, Oct. 30, 1978
Janez Pavel II.
Vsemogočni nebeški Oče se je z milostnim očesom ozrl na tista ljudstva na’ zemlji, ki so v zadnjih desetletjih največ pretrpela zaradi njegovega Imena. Poklical je na vodstvo največje krščanske verske ustanove, ki Jo je postavil pred 2,000 leti na skalo Kristus Gospod,_ ko je dejal: Ti si Peter . človeka iz vrst teh ljudstev in ga pripeljal na Petrov sedež v Rimu: Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce! In v zgodovini človeškega rodu se je obrnil nov, epohalen, doslej nepoznan list v drugačno dobo, ki je mi in generacije-pred nami nismo bili vajeni. Nadškoi iz slavnega kraljevskega mesta Krakow pa Poljskem je postal papež' rimsko-katoliške Cerkve in odprl vrata v nov vek borbe za božje in človekove pravice na Zemlji.
Po logiki naravne človeške pameti se je sicer moglo pričakovati, da v naši dobi in v sedanjih svetovnih razmerah ne bi bilo koristno za vero in Cerkev, če bi prišel na Petrov stol spet papež iz Italije. Naš čas je priča za-strašljivim razvojem v tej najbolj katoliški deželi, od koder so skoraj pol tisočletja vladali Cerkvi nepretrgoma papeži italijanskega rodu. Kljub svarilom cerkvenega u-Čeništva in papeža samega je italijansko ljudstvo volilo brezversko komunistično partijo v takem številu, da je vladanje dežele brez njene pomoči nemogoče. Viden znak njene moči je izglasovanje najbolj ohlapnega zakona na svetu o umetnem splavu (abortion), ki ga je partija izsilila skozi parlament vkljub ostri opoziciji samega papeža. Najvidnejša osebnost med voditelji naroda, Aldo Moro, predestinirani kandidat za predsednika republike, je bil mučen in strahotno umorjen od sinov lastnega katoliškega naroda kljub temu, da je papež — njegov, rojak — na kolenih prosil za njegovo življenje.
Navzlic vsemu je bil po smrti Pavla Vl.izvoljen za papeža spet Italijan. Posvetil je v to mrko dobo kot žareč meteor, združujoč v svoji osebi vse občudovanje vredne vrline svojega naroda, kot jih poznamo v pesnikih in pisateljih, arhitektih in slikarjih, glasbenikih in izumiteljih; s svojim očetovskim nasmehom je osvojil ves katoliški in nekatoliški svet — in takoj ugasnil. Ni bil njegov Čas, bilo je le slovo od Petrovega prestola za italijanske papeže v sedanjih Tazmerah.
Bog Oče, začetnik in gospodar vesoljstva, se je ozrl drugam. Težko bi našli na svetu ljudstvo, ki bi bilo več pretrpelo in bilo bolj zatirano, kot so bili Poljaki, pa so kljub delitvam njihove dežele in zasužnjenju naroda o-rtali neomajno zvesti Njemu in njegovi Cerkvi dolgih tisoč let. Sedaj so trenutno proti svoji odločni volji pod knuto brezbožnega komunizma, njihov resnični gospodar sedi v Moskvi, vendar so proti vsem trdim pritiskom ohranili svoje katoliško identiteto in poročila vedo povedati, da nikjer ne cvete versko življenje‘tako bujno kot na Poljskem.
Kri naroda, ki je šel v pretekli vojni skozi neizmerne strahote in je vsak peti Poljak dal svoje življenje za vero in domovino (v tem smo jim Slovenci precej podobni), je segla do neba. In eden izmed njih, Karol Wojtyla je bil po navdihu sv. Duha poklican, da vodi v burnih časih Kristusovo Cerkev v novo dobo.
Za svojo ogromno nalogo je novi papež dobro izšolan in pripravljen. S svojim narodom je od mladih let dalje hrabro prenašal tegobe krute nemške okupacije, za njo pa vsiljeno komunistično diktaturo in ves čas stal trdno kot hrast. Za duhovski poklic se je pripravjal ilegalno, semenišča so bila takrat prepovedana, potem je zaradi odličnih sposobnosti in bistrosti duha bil poslan na izpopolnjevanje v Rim ter se visoko izobražen vrnil v domovino. Bodisi kot dušni pastir ali kot profesor na dir bovških učiliščih je vedno odločno branil pravice vernikov pred nasilnostjo brezbožnega režima, kar ga je tako odlikovalo, da je s 38 leti postal škof, deset let kasneje krakovski nadškof in končno kardinal.
Njegova neustraš.enost in nepopustljivost v borbi s komunizmom je najbolj živo razvidna iz dogodkov, ki so se razvijali za- časa, ko je bil nadškof v Krakowu glede zidanja cerkve v mestu Nowa Huta. Ta kraj so komunisti zgradili kot industrijski monument svoje ideologije in niso dovolili nobene cerkve v njem. Nadškof v svoji zahtevi po gradnji cerkve ni odnehal. Dolgo časa je nedeljo za nedeljo prihajal tja in na mestu, kjer naj bi stala nova cerkev, daroval sv. mašo na prostem. Zmeraj več vernikov je prihajalo k maši in narastlo v tisoče in tisoče. Ti so demonstrativno zahtevali cerkev tako uspešno, da je režim moral popustiti. Danes stoji na tistem mestu mogočna katedrala.
Pavel Janez II. se je torej dolga leta šolal, v trdi šoli opozicije zoper brezbožni komunizem in ostri resistenci zoper režimsko totalitarnost ob strani svojega učitelja junaškega primasa kardinala Wyszynskega. On dobro pozna iz lastnih skušenj komunistično taktiko in perfid-no zahrbtnost ter ve, kako postopati in ravnati s komu-
državnim
čas, da se zajezi in končno razkroji zlo, ki grozi uničiti singom. krščanske vrednote. Da se to doseže, je vsemogočni Gospod moral odpoklicati smehljajočega se prednika in na stol sv. Petra posaditi bojevnika za spoštovanje njegovega Imena izza železne zavese, z bojnega polja.
Nova zarja vzhaja na obzorju in bo ob svojem času žarko posvetila tudi narodom, kjer se ne sme javno častiti in slaviti Boga, ter ljudstva tamkaj napolnila z novim upanjem in novim junaštvom. Prav bi bilo, da bi to spremembo tehtali ne samo v Varšavi in Moskvi, ampak tudi v Washingtonu, Londonu, Parizu in drugod.
tajnikom Lan-
29, oktober» praznik slovenske neodvisnosti
CLEVELAND, O. — V node-1 V vseh večjih slovenskih na-Ijo, 5. novembra 1978, bodo selbinah v ZDA so bile ustanov-združena slovenska društva v ,ljene podružnice — krajevni od-Clevelandu skupno proslavila !bori SNZ. Do 4. septembra 1918 60-letnico oklica prve sloven-1 je bilo ustanovljenih 29 organi-
ske vlade 29. oktobra 1918, ko so Slovenci odrekli pripadnost Avstriji ter razglasili neodvisnost in svobodo.
Večina dosedanjih zgodovinskih razprav o takratnih dogodkih opisuje samo važna narod-no-politična dejanja v domovini sami in pogajanja na mirovnih konferencah, kjer so bile sklenjene dokončne državne razmejitve in priznane nove države po razpadu Avstro-Ogrske. Tolmačenja zgodovinarjev o dejavnostih in stališčih takratnih slovenskih predstavnikov se v marsičem križajo z mnenji zgodovinarjev tiste dobe. Očitno je dejstvo, da je bila usoda slovenskega naroda po prvi svetovni vojni v silno kritičnem položaju in le majhna napaka slovenskih predstavnikov bi mogla sprožiti posledice, ki bi zadele v živo sam obstanek slovenskega narodi.
Vsi vemo, da je imel del ameriških Sloyencev velik vpliv na odločitve ameriške politike glede ureditve Jugoslavije.po drugi svetovni vojni. Ko sedaj a-meriški Slovenci proslavljamo praznik osvobojenja po prvi svetovni vojni, dajmo ob tej priložnosti tudi zasluženo priznanje našim prednikom — a-meriškim Slovencem, ki so v letih 1917-1818 silno močno in zavestno pomagali domovini v njeni borbi za osvoboditev. Po vsem, kar moremo ugotavljati po dokumentih in zapiskih glede dejavnosti ameriških Slovencev v tisti dobi, moremo kar zanesljivo sklepati, da sta tudi takratno stališče in dejavnost a-meriških Slovencev imela pomemben vpliv na odločitve a-meriške vlade pri mirovnih konferencah, kar zadeva Slovence in Jugoslavijo.
