Our Write Ut Today Advertising are REASONABLE. GLAS RODA List slovenskih delavcev v Ameriki 'LEPHONE: CHelsea 3—1242 mm Claw Matter 8cpt Žlrt, IMS at tbe PmI OffiM At New V«rk. M. k 251. — Stev. 251. Act «f C-pm of Mmrrb M 187«. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (uv&emi mMJ 1b praznikov). ZA $6 - NA LETO NAD 200jZDA> NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 28. 1939—SOBOTA, 28. OKTOBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL EN AT SPREJEL NOVO POSTAVO ova Rooseveltova evtralna postava prejeta v senatu [WASHINGTON, D. C.t 28. okt. — Senat je si- joči sprejel predlogo za premembo dosedanje svtralne postave s 63 glasovi proti 30. Z novo itavo je odpravljen embargo na orožje in Zdru-le države bodo mogle prodajati orožje vojsku-im se državam na podlagi "cafch and carry", je proti takojšnjemu plačilu v gotovini. >STAVO MORE SE SPREJETI POSLAN SKA ZBORNICA [Postava, ki jo je sinoči sprejel senat, bo v pone-iljek predložena poslanski zbornici in demokrat-voditelji so mnenja, da bo postava tekom pri-»dnjega tedna sprejeta, nakar bo izvanredna se-kongresa odgodena. tANKINE VRSTE RAZDELJENE Pri glasovanju za novo nevtralno postavo ste sc politični stranki razdelili: 45 demokratskim matorjem se je pridružilo 6 republikancev in en Jeodvisen senator; proti predlogi pa se je 15 re-iblikancem pridružilo 12 demokratov in en pro-resivni senator. .BUDJA PESEM JE BILA KRATKA Vsakdo je vedel, da je prišel kritični trenutek, |a katerega je čakal ves svet. Senator Clark, ki je lil izolacijoniste, je govoril samo dve minuti in je ?kom svojega govora rekel: 'To je kritični tre-itek položaja." Nato je prišlo glasovanje in embargo na orožje, je bil zadnja leta smernica ameriške politike z lirom na vojne v tujih deželah, je bil odpravljen ;AJ POMENI SPREJEM POSTAVE Sprejem nove nevtralne postave pomeni veliko [omoč za zaveznike, kajti takoj, ko bo postavo »rejela tudi poslanska zbornica, bodo mogle Zdr. |ržave odposlati v Anglijo in Francijo več tisoč ae->planov, zlasti bombnikov, ki ste jih obe državi naročili. Samo tekom prihodnjega tedna pričali jejo zavezniki, da bodo iz Združenih držav pre-rli 300 bombnikov. 'ODMO^NICA^VRŽENA^ N AOBREZJE^B LONDON. Anglija, 28. oktobra. — Periskop [eke nemške zelo velike — mogoče je najnovej-podmornice se je prikazal nad morjem ob | b rež ju Kentish in ribiči, ki so jo opazili, so jo frivlekli na obrežje. V podmornici so našli 50 mrtvih nemških mor-larjev. O celi zadevi drži admiraliteta največjo ijnost, toda v sredo so na obrežju slišali na mor-močno streljanje in tedaj je bila najbrže podmornica zadeta in so jo valovi prinesli na breg. rupla mornarjev so prepeljali v Dover. Znano je, da so Angleži, odkar se je pričela voj- a, uničili že nad 20 nemških podmornic. • ity of Flint na potu v Nemčijo (lttM), Norveška, 2K. oktobra. — Ameriški parnik "City of lint katerega j,. rajala nemška kri žarka "Deutschland" ga j* ncnr*ka popadka z Ilcutaclilands'* pripeljala v Mur-»nsk, »o ru*ke oltlaMi izpustile in je mlaj na potu r*>d po ^eljstvom »eiiihkejra kapitana ob obrežju Norveške v Ham- »TC N -ruški kapitan je prevzel težavno nalogo, da pripelje par-.ik v Hamburg, kajti treba bo prebiti angleško blokado, toda ft|Mfan j*- rekel, da je to zelo lahko, češ, da v tem letnem ča-le&i ob norveški obali jposta megli in se bo mogel izogniti dedovanju angleških bojnih ladij. Poleg tega pa je ob nor-eakern obrelju in nogo fjordov, kjer ae more ob jasnih dnevih 'iuk «kriti in vožnjo zopet nadaljevati ponoči. ..... ■■ ..... , , Mirovna ofenziva Japoncev Japonci pozivajo Kitajce, naj se pridružijo odpadniku.