Majniška deklaracija je dvignila tudi ameriške Slovence in jih podžgala k borbi za osvoboditev slovenskega naroda. V ta namen so ustanovili Slovensko Narodno Zvezo. Za položaj v domovini je bil važen namen, izražen v pravilih: “Skrajni čas je, da se organizirajo vsi Slovenci v narodno-obrambne organizacije ... Naloga Slovencev napram nam samim, napram jugoslovanstvu širiti med Slovenci, Hrvati in Srbi edinost in slogo, razvija disciplino^ narodnega delovanja... za ohranitev in osvoboditev bratov v domovini ... “Za časa svetovne vojne Slovenska Narodna Zveza sprejme' program Jugoslovanskega odbora v Londonu.” Predsednik ameriške Slovenske Narodne Zveze je bil Pavel Schnel-ler, takratni glavni predsednik K.S.K.J., v odboru so bili tudi Louis Pirc, takratni urednik A-meriške Domovine, Anton Grdina, dr. Seliškar, župniki Matej Kebe, F. J. Ažbe, James Černe. Zastopniki Slovenske Narodne Zveze v Jugoslovanskem Narodnem Svetu (ustanovljen 30. nov. 1916 v Pittsburghu, Pa.) so bili dr. Frank Kern, rev. Kazimir Zakrajšek in Josip Zalar, takratni gl. tajnik KSKJ.
zacij in sicer v Minnesoti 10, Ohio 4, Illnois 4, Colorado 3, Wisconsin 2, Pennsylvania 2, Washington 1, New York 1, California 1 in Wyoming 1. Odbori SNZ so si nadeli imena kot dr. J. E. Krek, dr. Anton Korošec, škof Jeglič, Woodrow Wilson, Slovenska Svoboda, Ilirija, Jugoslavija itd. V vseh krajih, kjer so podružnice SNZ delovale, so sklicevali narodne sestanke sami ali skupno s Hrvati in Srbi. Iz sestankov so pošiljali sprejete resolucije predsedniku Wilsonu, državnemu tajniku in vplivnim senatorjem. .. ,
Glasilo K.S.K. Jednote od 12. junija 1918 je na prvi strani z velikimi črkami priobčilo sledečo vest: “SLOVENCI V AVDI-JENCI PRI PREDSEDNIKU ZDRUŽENIH 'DRŽAV!
V zgodovini ameriških Slovencev in v zgodovini Združenih držav bo letos prvi slučaj, da bodo Slovenci uradno predstavljeni predsedniku Združenih držav. Odkar se je vlada ZD izrazila, da simpatizira z idejami Jugoslovanov, se ista vlada bolj in bolj zanima za narodna gibanja v Ameriki živečih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Odbor, ki bo dne 2. julija (1918) predstavljen predsedniku Wilsonu, sestavljajo glavni uradniki Slpvenske Narodne Zveze in sicer: Predsednik Pavel Schnel-ler (glavni preds. KSKJ), Louis Pirc, 4. podpredsednik, rev. Kazimir Zakrajšek in Josip Zalar, ki sta zastopnika v Jugoslovanskem Narodnem Svetu. Pri tej avdijenci bodo navzoči tudi vojni, mornariški in državni tajnik.”
“Zasedanje ameriškega Kongresa 5. junija 1918. — Naši zastopniki razlagajo eno uro in četrt jugoslovanska vprašanja. Senator Lodgč, vodja republikancev v Senatu, je našim zastopnikom dejal:	Edjni način,
da se prepreči nemško prodiranje na Vzhod, je osnovanje velike, močne Jugoslavije na Balkanu.”
Dne 16. junija 1918 je bil v Clevelandu takratni češki narodni voditelj prof. Tomaž Ma-saryk. Na velikem zborovanju, na katerem je bilo navzočih 25,000 ljudi, je zastopnik SNZ vprašal Masaryka:	“Ali je de-
lovanje Jugoslovanskega odbora v Londonu in Slovenske Narodne Zveze v (ZDA) pravilno in odobravano od Vas?” Masa-rvk je odgovoril: “Jaz in Jugoslovanski odbor smo eno in isto. Eden brez drugega ne more biti. Ali vsi skupaj zmagamo ali vsi skupaj propademo!”
Glasilo KSKJ je 17. julija 1918 na prvi strani z velikimi črkami objavilo: “JUGOSLAVIJA URADNO PRIZNANA. — Dne 9. julija, kmalu po zaključku zadnje številke lista, je uredništvo prejelo od glavnega predsednika KSKJ Pavla Schneller-ja iz Clevelanda sledečo brzojavko: Jugoslavija' uradno priznana po vladi Združenih držav. Naša deputacija je bila prisrčno sprejeta. Uradno so celo slikali
Slovenski duhovniki v Ameriki so sprejeli in razglasili resolucijo, ki je v vsem podpirala prizadevanja in stališče dr. Janeza Ev. Kreka, dr. Antona Korošca in škofa Jegliča.
Skoraj nikjer ni več omenjena za Slovence izredna važna vloga Srba inž. Mihajla Pupina, osebnega prijatelja predsednika Wilsona. Njega je marca 1919 Pasic naprosil, da takoj pride na pariško mirovno konferenco, ker jim Italija dela velike tež-koče glede Istre, Kranjske in Koroške. Mihajlo Pupin je s svojim močnim vplivom pri a-meriški delegaciji Slovencem veliko pomagal pri dokončni u-reditvi mej. Bled je že bil pri-deljen Italiji. Pupin; je osebno pisal predsedniku Wilsonu in meja je bila spremenjena, da je Bled pripadel Sloveniji. Blejska občina je v zahvalo Mihajlu Pupinu podelila častno občanstvo.
Slovensko časopisje v ZDA je podpiralo slovnsko borbo za o-svoboditev močneje, kot je to moglo storiti slovensko časopisje v domovini, ker je tam bila stroga avstrijska vojaška cenzura.
Kar sem zbral podatkov za to priložnost, je le skromen izvleček iz požrtvovalnega delovanja ameriških Slovencev za osvoboditev domovine izpod Avstro-Ogrske. Tudi tukaj je bilo nekaj “Avstrijakov”, a večina a-meriških Slovencev je bila narodno zavedna. Naj bo torej proslava fSO-letnice osvoboditve domovine leta 1918 tudi izraz zasluženega priznanja doprinosu ameriških Slovepcev k temu velikemu dejanju. Mnogi od nas smo bili takrat ob osvoboditvi otroci in se še marsičesa spominjamo, a gotovo nismo takrat slutili, da bomo tudi mi kdaj postali ameriški Slovenci. To pa je bila posledica “osvoboditve’ po drugi svetovni vojni.
V nedeljo, 5. novembra, bo ■ Clevelandu v dvorani Sv. Vida skupna proslava 60-letnice u-radnega oklica osvoboditve slovenskega naroda. Začetek ob 3. uri popoldne. Prirerajo združene slovenske organizacije, ki so pripravile lep in za to priložnost primeren program. Vstopnine za kritje stroškov le prostovoljni prispevki.
Jože Melaher
Simon Kregar:
Slovensko gledaliffe iz Toronta v Clevelandu
f$s¥ groin ¥ fiirarcis*
GIRARD, O. — Po kratki bolezni je umrl 11. oktobra 1978' zjutraj v bolnišnici sv. Elizabe te v Youngstownu, Ohio, 83 let stari Anton Sfelak, z 941 North Ward Avenue, rojen v vasi Podlipa pri Vrhniki 8. junija 1895 kot sin Janeza in Frančiške, roj. Hodnik, Selak. V Ameriko je prišel leta 1920 in se zaposlil v Girardu kot mehanik v Ohio Leather Company in ostal tam 40 let vse do upokojitve leta 1960.