— Bombni napadi na Sečvan. Roosevelt naj vtretje kandidira Zanj se je pcfeebno toplo zavzel poljedelski tajnik Wallace. — Roosevelt ima potrebne zmožnosti za reševanje težavnih problemov. SAXGHAJ, Kitajska, 27. okt. — S pomor jo ogromnih zvočnikov je začelo danes SAX FRANCISCO, Ca!., 27. okt. — Poljedel-ki tajnik Wallace je rekel časnikarjem, da bo vsled vojne v Evropi pred-ednik Roosevelt takorekoč prisiljen vtretje kandidirati. — Jasno j«*, j«* dejal Wallace, — .la dežela |»otrebiije zmožnost i in izkušnje gospoda Roosevelta, ne samo, da V »o je začelo danes ja j rešev;:I probleme, ki se bodo pojavili vsled položaja v Evropi, ponslco vojaštvo nekakšno mora tudi važne domače zadeve, ^mirovno ofenzivo". Japonci Wallace je po teh besedah za nekaj trenutkov umolknil, so v okolici Hankova pozivali | Iiato p;i prepričevalno nadaljeval: — Predsednik Roosevelt Kitajce, naj opuste svoje so- j je ko, nala-- nstvarjen, da povede deželo skozi inozemske ir. Delavske vesti Lyons—predsednik državne Del. federacije odbor dognal, da so prito/lm delavcev upravičene jn da -e jim res krivica £odi, bo kampa-nija morala pač uvesti drugačen način obratovanja. _ t vraštvo in naj se pridružijo jdomače težkoč* Vangčingveju, (bišemu kitajskemu ministrskemu predsedniku, ki se je predal Japoncem). Zvočniki so bili postavljeni ob reki Oientang, ki je celo miljo široka in je Japonci do-le j še niso uu^I nrekorači-ti. Japonski letalci so obstreljevali mesta v provinci Sečvan in povročili precejšnjo škodo. Sjtopadi med Kitajci in po' v varno pristanišče. Izkušnje in zvez" ki ji' ALBANY, X. V., okt. — 44 letni Thomas .). Lyons »z Xew York City j«- bil izvoljen za predsednika državne Delavske federacije. Xjegov prednik je bil tJeorge Meany, novo izvoljeni tajnik in blagajn-k Ameriške delavske federacij«. Lvonsa je -oglasno izvolilo trinajst podpredsednikov dr- j delavsko federacijo in Le-žavne Federaeije. Lvrn- je I deset let njen podpredsednik ! *trij«lno organizacijo, zadeva-ter je bil organizator medna ! l,a «,u,la delavskih rodne bratovščine razvažaleev Federacija in CIO WASHINGTON, D. C okt. —- Predlogi, naj bo čimprej sklenjen mir med Ameriško delavsko federacijo wisovim Kongresom za indu- iina predsednik že nad štirideset let z inozemstvom, ira uspe - j sabljajo razumeti vse, kar se v inozemstvu dodaja. Roosevelt je obljubil Na vprašanje ne ko-a časnikarja. Če I,o predsedniku nspel>; farmer jem pomoč obvarovati Združene države vojne, je odvrnil Wallace: — To . r.f SK «»kt. — I'n-tlsiHInik b'oosevelt je rekel d.ines, da !•«> vlada skrluda po zimi za farmerje, k! so bili prizadeti v-le«l po vod-nji in suše. Tozadevna sredstva so že na razpolago. Pomagati 1m» treba približno 115,OMi recej jili je v državi New Vorku, veliko večina pa na Srednjem zapadu. ponei le na opustošeno ozemlje. krate. Demokrat-eni senator IMinton iz Fridiane je nji čas ni primeren za tozadevne razprave. Po mnenju senatorja Thomasa, demokrata iz rekel, da -e Mu t' fi v ,ii r»r*i »,!/• n • ri rtvt i/in/lAt*na rfi^nmt-n CHURCHILLOV A žena se je ponesrečila j mil je pritrdil, češ, na j 1 »i sedaj nihče ne načenjal takih vprn- i /k\Mu>v \ i-- .»- i . sanj, ker se senat bavi z nestrankarsko nevtralnostim predlo-1/U.>JAHN, Anglija, It. okt tTta — Žena Winstona Churchilla, prvega lorti rasti brado in MEXICO CITY, Mehika, 27. oktobra. — Mehiška vlada je NAGRADA ZA DOBROTO I brke. To je 871etni pastir Louis j »istopniku v Ze- nevi, Salvadoru de Madariagi obiskati Mehiko. V deželi bo o-stal j»ar ines morali s silo p0sadi — V strahu pred bombnimi ^ v napadi pošiljajo Lndončam __ xi me ne boš obril, — jt-svoje otroke na deželo, kjer divjal starec. Tukaj je Bog skrbe zanje farme rji in vaš<^a- gospodar, ne pa ti. Zadela te ni. V neko vas je dospelo večje ^ kazen Pogajanja piri Chrysler ju DETROIT, Mieh., 2C>. okt. — Po mnenju vladnih posredovalcev bo stavka pri Chrysler-ju kmalu uravnana. Vse kaže, • ia se bodo zastopniki Chryslei-jeve korporaeije in zastopniki 1'nited Automobile Workers sftorazumeli in da bo končana stavka, v.-led katere j«' 55,1 h h > delavcev brez dela. Konferenco je sklieal zvezni ilelavski posredovalec James K. I>ewey. Pri tej priliki je bilo določeno, da bo >knpen odbor stavka rje v in konipanh škili zastopnikov preuo. Le dveh za-morčkov, male deklice in fantka, se ni hotel nihče usmiliti. Slednjič ju je odvedel podčastnik na svoj dom, kjer se je zavzela zanju njegova žena. Ko je zvečer slačila otroke, je o-pazita, da ima deklica na s[m>. d njem krilu pri|>eto zalepko. V zalepki je bilo dvesto do larjev. Na malem listku je bilo zapisano: — To naj bo nagrada tisti osebi, ki bo prvi večer |»oložila moja dva otroka v posteljo. Iskrena hvala! •— Tukaj sem j a z^ go s poda r, — je odvrnil barber, — in ni hče drugi. Po teh besedah se je zgrudil barber mrtev na tla. Izza tistega ča.-a ni v kaznilnici nikogar, ki bi si drznil nagovarjati starca k britju. ODBOR ZA BEGUNCE DOSPEL NA KONFERENCO BILLINGS SE NE SME POROČITI SAN FRANCISCO, CaL, 27. okt. — Warren Billings, ki je bil 23 let zaprt zaradi domnev-J ne soudeležbe pri atentatu na preparedness parado ter je bil isotako kot njegov tovariš Toni Moonev nedavno oproščen, se še ne sme poročiti. MANJ ROPOTA BERLIN, Nemčija, 27. okt. zaenkrat — Tovarne za izdelovanje gra- Po odsodbi je izgubil državljan mofonskih plošč, so dobile jw- ske svoboščine, med njimi tudi velje zmanjšati svojo produk pravico do ženitve. Ko mu bo-cijo za polovico. Materijal, k- do te svoboščine vrnjene, se bo ga rabijo za plošče, vlada nuj- poročil z Josephino Rudolph, j Angleški pcslanik je pozdravil mednarodni c d bor za politične begunce pri prihodu V Wash no ptrebuje v razne vojaške Jd jo smatra že petnajst let zn| ington, D. C. Od leve na desno so: McDonald, sir Herbert Emerson, lord Wilfterton ail-8Vrhe- ' svojo nevesto. - - _ gleski poslanik lord Lothian in ameriški član odbora Mvron C. Tajior, *B LIB XXBODP. N«w YoA Saturday, October 28, 1 939 BLdVENE (YUGOSLAV) Bj GLAS- J. Lapaha, 8m. ot above of (teen: NEW YORK, N. V. ------- j 46th Year uaun ITHI DAT KCtPf flONDATB 1ND fiOUDAIB m Agreement ta K into Trija tM m AMrlko SeU ..........ILOO M« ...—-- HJC' la Ncv York trn fit pol ........ Zm iMatmatrci m mk Ba pol IM ........ Me .. 91M .... «... $S£0 > Mo .. f7-{» • • • • • • • • "OU1 HABODA" IZHAfA VSAKI DAN IZVZEMftI PRAZNIKOV NIUIL) m DELAVSKI VODJA PRIHAJA IZ ZAPORA POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST » tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. ANGLUA — NAJHUJŠA SOVRAŽNICA - • ——---1 Nemčija smatra za svojo najhujšo sovražnico Anglijo. Tako je že vsaj izjavil nemški vnanji minister von Ribbentrop nedavno v Gdanskem. Kar je povedal, je storil s Hitlerjevim dovoljenjem oziroma po njegovem povelja. Dejal je, da nima Hitler ndbenili novih mirovnih ponudb. Zaveznikom je bil ponudil roko v spravo, toda zavezniki so po nudbe zavrnili, in Nemčiji ne preostaja nič drugega kot hoj d-j skrajnosti. Anglija oziroma angleškega ministrskega predsednika Chamberlain« je označil za kriminalca, ki je zasnoval seda- - . . -7 -.......-........... njo vojno. Chamberlain se je bil lani Hitlerju samo zato vklo- in Pričeli kopati tla v ze-; CfT^,1 "V*- Io širnem olisegn, so se ..... 1J U'U ,n mestu Pitts Peter • • DEKLA Bilo je dve leti pred svetovno vojno, k sem bil neke nedelje povabljen na kosilo k naše mu rojaku, ki ga nisem pobii-žje poznal. Neko pisanje je nameraval poslati v stari kraj, j »a je hotel, da bi mu jaz s pisalnim strojem napisal. Tedaj je večina naših ljudi stanovala v Downtownu, po Brooklynu so bili le redko >e jani. Družabnega življenja je bilo stokrat več kakor dandanes. Sestajali smo se v slovenskem salonu na Gfcaliaui Ave. v Willianisburgu ali pa pri Koenigu na Tretji cesti v le večjidel v nemških ali žitlovskih rokah. Tiste nedelje sem se odzval vabilu. Večina naših jakov je imela zelo skrom stanovanja: Kuhinjo in sp nieo. V kuhinji je bilo dve oken na dvorišče, v spaln mala lina na hodnik. Stana na je znašala osem do de: dolarjev mesečno. Moj gostitelj je hil orjaš postave, star sedem ali ose indvajset let, njegova žena i ali šest let mlajša, drobna šibka. Bila sta nekaj nad dni poročena 111 sta imela e i Warren Billings, ki je sedel v ječi 2.1 let zaradi atentata na parado v San Francisco skupno Tomom Mooncvjem in katerega je pomilostil governer Olson, prihaja iz kaznilnice. Tedenski kotiček Piše I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. Otvoritev novega Planetarija lo $UOnn. stavba j«. 7.ida na iz limestone, tlak je najmodernejši, takozvani " terra/.za " -leno pa vse obložene z drago- v Pittsburghu, Pa. IJibiganje. — Ko so pred do brim letom in pol »prispeli de lavtei v sprenl-tvu parnih lo-* marmorjem pat na pntzni prostor Federal and Ohio St.. nasproti Carmine Hall and Librarv, North Denar za to j«- št-l iz ustanovi' Henry Buhl, ustanovitelja Buhl & Kuggs department trgovine, kateri je preminul pred nil v Monakovem in ugodil njegovem zahtevam, ker tedaj Anglija še ni flnla pripravljena na vojno. Po Ribbentropovem zatrdilu je pa Anglija zakrivila n^j hujši zločin, ker se je drznila vmeševati v nemško-poljske zadeve. Seveda, za Nemčijo bi bilo dosti lažje, če bi jo Angleži ne ovirali na njenem roparskem pohodu proti malim državam. Kakor rečeno, Hitlerjeva mržnja je naperjena proti A11 gliji, dočim je Francija le njeno slepo orodje. Francijo je Ribbentrop razbremenil vsake krivde. Da je pohvalil Rusijo, Japonsko in Italijo, je umevno samo po sebi. Napram Združenim državam goji napritner Nemčija najprisrčnejše odnosa -je. Zveza med Rusijo in Nemčijo je trdna, kajti z ozirom na vnanjo politiko obe državi pov.