Pokojni je bil faran cepkve sv. Rozalije in član Društva Slovenska Bistrica št. 42 ADZ, več let njegov predsednik in nad 50 let član ADZ.	! I
Zapustil je ženo Mary, hčerko Mrs. Dorothy Mikler (Cleveland), brata Stanka (Girard), sestro Anico Strojin (Kanada) in sestro Ivanko Ribič (Slovenija), nečaka Augusta Selaka (Girard) in druge sorodnike v ZDA ter v Sloveniji.
Naj
gruda.
mu bo lahka ameriška
Stanley Selak
ČEMU SE SMEJE V SLOVENIJI
Kaj torej? Brez dvoma vrtini nec, v katerem bi se počutil psiholog pod domačo streho, nepremišljen človek bi se pa prehitro odločil za post ali pa dober zalogaj! Festina lente, hiti počasi!
Med prijatelji iz tržaških let, ki živijo v slovenskem Clevelandu sem srečal Jožeta Dovja-ka in njegovo ženo Vido. Vred-, na stvar! Prvič: pomagala sta mi, ko sem bil pomoči potreben in je nisem dobil tam, kjer sem jo pričakoval, in drugič:	videl
sem. njun vrt zimzelenja in krizantem. In prav ta vrt mi je dal misel, ki sem jo porabil, ko sem v domu gospe Angele pisal pozdrav Torontskemu gledališču. Naše prijateljstvo je bilo skovano ob napadu italijanskih šovinistov na slovensko gimnazijo v Trstu: z bombami in samokresi. Bilo je leta 1946 po šolskem pouku, blizu pete ure popoldne. S Francetom Zupanom sva bila v konferenčni sobi, popravljala sva naloge, on zgodovino, jaz pa matematiko. Zaslišiva pokanj® stekla, strele iz samokresa in grmenje granat. Odprl sem vrata, da bi videl, kaj je, takrat pa p°' žene vame mlado fante ročno bombo. Umaknil sem se za zidj tako sem se rešil. Nisem bil vojak,, pozneje so mi povedali: soba je postala popolnoma tem-so pomagali našemu vodilu na na, prah se namreč zaradi pri' pot: da je namreč vsaka družina tiska dvigne iz vseh špranj. S vredna pomoči, če hoče ostati Francetom sva se tipaje zaprla del Slovenije v svetu. V dvora- y sosednjo sobo z zemljevidi in ni pri koncertu sem srečal Zvo- 'učnimi pripomočki. Odprla sva novce. Plemenito delo: pripelja- okna. Bila sva previsoko za beg,
Srečanja s poznanimi
Ker imam jutri, to je v ponedeljek, po koncertu “Fantov na vasi” in Vilka Čekute in Slovenskega gledališča iz Toronta “Na planincah naših”, polne roke dela, pišem Ameriški Domovini ta dopis kar v letalu: Cleveland— New York. Moje okno je obrnjeno proti zapadu, kot las tenka rdeča črta na obzorju postaja medla, med pretrganimi oblaki se skriva in odkriva luna lažni vka, luna mendax: se crescit decrescit, se decrescit crescit. Če raste, to je crescit, zadnji krajec, pisano in podoba črke “C”, v resnici upada; če pa upada, to je descrescit, pisano s črko “D”, v resnici raste. Vsa ta nagajivost fantovskega sonca me ne bo zanimala več, ko se bo letalo bližalo New Yorku, ki bo v današnji jasni noči nepopisno lep. Oni zračni prostor dobro poznam:	Teterboro Airport, kraj
mojega prvega poleta, the first solo.
Nisem pričakoval, da bom o~ stal v Clevelandu do nedelje zvečer. Prišel sem na koncert Fantov na vasi, da se jim zahvalim v imenu slovenskih skupnosti pri cerkvi sv. Barnabe v Pennsylvniji, Sv. Križa v Fair-filedu in Sv. Cirila v New Yorku. V pozabljeni Pennsylvaniji
li so se z družinami, dvajset ur vožnje v obe smeri. Če bi jim to povedal iz oči v oči, ne bi priznali, saj so s Fanti v bratovščini še od tiste nepozabne podoknice na Belairu v hribih slovenskega rudarskega revirja. Za konec tedna sem bil gost v prijaznem domu gospe Angele Bolha in Velikonjeve družine. Za-des razgovor, ki bo ostal v spominu, in gospa Velikonjeva — pravi zaklad modrosti. Domala vsako leto se ustavi sin dr. Jože v New Yorku,, v razgovoru z njim kaj hitro spoznam, da je moje znanje o Sloveniji v Ameriki kaj šibko — Bog se nas u-
pa tudi ni imelo smisla, saj nisva vedela, kaj se godi. Zaslišiva Jožeta Dovjaka: “France, Simon, kaj je z vama? Obstrelil so profesorja Mizerita!” — “Kdo vendar, Jože?” — ‘Kdo vendar, Italijani!” — “Kako to veš?” “Vi izobraženci ste vsi enaki, ne za korajžo, ne za puške! Ka' ko to jvem? Prvič: razbijali so vsevprek brez smisla; drugič: P° nepotrebnem so kričali kot ob' sedeni, ob takih prilikah je bolj' še, da molčiš; in tretjič: merili so že, ampak — hvala Bogu -''' zadeli pa niso!” Ti zaključki s° bili popolnoma pravilni, pa bi le ‘nadzorniki’ radi privlekli v na'
smili! Pri domači pogrnjeni mi- pad fronte druge barve. Per zi Velikonjevih sem spoznal ;Wunsch is oft der Vater des C®
hčerko prijatelja Viktorja Anto-lina, s katero sva občudovala Torontsko gledališče v taki meri, da sva komaj ujela letalo. Brez njene odlične vožnje bi se zdajle verjetno dolgočasil v kakšnem hotelu ob letališču, nadlegoval prijatelje s telefoni, nizki oblaki bi najbrže pokrili mojo luno. Da sem sentimentalen človek, tega ne bom zakrival. “To be fat or sentimental is dangerous!” je rekel ameriški mogočnik denarja na lunino noč pred desetimi leti ali kaj, ko me je pokrajina ob Palmico River Estuary tako prevzela, da sem borni “tobakarski” koči udar- !je
danken! Nekaj dni zatem s®1)) imel popoln živčni zlom, e11 sem domala paraliziran pol leta' Potem sem učil po eno uro, dv* ali pa tri ure pa počival. domu Jožeta in gospe Vide. ^ je trajalo šest mesecev. Konču0 sem s pomočjo rajnega Mibe Kreka dobil službo na slovens^1 radijski postaji, kjer sem z prej pomalem delal. Med večjimi poslasticami so bili s° botni večeri. Imeli smo “carie blanche” ameriške uprave Pa_ staje. Tiranije smo napadali kratkih dramatiziranih sliba Ko se je razmerje do JugoslV spremenilo, pa že prej 'P0
jal po obrabljenem klavirju, sta- .lastni odločitvi (ne strinjaru rem skoraj sto let. Tam sva z mislijo, da lahko delam P1"0 1 vedrila do drugega jutra. Ob tej čemurkoli s komurkoli), seJrn obali tisoč akrov zemlje z divji- prenesel igre v Prago, VaršaV’ mi gozdovi, zalitimi s slanico ob Moskvo. So pač užitki posebue
Rešitev smo našli, zdaj moramo poiskati samo še problem.
*
“Če hočeš imeti svojo hišico, potem se moraš plaziti,” je rekel polž.
plimi in oseki, ob oni obali ena izmed naj večjih tovarn fosfatov. Po drugi strani pa Shakespeare:	Would be were fatter!
But I fear him not.
Da je polj tolst! — Saj se ga ne bojim	;
a da je strah združljiv z imenom mojim, moža ne vem, ki bi se ga ogibal
bolj kakor suhca Kasija. Mnogo berey,
opazovalec velik, pregleduje ljudi nehanje vse; ne ljubi iger
kot ti, Antonij; ne posluša godbe;
smeje se redko, in kot da se roga
sebi in svojega duha prezira, ker ga karkoli je zavedlo v smeh.
vrste, če lahko obdelaš tiste$a) ki je po lastni odločtvi nesp3^ meten ali pa tistega, ki ga obsedlo voditeljstvo. Ko so ^ prizadeti pritožili, jim je P°r0<? nik Jacobson v moji prisotne® _ tole povedal: “In this type ® writing is very hard to trace 1 arrow. I red Simon’s stuff, ^	■
not feel hurt. Do you?”— smo poskušali, tako le nismo za deli, kot je to povedal moj Pr jatelj Estonec Elmar v
svoje«1
rajskem domu ob jezeru i«
pravem razpoloženju seve1
“In America, you can PI'oC^aice yourself King of the Unive^ (recimo kralj Matjaž), ni na^
reč prav nobene nevarnosti nadaljujem po naše — da b1 ‘ trkal na vrata organ drža ^ varnosti, kvečjemu kakšen P°^ rejeni pisar krajevnega ura (Dulje na 3. stran*'
&MEBISKK DOMOVma, OCTOBER SO, »78
Slovensko gledališče iz Toronta v Clevelandu
(Nadaljevanje z 2. strani)
za duševno higijeno!” Pri moji veri, da bi taka modrost marsikomu izprsila možgane!