-em soglašata. Ribbentrop je povedal svetu, da je mogoče Nemčiji še dolgo, dolgo vztrajati in da ne smatra miru za svojo rešitev. Tega mnenja je tudi nemško časopisje, predvsem pa "Deutsche« Nachriehten Bureau", glasilo nemškega vnanjega ministrstva, ki odločno zanikuje, .d njega nobenih naročil. Mir, ki bi zadovoljil obe stranki, sedaj ni več mogoč. Mogoč je edinole mir, ki ga bo Hitler zahteval. Rusija se pritožuje, d: skušajo Združene države preprečiti prijateljske odnosa je med sovjeti in Japonsko. To jo nadaljni dokaz, da nameravata Moskva in Tokio i>odpisati ne-napadalno pogodbo, ki sta jo sestavila japonski poslanik v Moskvi in ruski vnanji komisarijal. To je dokaz, da je osišče Rim-Berlin-Tokio Še vedno trdno in da se bo s pristopom Sovjetske unije še bolj ojačilo. id oči začudeno vpraševali kaj J,,,r*k nameravajo zidati. In kar je ,]v]nv 111 znanstven, takrat malo kdo vedel, to je da-j * * • iu¥s dejstvo; iz tai j«- vzrao-Ijubila za slovo, in nenadoma vzide solnee v Wej .svoji veličastni glini ji, nakar nam predavatelj vošči: 44 Dobro jutro in na svi lenje prihodnjič." meseca starega otročička. je ibil odšel takoj po odsluži vojaščini v Ameriko. Oba ticlala pri slamnikih. Povabila sta me k mizi, ko sein se nekoliko razgled pomočniki. Tiste čase si je v nemščino pomagal, kajti trgovine, pekarije in pivnice so bi let ji. Na ogled razne solne-j ne ure, celo majhne žepne, kij za dobro-namene. Ne Elementi vesoljstva. » o kaj 1 m nebnega je zlasti na "main hali" nia-tava vseh 92 Zvezdno gledišče. Zbrali; prvin ali elementov, iz katerih, smo -e po; 1 veliko okroglo ku kot znano, obstoji vsa priioda, polo s ."»mi sedeži in ko je ura žive in nežive stvari, celo ve-preko uliee v stolpu Carnegie »"Ij-tvo. Velika večina olc- kovine. Zategadelj so ljudje izumili j vodne in ipusčeno uri j stavljen je niodel jako konrpli-eirane vodne ure starih Rimljanov Še pred Kristusovo dobo. Zanimiv je časomer na vodo. ki je bil izdelan v Au- Science." . i llali « dbilji S, se je firičcda 44ne- inentov -o rudnine in __ '.Mnogi zamenjajo Planeta- )H.sna presta v«." Nad nami |e|drugi pa razni plini, ki tvorijo nuni z Observatorijem, kar pa|!»;!«» razlito ^vetlo. iasno nebo.jnaše ozračje, med njimi naj- . ...... luno razjM>to --vet I o, jasno ne no, je krivo, kajti doeim je zadnji |JMt katerem je brzelo zlato soIn-| važnejša in v največji meri \i>ik in vodik. Prvine se vidijo, kako izgle-lajo v prvotni ali surovi obliki in z drugimi primesi kot lun. nakar pojavi nad nami rude. r>oterii l<()ft ."ini z\czdni obok, kakor in slednjič predmeti, za koje se namenjen za ueenjake zvezdo- ki |Kl kaj kmalll zatonIlo. slovce v svriio opazovanja in;Tn T1„iM) S<1 ial|H. TM(]ai,oma studiranja zvezd na nebu. jeLmu'iti. kot v naravi. še neka? Planetarnim pn-ve.Vn široki niUnit l]KX na,tanP 1K>potna 1 j ilirski izobrazbi na polju a-stronoiifije. Tudi tu gledamo zvezde in planote, a nuna k ponarejene na umetno narejenem nebu, \eiidar pa tako natančno in naravno, da imamo občutek, kot bi se nahajali >redi jasne zimske nori k ?e na visoki gori, ne pa v poslopju. Po-lopje nebesne znanosti ki ' je l>ilo otvorjeno za obeifi- .......... Ur Mf u m amhm sbda J HITiC mmnjajo so navbdm ct^ KI poDmavMf GOBI JhJLJ DOU wojwA Mnnu matu. FRANCO skusa pospe -siti špansko industrijo MADRID, Španska, 27. okt — Španska vlada nudi vod stvom novih tovarn velike o-lajžave. Davki jim bodo zni žani za polovieo in vlada jam či štiri odstotke dobička od na loženega kaprtala. - nesreča" Na I/jmbnom se je tezJco po neswil 32-letni s.plavar .Jože Ermror. Ko je bi F za.poslon na splavu, .so ga strnili hloili in m*i zdrobili levo nogo'. Er menca so prepeljali v celjsko bolnišnico. - - VELIKA PLOHA. 15. soTrtem#>ra se zgrnili nad oel>4co kocino temmi oblaki in ofcrog pol 8. nvceer se je vlila mc^tia pioha. Nevihta je divjala med gromom in bliskom in napravila precej skwie eadononiHcih. Med nevihto j« ▼ (Mju ugaanrila luč. tako da j« bito mesto več minut v po polni temi. V okoliških vaseh je dirjal ogenj, ki je povzročil M 1Q0,0QQ din škodg,. ^___ j sinoči'dne 25. oktobra, je velja- značilnosti nebesnih teli*; in sredi najjasnejšo zimske noči. T/^iji je li'idi kraljiea iicm"! luna. \ id<'li -mo natančno vs<» n'anete naši- solnčne družino, Mereurv. Venus, Mar-. Jupiter, irranus Xeptun in /J-isti planet S:i.turn z njogmimi divno b->i"vanimi obrisi. pro:lavatelj nam oa je ?»ojasni"val razm DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo; 100 Dinar.--$ 2.60 200 Dinar.--5.00 300 Dinar.--7.25 400 Dinar.--9.50 500 Dinar.--11.75 ZARADI RAZM K K V EVROPI m» bUr na*> zver« » denarnr pošiljatve v -Jugoslavijo zarasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je BMjcore našim rojakom vztreri in denar varna pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljate* zaradi evropskih razmer zakasnitL ZA NUNO POŠILJATE V POSLIŽITE SE "CABLE ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $2.— ZA VSAKO POŠILJATE! V JK.OSLAVUO slovenic publishing co. :: t.POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York u i>o rabi jo a so ver ali manj važne kot |H>sa-mezno opeko v einloviti z«rraidmženih di-žavab. ki se rabi za pogon no peresa, no uteži, ne elektrike, temveč jo večno žene — »>premenrba zračnega pritiska, ki vedno obstoja radi menjajoče se temperaturo v ozračju. . - - • Govoreči meteorji. — Xe pozabite si oglodati tudi raznih meteorjev, ki so tu na ogled.. Kot znano, so to nebesna telesa, ki prilete od zunaj iz \>e-iilirskega prostora, kosi razbitih zvedd in planetov. Velika večina meteorjev zgori radi frikeije v orzračju, mnogi pa ras 1 i svi > je vel i kosti ! površje zemljo. Največji tu tehta S(M> fun-toA-, ~>e-"*tavnia železa in nikla, in je peti (po velikosti iz tako-zvane 1 * Meteoritske jame v A-rizoni." X^d njim zapazite napis: V svrho pojaisnila pritisnite gumb. Ko to storite, za-slišite mafhonia skrivnosten glas, nn4oorit sam vam prične govoriti (seveda s pomočjo -krite graraofort-ke plošče) in ,vam pravi ?r\*ojo zgodovino. Enaki gtunjlii so tu