Opereta
“Na plariincah naših”
Navajeni smo, da uporabljamo pri ocenah slovenskega dela v Ameriki pretirano pohvalo. Z drugo besedo, naše ocene so naj,-večkrat navdušujoča poročila o konvencijah, igrah, koncertih, festivalih. To je razumljivo. Prevzameta nas slovenska pesem in beseda. Vsa ta slovenska srečanja ganejo predvsem starejši rod, ljudi rojene v domovini, ki bomo nosili domotožje v srcu do konca dni. Slovensko gledališče v Torontu pa zlahka postavimo v drugo vrsto. Mirne vesti ga bomo predstavili po meri ih z besedami poklicne gledališke ocene. 14. maja letos je nastopila kanadska igralska družina stotič. V dvorani Marije Vnebovzete v Torontu! To je v povojni slovenski Ameriki edinstveno, to bi bil vendar pomemben dosežek v predvojni ali pa sedanji Sloveniji za katerikoli oder, izvzamemo le poklicna gledališča v velikih mestih. Mislim, da je slovenska igralska družina v Koloradu — “Prešeren”, pa nisem gotov — vztrajala dlje. To pa je le velikost prosvetnega dela, ki nam kaže neprecenljivo predanost naši besedi, domala tisoč vaj, učenja živega razgovora napamet — sodoben način učenja jezika. Cider poveže ljudi še bolj kot pa čitalništvo, kulturni večeri in predavanja, petja, glasba, ples, da ne omenim “javnega dela”; ki že po svoji naravi največkrat prinaša razprtije, posebej še tam, kjer živi v utvarah in svojih zaključkov ne more prenesti v stvarnost. Oder, to so besede, razgovori, gibanje, igra. obraza, igra z gibi brez besed, oder, utvaren oder, obleke in barve, klesanje značajev, vživ-Ijanje v usode; pri opereti povrhu še glasba in petje. Že s po-pezavo samo je Vilko Čekuta u-stvaril tako jedrsko skupnost mladine sloenskega izročila kot je na primer Korotan v Clevelandu, ali pa delo newyorske prosvete, dozdaj blizu 70 srečanj ! Kakovost Torontskega gledališča je izredna. Izgovarjava brezhibna. Do zadnjih potankosti izbrušen razgovor spoznamo šele ob ponovitvah, ko se igra odvija po istem traku. Tudi v o-dru je Čekuta mojster, v realističnem ali i m p r o v i ziranem. Vživi se v brezodrski prostor (Sv. Križ v Fairfieldu), v majhen oder (Sv. Ciril v New Yor-
tudi slovenska dela, Cankarja, Finžgarja in Jalena. Po vojni je delal v reklamnem podjetju v Ljubljani, umrl je leta 1975. Stane Žnuderl je naslonil glasbo na slovenske narodne pesmi. Ljubka igra se poigra z ljubezensko zgodbo med gorskim vodnikom Janezom in Tonko, hčerjo lastnice gorenjskega gostišča Na planincah naših. Nesporazum prinese ljubosumnost, okrog katere se odvija dejanje. Čas zapolnijo značilni operetni značaji: vrta vi natakar, po svoje zviti hlapec, mati in lastnica gostišča “up to the point” in karikiran Amerikanec, ki ga končno vzame noč, ker se zboji fantovskega obračuna.
Čekutov oder je realističen. V ozadju gore, spredaj dvorišče in pa vrt gostišča. Gore so bile duhovito prikazane in osvetljene, drugo je bilo odrska stalnost. Torontsko gledališče je pripe-Ijajo s seboj strokovnjaka za luč in ozvočanje odra. Luči so lepo sledile premikom na odru, poudarki so bili “filmski”, pravzaprav “showtype”, barve žarometov so dopolnjevale slikovitost narodnih noš. V lastnici gostišča (Marija Babič) je režiser ustvaril podobo žene, ki ji pravimo v naši deželi “businesswoman”, pravi vihar brez smisla za sentiment, ki ne prinaša dobička. Lepo podana vloga. Tonka in Janez (Lojzka Babič in Tone Črepinšek) sta bila zares nedolžen in do ušesa zaljubljen parček. Imela sta za vlogi pravšno barvo glasu, njuni ljubki dueti so bili bogato nagrajeni. Natakar Franc (Janez Mesec) je bil v igri obraza odličen, v panto-mimnem prizoru s kuharico Mino (Anica Demšar) sta napolnila oder, nas pa spravila v smeh. Mislim pa, da je režiserju najbolj ugajala vloga hlapca Jake (Alex Koželj). V njem je zbrusil priletnega in počasnega pri-hišnika za vsako rabo, ki najde vedno izgovor, da lahko poseda tjavendan, lepo zna napeljati vodico na svoj mlinček in ustvariti položaj, ki mu prinese dobiček. V resnici pa je zvitorepec, ki igra igro v igri. Alex je vložil dokaj truda, da je obdržal BuffC ter Keatonsko resnost. Amerikanec (Andrej Stražar) je bil v srčiko zadet, upodobljen z barvami bogate čekutove palete: brezosebnost, strah pred boleznijo, večna zaspanost in naveličanost, srce se hitro vneme, pa tudi hitro pozabi, korajža pa pade v hlače, ko mu grozi fantovski “ponk”! Opremljen je z vsemi pridevki: križast jopič, fotografski aparati, škatljica z vita-
svetu je lahko le zavest, da sem stvu človekove svobode, V član-slovenskega rodu. Slovenija v ku Prenova in posebnosti naše-svetu je lahko zavest, da se pri- ga človeka danes je zapisano v števam k duhovni dediščini na- uvodu tole: Prenova Cerkve poroda. Dediščina pa so vse tiste meni... vendar še bolj prenovo vrednote, ki jih je narod sprejel njenih članov, to je vernikov.
ku) ali pa v oder velikih mer'mini, zbirka kovčkov. Glasbo (Cleveland, Toronto). Izbira del sta priredila Marjan in Silvi Ko-Slovenskega gledališča je vse- larič. Izbira glasbil je bila prav-stranska. Izmed slovenskih del šna za “melodious jazz”: Bb cla-
haštejem: klasično Mikiovo Zalo po besedilu Frana Žužka,
Ksaverja Meška Mati, Leskovarja Vero in nevero, Zorka Simčiča Zgodaj dopolnjeno mladost, dramo današnjega časa, potem še Shakespeareja Romea in Julijo, Claudelovo Marijino oznanjenje, Cronina Jupiter se smeje, Klabundov Praznik cvetočih češenj, Rostandovo Vest, za mladino pa Goljevo Snegulčico in Ocvirkovo Pepelko. — Slovensko gledališče v Torontu je bilo ustanovljeno leta 1955.
Vsebina dela je naslonjena na dunajske operete tridesetih let, bolj na poljudne, na primer v desetletju pred vojno precej ponavljane Pri belem konjičku, kot pa resnejše Kalmanove ali Lebarjeve skladbe, po dunajski tradiciji melodije in valčka. Za časa mojega študija na Dunaju, sredi tridesetih let, operete niso dosegle velikih odrov, na pri-taer Opere ali pa Theater an der Wien, prodrle so proti koncu četrtega desetletja. Posnemam Pb gledališkem listu:'pisatelj o-Jcjshawi, New Torontu, . V/irid-perete je bil pravzaprav izučen sorju, pridŠv. Križu v Fairfjeldu ključavničar, ves prosti čas je in pri Sv. Cirilu v New Yorku. ; posvetil viški prosveti. Med več- j Slovensko življenje, to je Slo-jimi deli je režiral Pasijon, Sle- venija v svetu kot gredica roz, hbrnika in Veliki oder sveta, pa vseh barv in oblik, Slovenija v
rinet, alto flute, C flute in piccolo (Marjan Kolarič), accordion, organ in chimes (Silvi Kolarič), tenor saxophone (Joe Lončar), Bb clarinet in alto saxophone' (Mark Ovčjak) in electric giutar (Frank Zakrajšek). Stranske vloge: Slavko Bajec, Margaret Lončar, Angelca Koželj. Sepetalka Milena Čekuta.