  • eti v Združenih državah. Zavod jo odiprt vsak dan od 10. zjutraj do 10. zvečer. Zvezdne pre^^tave /pil so dnevno ena .popoldne ob 3.. dve pa zvečer ob 8. in 9. uri, ob sobotah in nedeljah pa Še dodatna ob 4. uri popoMmv Vstopnina za to razstavo je 25 cont. (vse dnigo pa io prosto. ^Po^flrav. New Yorkn vsakdo lahko z v glavi. zdaj vein, kaj so ti č Šele tedaj se mi je posve lo — O dno zdi — se je moško nesn linil. — Ker ž njo nemško u vorim, kaj, ne? Ja, veš, se n ra malo obrihtati. Kam ipa s samo kranjsko Špraho*. Protni" I nemščino se i>a pride i>o vse svetu. Vsa vrata so ti odpr Jaz vem, ker -eni bil pri s datih. Meni je šla dobro v g vo. Po enem letu sem bil formajster. Med nemškim i rodom so hitro privadiš. Me so jioslali v Niderestrajh. Medtem se je vrnila ' Agne postavila kruh in pivo na m" in sedla v kot. Pa še ni dol sedla, ko jo je surovež zoj nagnal:—Bajsbrot niht švo brot. Marš, euruk trogn. K eitrku noliamol! Pokorno je vzela z m struco rženega kruha in ga zamenjat za belega. — Koliko ji pa plačaš? lose že jo J sem ga vprašal. —- Koliko.' Deset dolarj na mesec ji l>oin dal, ko bo t krat karto odslužila. Deset i larjev je menda dosti za tal ga telička, ki nič. ne zna. Spi kuhinji na tleh. In dobro ko> imam. Vsak dan meso. Kdaj imela meso ma? Trikrat leto. Gospodinja je postavila mizo tri krožnike. — Kaj 44Agnes'• ne bo ji Ha* — vprašam gos>i*odinjo. — Mi trije bomo pri mizi, odvrne namesto nje gos|»odj — Dekla bo pri vastubsu. Jed mi ni šla v slast. Dv krat sem zajel in odložil žl češ, tla mi ni nič kaj prav. kosilu sem hitro oil pravil pi nje, in se poslovil. Tudi dek tu sem stisnil roko rekoč: z Bogom, Neškh, in pridna l di. Strašno hudo mi je bik> sren. In ko sem bil na hodi ku, seiu zaslišal za seboj p t rešljivo ibtenje/- 'GLAS NAROD New YoiC Saturday, October 26, 1939 SLOVENE j(YUGOSLAV) DAILY ■ i " 'i r ■ r r s r i fi^ Iz AHKOVERNIH LJU-i^voje poti, ko r-ta iiiu zaskočita i JE ZMEROM DOVOLJ I/. N? ovega moista poročaj« ef »temlbra: — Do4enjsika »a mnogo ciganov, med kateri sta najštevilnejši rodbini »miličeva in Hudorovičeva. druigi cigani prihajajo k ni. Pred dnevi je prišla ne-CHgtwiskA družina iz Hrvat-* in -se ustavila v neki vasi. Ji »rani so ljudem pripovedo-li, da imajo pri sebi mnogo tiarja, katerega pa v seda |ih t asa ne rail ne morejo preti-(•tapiti o>est i k je postajal čedalje bolj zali fcl jen in molče**. Moževo [uino (Vnašanje je kar resno kskifl»elo njegovo ženo ki je ^la mnenja, da ji je mož hudo »olel. Tudi otroci so govori-po vasi, da je atek lunin lw>-in. Xa vnako prigovarjanje mož v txlgovor le narahlo mignil z rameni. I Nek i večer pa -e je mož na igovarjanje žene le odločil povedal vso .skrivnost >voje plezrii. Me«I štirimi očmi ji zaupal, da je imel večkrat se-laiiek - riga m »m, ki mu je '(■dlagat imenitno kupčijo; za ^00 dinarjev debi SO tisoea-»v v tuji valuti, katero l»o on »t ugleden posestnik z lahko-► vnovčil za dinarje, kar je ganu nemogoče. Cigan se je Izgovarjal, da njegova drušči-(h, /nujno potrebuje gotovino i potovanje, sicer pa bi ne po-ijali tako ugodnega nakupa ji je valute. Dejal mu je še, la bo tujo valuto vnovčil v Te-tni hranilniei novom<*ski 11 i pa v kakšni banki v Ljub-;ani. Slr>ričo te izpovedi je že-a moža vsa vesela novice še ilo okregala. ker ji vsega te-U ni že prej gospodar po posojilo svojemu prijatelju. Drugo jutro je imel poso«t-'ik denar v rokah in je ne-rpno čakal, kdaj se na pragu j iše prikaze njegov dobrotnik igan. Dolgo nru ni bilo treba lakati. Po bregu navxg>r ie [risopihala cigamka, ki je potniku prinesla