Slovensko gledališče je nastopilo na pobudo Lige slovenskih Amerikancev, in sicer četrtič v Združenih državah. V imenu U-stanove je pozdravil goste Simon Kregar:
Gospodje in gospe! Štirinajstega maja letos je nastopilo Slovensko gledališče iz Toronta stotič. V dvorani Marije Pomagaj v Torontu so igrali slovensko opereto Na planincah naših, ki jo bodo ponovili danes na odru Slovenskega doma v Clevelandu.
Slovensko gledališče je nastopilo še v drugih središčih našega življenja v Združenih državah in Kanadi:	v Hamiltonu.
za svoje: v veselju in žalosti, v jarmu ali svobodi, v božjem miru podeželja ali pa v razgibanosti mest. To so načela, ki uravnavajo odnose med ljudmi, to so pisana ali pa iz rodu v rod pre-nešena pesem, povest, modrost. To so običaji cerkvenega leta, ki mu dajo slovenski pečat, naš Božič, naša Velika noč. To so priče neločljive povezanosti narodove usode z Jezusovo Cerkvijo, ki se razodevajo v stvaritvah našega duha, v znamenjih, cerkvah in božjih poteh, s katerimi je naš rod posul Slovenijo. To je lahko poznavanje naše kulture, njenega doprinosa pri ustvarjanju Zapada, poznavanje narodove zgodovine in slovenske zemlje. V srcu vsega pa je slovenska beseda, ki so jo imenovali razprta krila in ključ. Ne le, da lahko z znanjem jezika odkrijemo zadnje skrivnosti, ki jih je položil v naše pismo u-stvarjalec, beseda je tudi luč, je svetilnik, ki kaže pot v varnost in svetilnik, ki razodeva našo prisotnost in silo našega slovenstva po globini svojega žarjenja. Brez besede, to je brez znanja jezika, je slovenstvo v svetu nemogoče. Ne mislim, da bi morali znati jezik vsi tisti, ki se prištevajo k slovenskemu rodu ali pa k slovenski dediščini. Naši skupnosti pa manjka jedro, če ni med nami ljudi, ki slovenščino govorijo in pišejo. Tudi Cerkev nam je s slovenščino pri o-bredih dala kaj več kot le prevod Božje besede, dala nam je pristop k njej, slovensko razlago po zakladu naše modrosti in naših izkušenj.
In prav v tem, v ohranjanju žive govorjene besede je vrednost Slovenskega gledališča v Torontu. Tisto, kar nas učijo v šoli, gre skozi trdo preizkušnjo živega razgovora. Gledališče je torej do neke mere višja stopnja učenja jezika.
Gospodje in gospe! Z besedami je težko opisati doprinos Slovenskega gledališča iz Toronta in njegovega režiserja Vilka Če-kute za ohranjanje slovenstva v Ameriki mladih rodov, to je za Ameriko naše bodočnosti. Če bi po slovenski navadi meril hvaležnost z rožami, bi moral spremeniti ta prostor v gredico z vsem cvetjem, ki ga rojeva zemlja, od pomladanskega teloha do jesenskih krizantem. Pa bi le obstal ob zimzelenju s tole mislijo:	da bi ostalo Slovensko
gledališče med nami kot zimzelen, ki nikdar ne ovene, ne v pozni jeseni, ne pod zimskim snegom, da je zadnji pozdrav in prvi znanilec naše pomladi.
Post Scriptum
Skoraj teden je minil. Včeraj, v četrtek, sem poslušal Minoru Takayama v Izrazoslovju arhitekture. Predavanje je bilo v Japan Foundation House na United Nations Plaza. Nesorazmerno hiter razvoj Japonske po vojni je prinesel urbanistična vprašanja, pa tudi znižal raven arhitekture, ki je bila v začetku stoletja in pozneje v dvajsetih ir. Jridesetih letih vzor za misel konstruktivne logike in iz nje izvedene oblike v evropski, pa tudi ameriški arhitekturi. Misel je bila na Japonskem obenem izročilo in kvaliteta. Kako ohraniti izročilo in kvaliteto v čas industrijsko tehnične kulture? Ker mislim, da je moja prva Cerkev v domovini, kjer sem bil krščen in vzgojen, zato zasledujem s posebnim zanimanjem njeno življenje, ki je mnogo, mnogo, mnogo globlje kot povprečni v slovenskem svetu misli. Obenem pa Slovenija v sve-
Zato je osnovno vprašanje, ki si moramo nanj odgpvoriti, kakšne so posebnosti človeka, ki naj bi se prenovil. V nasprotnem primeru bi se utegnilo zgoditi, da bi si prizadevali za prenovo nekoga, ki ga sploh ni.
Pri delu za slovenstvo v svetu ne bodimo v utvari^ ampak računajmo s tem, kar določa naše mišljenje. Predvsem: človek je vključen v sestav družbe, v kateri živi. In to v celoti. Njegovo miselnost torej oblikujejo — podobno kot v domovini — indu atrijsko tehnična kultura, sekularizacija in urbanizacija, pluralizem pogledov na svet in življe nje, družbena ureditev, porabništvo, odmirarije okolja in izročila. Zato pa je za slovenstvo v svetu bolj pomemben tisti, ki se teh vprašanj zaveda, ki išče odnos do njih in ki čas oblikuje, pa ohrani pri tem slovensko zavest in izročila. Ko iščemo ute-lie v lepoti slovenske besede, pesmi, glasbe, likovnih stvari-tev, ne moremo mimo vsega, kar ustvarja domovina. Gotovo je namreč, da v domovini navkljub družbeni ureditvi, ki se ne sklada z našim idealom svobode, nastajajo lepote, ki bodo postale naša izročila. Moj učitelj Jože Plečnik je rekel: Če ne bi bilo trpljenja, ne bi bilo potrebe po iskanju lepote. To sem v tem listu že zapisal.
Danes, v petek, zvečer sem imel kozarček burbona v The Peacock Alley v Waldorf Astoria. V atriju so razstavili Steinway, ob katerem je uglasbil Cole Porter nepozabne pesmi zadnjih desetletij:	Count Your
Blessings; Goodbye, Little Dream, Goodbye; High Society Calypso; I Love Paris. Josephine; Maria; Rosalie; True Love. Je pač poseben čar dotakniti se takega glasbila. V Filadelfiji sem vodil prevzv. škofa koprskega po starem mestu, po zi-Delki naše dežele. V Senatu je položil roko na leseno mizo, ob kateri je sedel Jefferson: “Kako preprosto!” In pozneje ob rokopisu Izjave neodvisnosti:	“Saj
je bil Bog pričujoč!” Zares, veličina preproščine v ameriški arhitekturi revolucije, v Evropi pa barok, s katerega pompom je našel sebi primeren izraz zatiralec človeka. Mar ni res tako? Stalin in Hitler sta se odločila zanj. Ko je bil njegov načrt za Centrosoyyuz odklonjen, je rekel Le Corbusier: Razumem razloge, pa vendar s težkim srcem!
V Ameriki ni bilo domotožja po baroku. Svoboden človek ne prenese navlake. Nepopisen je občutek svobode in neodvisnosti, ko grem po kuloarju Park Avenue proti podzemski, ki me bo peljala domov. Sto in več metrov visoke stene razsvetljenih donebnikov, tisoči po Aveniji, saj je konec tedna!
Zdaj sem v svojem drugem domu, v gozdu ob severni obali. Zadnje dve milji sem zaprl luči svojega voza, peljal sem se v mesečini. Kaj bi se čudil, da je Exypery postavil na tehtnico smrt in polet v mesečini. Vol de nuit! Saj je komaj štirinajst dni, odkar sem bil v tem domeku. Bukve, hrasti in breze, vse je postalo rdeče, rumeno, črno, zelenje smrek, borov in macesna izstopa bolj in bolj, spremljalo me bo čez to zimo, zimzelen se je razraste!, skoraj za pol akra ga je, gozd diši po mokrem mahu, vsepovsod pada listje. Jutri bo v mojem gozdu počivala jata selilk, deset tisoč ali še več. Preletavali bodo gozd kot črn prah.
Kaj je ostalo? Ostali so spotu pomeni mnogo manj kot p.o- 'mini na pesmi Fantov na vasi vprečni misli. Zadnji dve lanski (brez prizora y gostilni, ki ni bil številki revije za pastoralna p0 mojem plčUsu), na nežno krh-vprašanja Cerkev v sedanjem i^t Cekutoyega gledališča, na času, ki jo izdajajo slovenski1 dbm Angele in Velikonjevih in rimsko-katoliški škofje v domo- na krizanteme na vrtu Vide vini, sta bili posvečeni človeku Dovjakove. v sedanj em svetu in dostoj an- •	Simon Kregar
KOLEDAR
društvenih prireditev
PrijalePs Pharmacy
/ ;	I'AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
[ St. Clair A ve. & E. 68 St. 361-4212 [IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA
Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvisni in naj starejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam!
NOVEMBER
4.	— Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
5.	— Proslava 60-letnice proglasitve neodvisnosti 29. oktobra 1918 v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3. uri popoldne.
11.	— Belokranjski klub priredi
vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
12.	—Slomškov krožek priredi ysakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv. Vidu. j
17.-18.-19. Fara sv. Vida priredi (svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani.
19. — Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue.
26. — Pevski zbor Dawn SŽZ poda svoj letni koncert v SDD ha Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne.
DECEMBER
3.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KLAVŽEVANJE.
4.	— Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
10. — Božičnica Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 2.30 popoldne.
10. — Glasbena Matica priredi RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
FEBRUAR 1979
3.	— Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s ple^ som v dvorani Delavskega doma na Waterloo. Igrali bodo Veseli Slovenci.
18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
MAREC
4.	— Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi vsakoletno večerjo in zabavo v Slovenskem domu.
10.	— Glasbena matica priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Prireditev se Začne ob 6. uri, večerja ob 7.30.
11.	— Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
■ APRIL
28.—Odbor za pomoč postavitve
Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu.
JUNIJ
30. — Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont.
JULIJ
1. — V Lemontu praznovanje
spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929.
HAUNTINGLY REFRESHING
S
s
H
S»
i *
J \ <!
<► !: ] ► | j
s
| ►
<!
** s s +
%
k
j >
I!
i ►
i:
%
1 * ! ►
1!
p
THE AMERICAN HOME NEWSPAPER IS A REAL TREAT - AND NO TRICK
You’ll SCARCE - iy waif for il io come.
It’s FRIGHT - fully good.
G’mon - Gel in Hie SPIRIT of things -subscribe now!
AMERICAN HOME WEEKLY ETHNIC NEWSPAPER IS ONLY $10 A YEAR — ENGLISH NEWS AND VIEWS — SLOVENIAN DAILY (including English section) IS ONLY $28.00 A YEAR.
American Home Publishing, 6117 St. Clair, Ave. Cleveland, O. 44103
MAU OGLA
Hišo v najem išče
Enostavanjsko hišo z najmanj 5 ali 6 sobami, z ograjenim dvoriščem in garažo. Kličite 486-3282 pred 9. dop.
(153-162)
Stanovanje oddajo Štiri sobe oddajo v najem zgoraj, mirnima zakoncema brez otrok ali pa samskim.. 481-3655.
(158,160)
E. 215 St.
Bungalov s 3 spalnicam:, opažen z aluminijem, ves podkleten, s priključeno garažo.
UPSON REALTY UMLA
499 E. 260 St.	731-107(
___________________________00
Automobile Tires For Sale
Two H-78-14' steelbelted, excellent condition, $30 each.
Call 361-4088, ask for Jim.
(x)
For Sale
Well kept, 5-5, St. Vitus Parish. 2 new forced-air gas furnaces. New modern electric wiring. Wall modern electric wiring. Wall to wall carpeting. Must see to appreciate. Call for appointment 391-0988.
(157-161)
Stanovanje oddajo Tri neopremljene sobe in kopalnico oddajo odrastlim, garaža po želji, na E. 71 pri St. Clair Ave. Kličite 361-0989 po 4. uri.
(152-161)
Sobe oddajo
Štiri sobe s kopalnico oddajo za $70 na mesec na 1164 E. 58 St., tel. 421-1047.
Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”!
Help Wanted
FACTORY WORK Aluminum Castings
Excellent opportunity for individuals who are willing to work. High pay scale. Excellent benefits, near freeway and E. 185 St.
Call for Apt. 9-4 pm 481-4521
(150-159)
General Labor
Permanent full time openings with growing company. Apply in person at E. 78 St. & A.etna Rd.
(153-160)
Slovensko ali hrvaško kuharico za polno ali delno zaposlitev iščejo. Vprašajte v Vienna Gardens Restaurant na E. 36 St., tel. 881-4222.
(1553-159)
General Machinist
Permanent full time openings with growing company. Apply in person at E. 78 St. & Aetna ltd.
(1.5-4-161)
Mechanic <!!Experienced with Hand Tools. Good benefits. 881-9343. Industrial Truck Servieti Inc. 3949 Lakeside Ayev. Cleveland, Ohio 441J14 '	..X	(1156-159)
V CLEVELANDU IN OKOLICI
Kadar kupujete ali prodajate hišo, zgradbo ali zemljišče, se obrnite z zaupanjem za strokovno in najboljšo postrežbo na Vašega rojaka
realtora ANTONA MATICA — hišni telefon 531-6787 Če kličite CAMEO REALTY, 261-3900, vprašajte vedno
za Antona.
Help Wanted
Grinder. Internal, csxternal and centerless. Full time or part time. 432-0666.
(1156-158)
Mehanik
Izkušen v ročnem orodju, dobre ugodnosti. Kličite 881-9343. Industrial Truck Service Inc. 3949 Lakeside Ayeieue Cleveland, Ohio 44114
(156-150)

AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 30, 1978
Vote for
VINCENT C. CAMPANELLA
CUYAHOGA COUNTY AUDITOR
TUESDAY, NOVEMBER 7th
VINCENT C. CAMPANELLA has proven that he is the best man for the job.
VINCENT C. CAMPANELLA, as County Auditor, has collected more than $1% million dollars from delinqvumt property owners and mortgage companies.
VINCENT C. CAMPANELLA, by showing toughness, managed to collect $33 million dollars in back taxes from Penn Central Railroad.
Nationalities Committee for Vincent C. Campanella, Prances Tesny, Chairperson
VINCENT C. CAMPANELLA is best at keeping low tax rates for the average citizen and helping elderly citizens with the homestead exemption and utility discount programs.
VINCENT C. CAMPANELLA is able to serve all taxpayers of different languages, because he employs many people of ethnic origin.
We urge yon to give a United Nationalities vote to VINCENT C. CAMPANELLA on Tuesday, November 7th.
MasusuajaKUiuastf^
BREZ DOMA 1
Hektor Malot

Ker je bilo še prezgodaj, da bi šel čakat Matijo na dogovorjeno mesto, sem odšel k bregu Seine in gledal življenje ob njej.
Zvečerilo se je. Kmalu so zagorele plinske svetilke. Tedaj sem krenil proti cerkvi Notre-Dame, ki sta se njena stolpa odražala na rdečem nebu. Na kraju, kjer naj bi se sešla z Matijem, sem našel klop, ki sem je bil zelo vesel, kajti noge so me komaj še držale, kakor da bi bil prepotoval bogve kako dolgo pot. Tu sem se spet prepustil svojim žalostnim mislim. Še nikdar se nisem čutil tako zrnu-čenega in obupanega. V meni in okrog mene je bilo vse tako tegobno. V tem Parizu, polnem luči, ropota in vrveža, sem se čutil bolj samega in zapuščenega kakor v najbolj zapuščeni pokrajini.
Ljudje, ki so hiteli1 mimo mene, so se včasih okrenili in me pogledali. A kaj mi je bila mar njihova radovednost in tudi naklonjenost! Niti malo se niseni zmenil za zanimanje tujcev.
Edina zabava, ki sem jo imel, je bila ta, da sem štel udarce ure, ki so se oglašali z vseh strani. Tedaj sem računal, koliko časa bom moral še čakati, da bom zopet mogel ob Matijevem prijateljstvu črpati novih moči in novega poguma. V veliko tolažbo mi je bila zavest, da bom kmalu mogel zopet zreti v njegove ljubeznive in vesele oči.
Nekoliko pred sedmo uro sem zaslišal veselo lajanje. Skoraj v istem trenutku je nekaj belega
“Kako različne so posamezne družine! Ti obupuješ, ker si svojo zgubil, jaz pa prepevam, ker svoje nimam.”
“Stric še ni družina, posebno tak stric, kakor je Garofoli. Ce bi zgubil sestrico Kristino, bi gotovo ne prepeval.”
“Oh, nikar ne govori tega!”
“Vidiš torej.”
Vračala sva se ob obrežju proti prehodu Aušterlitz. Ker zdaj nisem bil več zbegan, sem z večjim zanimanjem gledal o-krog sebe in opazil sem, kako lepa je Seina zvečer ob svitu me-seeca. Njeno vodovje se svetlika, kakor da bi bilo pokrito s srebrnimi luskinami.
Čeprav je gospodinja trdila, da je njena hiša poštena, nikakor ni mogla trditi, da je lepa. Ko sva se znašla z Matijem v majhni podstrešni sobici, ki jo je razsvetljeval košček sveče in ki je bila tako majhna, da se je eden izmed naju moral usesti na posteljo, če je drugi hotel stati, se nisem mogel ubraniti misli o pričakovanju, da bom spal v sobi, ki bo povsem drugačna kakor ta. Kako so bile te rjavkaste in hrapave rjuhe malo podobne belemu in finemu perilu, o katerem mi je govorila mati Barberin.
Hleb kruha in kos italijanskega sira, ki sva ga dobila za večerjo, se ni dal primerjati s pojedino, ki sem po predstavljal v domišljiji in ki sem jo hotel pripraviti Matiju.
Vendar pa vse še ni bilo iz-
2	year Trustee — James Logar
3	year Trustee — Joseph Baškovič Laison Officer — Edward Kotar Historian, Anthony Grdina Officer of Day — Frank Godic Jr. Adjutant — Charles Merrill Jr. Chaplain, Rev. Edward Pevec
Meetings are heid every third Tuesday each month in our new Clubroom, located at 6101 Glass Av
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect pur freedom, defend our Faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
Rudolph A. Mas-
LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 CWV
President — Kathy Merrill 1st Vice President — Rose Poprik 2nd Vice President — Marcie Mills 3rd Vice President—-Laura Shantery Secretary — Patty Npusak White Treasurer — Mary Babic Historian — Irene Toth Welfare —= A.nne Kern Social Secretary —-Jo Mohorčič 3 yr. trustee — Jo Godic .
2 yr. trustee — Jo Nousak 1 yr. trustee — Theresa Novsak Ritual — Josephine Gorencic Chaplain — Father Edward Petec Meetings are held every second Wednesday each month in the Vet’s Clubroom, 6101 Glass Ave.
Chief Ranger sera
Vice Chief Ranger, John J. Hočevar Past Chief Ranger, Fred Stemisa Recording Secretary, Alphonse A. Germ
Financial Secretary, Anthony J. Urbas - 1226 Norwood Road -881-1031
Treasurer, Rudolph V. Germ Trustees — Stanley Bencin, Frank J. Kolenc, Joseph V. Hočevar Youth Director, Angelo Vogrig Visitor of Sick, Joseph C. Saver Program Director — Albert R. Giambetro
Senior Conductor — Joseph C. Saver
Junior Conductor — Gregory P. Hribar
Senior Sentinel -r- Charles F. Kikel Junior Sentinel, Elmer L. Perme Field Representative, Frank J. Prijatel - 845-4440 Meetings held third Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, 8:00 p.nu
planilo proti meni. Preden sem gubljeno. Treba je bilo samo nese zavedel, mi je že skočil Kapi kMiik0 počakati na kolena in me začel lizati po obrazu. Objel sem ga in poljubil na smrček.
Tudi Matija se je kmalu prikazal.
“Kako si opravil?” mi je zaklical že od daleč.
“Barberin je umrl.”
Stekel je, da bi bil čimprej pri meni. V nekaj besedah sem mu povedal, kod sem hodil in kaj sem izvedel.
Njegova žalost je ob tem spo-ročilu bila tako iskrena, da se mi je milo storilo, ker sem spoznal, da mu je žal, da nisem našel svojcev, čeprav se je bal, da bi se moral zaradi njih ločiti od mene. Skušal me je potolažiti z ljubeznivimi besedami; predvsem pa me je hotel prepričati, da moj položaj nikakor ni obu-
Pen-	m ,	|'
‘‘Tvoji starši so našli Barbe-rir.ia. Ko pa zdaj ne bodo dobili od njega, nobenega ^poročila, se bodo gotovo zanimali, kaj še je zgodilo z njim in bodo zato prišli v hotel Cantal. Pojdiva torej tjakaj. Ne gre za nič drugega, kakor za nekaj dni zamude.:”
Saj mi je tudi starka s tresočo se glavo dejala isto. Ko pa
V teh mislih sem zaspal.
------o-------
Roster o? Officers of Lodges and OluSts
OUR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ
President Edward J. Furlich
Vice President: Sally Jo Furlich
Sec.-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely — 481-5004
Recording Sec. Connie Schultz
Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Women’s and Children’s Activities: — Jackie Hanks.
Men’s Sports Activities — Bob Schulz
The Entertainment Chairlady is Mary Papp.
Meetings are held the second Wednesday of the month at secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m.
All Slovenian doctors in greater Cleveland areas to examine prospective members.
AMERICAN SLOVENE CLUB
President — Gene Drobnič Vice Pres. — Terry Hočevar Recording Sec. — Helen Levstik Corres. Sec. — Fran Lausche Treasurer — Rose Grmsek 6512 Bonna Ave., Cleve.y O.- 44103 361-1893.
Meetings held on the first Mon-lay of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room at 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio.
ST. MARY'S HOLY NAME SOC. 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio 44110 President: Lou Koenig Vice President: Ed Kocin Slovenian Vice President: Rudy Knez
Secretary: Paul Žnidar, 15606
Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110, Phone 761-6362 Treasurer: Art Eberman Sick and Vigil Chairman: Ffank ./Sluga	T ■'
Program Chairman: Frabk Zgopc Marshalls: Joe Sajovic, fell!■ Kozak, Lou Jesek	; ; i
Retreat Chairman: Leort Kokal jy Youth Chairman: , Paul 2nidar ;
Jr. H.N.S. Treas. Leon 2£vodtiik JR. H.N.S. PRES. Tony Rigler
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome
Chief Ranger, Henry Skarbez Recording Sec. Joseph Sterle Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer Louis Somrak Youth Director, Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak.
Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar
Field Representative, Frank J. Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday hi St. Mary’s Study Club Room.
ST. MARY - COLLENWOOD P.Tj.U.
Rev. Victor Tome: Spiritual Advisor.
Sister Mary Andrew, Honorary President.
Mrs. Mary Ann Durigon, President Mrs. Beba Muziria Vice President Mrs. Marcia Olesko, Recording Secretary
. !*£• Frances Spech, Correspond-! Fr;^ Korich, RoRnRald Zele, ing Secretary
DAWN CHORAL GROUP Slovenian Women’s Union — 1978 President and Librarian: Pauline Krall	■
Vice President, Jean Jansa Secretary-Treasurer Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willo-wick, Ohio 44094, Phone: 943-1546 Reporter: Fran Nemanich Auditors:	Carolyn Sudan and
Ann , Terček
Director: Mr. Frank Zupan Rehearsals every' Monday evening at 7:30 p.m. in Recher Hall, Euclid,. Ohio
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd.
Cleveland, Ohio 44110 1978-1979
Executive Committee
Frank Kosich — President Rudolph Kozan, V. President Alma Lazar,, Treasurer Marie Shaver — Rec’d. Sec’y. Josephine Hirter - Corres. Sec’y. NB.: The. Executive Committee will also act as ijhe House Rule Committee ■	■
Auditing Committee *,!;Joe Gabro'Wshek Pauline Burja, Albin Lipoid Ronald Zele, RaRy Perme Finance Committee 4' Ray Perme
V blag spomin
OE DEVETI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE, NEPOZABNE SESTRE
mm Fini
ki je umrla dne 30. oktobra 1969.
Spavaj mirno v tihem grobu,
Bog Ti večni daj pokoj, upamo, da v svetem raju snidemo se spet s Teboj.
Žalujoče sestre:
LOJZKA v Clevelandu, FRANČIŠKA, PAVLA in IVANA z družinami v Sloveniji ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, O., 30. oktobra 1978.
V blag spomin
OB PETI OBLETNICI, OD KAR NAS JE PO KRATKI BOLEZNI ZAPUSTIL NAŠ PREDRAGI MOŽ, OČE, STARI IN PRASTARI OČE, TAST
JOHN HABAT
Svoje blage oči je zatisnil dne 30. oktobra 1973.
2c lei pet Te zemlja krije v temnem grobu- mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Žalujoči:
Nam pa žalost srce trga, solze nam lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni!
The Slovene Home for the Aged is a non-profit organization accredited by the national Joint Commission on Accreditation of Hospitals as a long term facility dedicated to the principles and standards oJ excellence for care and service rendered to patients and residents.
Your donations make it possible for our aged and disabled to spend their remaining years in quiet dig nity. For all information call: (area code 216) 486-0268.
NB: Mary Cerer will be an Ex-offi-cio member of all Committees, and is to receive notice of all Board of Trustee meetings and all Committee meetings.
EUCLID VETERANS CLUB 1977 Officers
President, Joseph DeLost Jr.; Vice-Pres. Jacob' Chesnic; Secretary Chuck Kupetz; Treasurer, Frank ;Balash; Service Officer, John Feko; Sgt.-at-Arms, Joe Jagodnik; Judge Advocate, Lou Svetlic; Historian, John Cerbin; Trustees: Bill Dorn-bush, Jeff Morris, Fred Nevar, Steve Antolin, Jake Chesnic, Bill
MARY, rojena Cerar — žena;
JOHN, HERMAN, EDWARD — sinovi;
BETTY in ANN — hčeri;
DOLORES in DIANA — snahi;
STANLEY KOZAR in ERNIE TROST — zeta;
\ /luki in vnukinje ter ostalo sorodstvo v Ameriki in Sloveniji.
Cleveland, Ohio, 30. oktobra 1978.
Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujeie rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
ČE POTREBUJETE delovno moč,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas r
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
T U- rr • m	John Cech, Almia Lazar, Josephine m	c’ X
Mrs. Josephine Kocm, Treasurer Tl;rt„r. T Draslpr tamec;	Nicholson, Ed Glicker, Boo Baugh-
Regular meetings will be held on Riohlak LC6nslSntSler’ JameS the second Thursday of each month Admissions-Screening Committee m Study Club Room at 7:30 p.m. »-Marie Shaver St. Mary’s.	>
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB OFFICERS FOR SCHOOL YEAR 1977-1978
Spiritual Director — Rev. Edward Pevec
Principal — Sister Mary Cecilianne, S.N.D.
President — Mrs. Frank Rihtar 1st Vice President — Mrs. James Svekric
2nd Vice President — Mrs. Anton Vogel
Recording Secretary — Mrs. Ricrard Ortman
sem te besede slišal iZ Matejevih	~
ust, so se mi zdele mnogo bolj pomenljive. Zdaj je tudi meni
bilo jasno, da gre samo za kratko zapoznitev. Sam nase sem bil hud, ker sem tako kmalu zgubil glavo in začel obupavati. Ko sem se nekoliko pomiril, sem Matiju povedal, kar sem izvedel o Garofoliju.
“še tri mesece!” je vzkliknil.
Začel je peti in plesati sredi ceste.
Nenadoma pa je prenehal, se mi zopet približal in dejal:
Treasurer — Mrs. Donald Avsec MEETINGS are held on the first Wednesday of every month excluding July and August.
Dues are $2.00 and paid in September for each school year.
ST. VITUS POST 1655, CATHOLIC WAR VETERANS
Commander — Matthew Nousak 1st V.C. — Daniel Rbiger 2nd V.C., John Oster Sr.
3rd V.C., Ludwig (Harry) Snyder Treasurer, Richard Mott Judge Advocate — Robert W. Mills Medical Officer, Martin Strauss Welfare Officer — Edward Ljubi 1 year Trustee — Frank Ljubi
THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
ST. CATHERINE’S LODGE 29 CLEVELAND, OHIO
President — A1 Gribbons Vice-pres. — Rose Aubel Recording-sec.: Jane Gribbons Financial-sec.: John Pečnik Treasurer: — Jennie Stetz Chief Auditor —Mary Butara Auditor — Frank Aubel Auditor — Emma Trentel Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at S. N Home on St. Clair Ave., at 7:30 p.m. (Before the meeting premiums payable from 6:00 to 7:30 p.m.) Life insurance — All plans available for the entire family from birth to age 60. Indemnity Benefits — Indemnity — sick and operation benefits available to all adult members. Ask secretary for membership application. Enroll your friends in an insurance plan that offers you more than a Bank Savings Account. No tax involvements at any time. Draw reserve if needed and still protect your policy “Value in full.” The Western Slavonic Association was founded in 1908 “Solid as the
Josephine Hirter, Pauline Burja House Committee *’-'Jbe Gabrawshek James Kozel, Albert Pestotnik, Joseph Petrie, r. \
Personnel Committee **Eudy Kozan-
Josephine ^irter, Albin Lipoid Jean Križman, Louis Drašler Pauline Burja, Alma Lazar Agnes Pace
Nursing Home Consultant
Frederick Križman
Statutory Agent and Parlimentarian Paul J. Hribar
Legan Counsellors Conway & Hribar Co., L.P.A.
Fund Raising Committee **Hon. Mike .Telich 4 * J ames Kozel ,
Jean Križman Louis Drašler Josephine Hirter Albert Pestotnik
Membership Committee 44Alma Lazar, Josephine Hirter Jean Križman, Vida Shiffrer Publicity Committee * •''Cecilia Wolf
man, and Adolph Gulich.
Meets 1st and 3rd Monday of the month at Euclid Vets Club.
!	ST. CLAIR RIFLE
j	AND HUNTING CLUB
President — Renato Cromaz Vice President — Frank Cendol Financial Sec’y. — Dick Beck i Recording Sec’y. — Edward Pečnik
| Keeper of Arms — Aloiz Pugel t Auditors ;— Frank Beck - Chairman— Rudy Boltauzer - 1st Auditor, Tony Urh.- 2nd Auditor •
( Trustees — Frank Zorman -Chairman; 'Renato Cromaz - 1st Trustee; Elio Erzetič - 2nd Trustee; Frank Beck - 3rd Trustee; and John Truden - 4th Trustee
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2 President: Cecilia Subel 1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres.: Rose Žnidaršič Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek,
Rec. Sec’y.: Josephine Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Mary Ladiha, and Frances Tavzel Sunshine Chairman: Cecelia Subel
Josephine Hirter, Joseph Petrie, Jr. zej
Kitchen Committee: Frances Tav-
Auxiliary Liason Auxiliary Liason Chairperson
Rockies” — 147% solvent as per State Insurance Actuary. Highest j * ^ean Križman annual dividends paid to members Welfare iason Chaiperson yearlv.	Celia	Wolf
------------------------------_■ Professional Practices Committee
BARAGA COURT NO. 1317	* "'Rudolph Kozan, Marie Shaver
CATHOLIC	ORDER OF	Fred	Križman,	Agnes Pace
FORESTERS	j Building & Planning Committee
Spiritual Director, Rev. A. Edward *'"Frank Kosich	j
Pevec	Fred	Križman,	John Cech
Meetings are the 3rd Wednesday in the month at 1 p.m., Slovenian National Home, St. Clair Ave.
PLANINA SINGING SOCIETY
President ........... Al Glavic
Vice President ..... Louis Fink
Financial Sec. — Emma Urbančič
Corresp. Sec. --- Olga Ponikvar
Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combine? your life insurance with an exciting new benefit program This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is
Name
Street
City
State.
!