sporočilo, da h dolgi eigan pričalcnje na ob-»nku goz«la za vasjo, kamer naj t rod i on požuri. * Rekel m je tudi, naj vzame « ^eboj wnar. Na sestanek «e je kmet resnici takoj napotil, vendar [enarja zaenkrat ni imel ® -e->j. Tmel je še pomisleke. ki la so trn na sestanku ^akoj milili. V gozdu mu je namreč [igan pokaral .polno pijanih japirjev, ki so bili silno pedob-,i ameriškim dolarjem, itnli-| n i i nI liram in nemškim larkiMin. V vreči kptere je •rebrKsani cigan jemal pisane pot dva cigana in mu vzela vrečo, v kateri pa gotovo niso bile kakšne vrednost7. Ker se je kmet upiral, sta ga cigana za namošček še malo prerahla-la m nazadnje trdo pri vezala k neki bukvi, kjer je siromak moral prebiti vso noč ']o dragega dne popoldne. Lahkovr-ije bilo vloma razočaranje ve!i- Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno nega moža je rdšil iz mučnega l*>ložaja .star prosnjak ki ga je I K) t po naključju doved v. mimo. Mož se je ves potrt vrnil j*) oviiiltiJh domov, kier .so gu nestrpno pričakovali. Seveda t. ko. Zanimivo je predvsem to, da se med našim ljudstvom, ki sicer ne zairpa ciganom, še zmerom dobijo ljudje, ki se dado na tako (preprost način opehariti. Ne čitajte det aktivni h | romanov tt.pi rje, i m se je čul zve •nk« ovancev, za katei? je cigan jekel, da so iz pridnega zlata, 'osestnik, ki je kar strmel nad olikiin ciganpvim bogastvom, ie je še opravičil, ker ni takoj »rinesel denarja. Prinese! pa la ga bo rm določano mesto jve^-er, ko bo izvršila zamenjava. In res je lanet nri-el na določeni kraj .* štirimi ti* »očaki, za katere mu je citran zroči 1 avoj zaklad v vreči. Veselo raslpoložen jo je mož nahnil »lomov -iko7,i iroZ4l. Ni n«fw*avil po 8x>»la čerrtine objavilo zanimivo iwstolov&M no, ki se je prij>e*ila v braovlaku. ki vozi iz Pariza v Bon lean x in ki gre na račirn pretiranega »branja detektivskih romanov. V brzovlaku je sedel premožni trgovec Ralleux. Sedel je v prvem razredu in ker je l ilo ponoči, je bil raztegnjen po mehkem sedežu. Spati ni mogel.. V vlaku sploh ne more spati. Zato je bral. Pametne knjige ni imel pri rokah. Mi-inogn-de 'si je na pariškem kolo« Ivoni v knjigotržnici kupil knjižico s sen-zacionahiim naslovom in razburljivo naslovno sliko. Mislil si je: n« potovanju bo že, potem pa vržem knjigo »-kiti trgovec je pri Vitanju knjižnice postal zamišljen. Kaj ko bi se kaj podobnega zgodilo ž njim/! Saj se vm\ kar roman opisuje, lahko pripeti. In žrtev, mrtrtna žrtev v romanu o-p.saney^i ro|»arskega untora je laliko on sam. Trgovcu je postalo m'prijetaio pri srcu. Kajti /pri isebi je nosil veliko denarnico, ki jo je skrbno stiskal v notranjem žepu telovnika. Nervoznost potnika se je >to(p-njevala, ko je na neki neznani pcetaji, kjer ^e je bnzovlak u-stavil, vstopila tajinstvena dama, ki se je tiho vsedla v svoj kotiček in nemo opazovala tr-goMoa. Potniku se je ta ženska, ki ni nil- dejala, zdela takoj sumljiva. Njena elegantna postava je bila preveč očitna, narejena, protinaravna. Xjcna lnpota preveč vsiljiva, preveč na ponuj, njene oči vse preveč vse vidne in prodorne. Ta dama ne more biti \Tsaks?t mt^secev strogega zapora in mu naložilo visoko denarno globo. Boljše bi bilo zanj, da ni kupil na kolodvorski knjigarni nobenega kriminalnega romana. DESET ZAPOVEDI ITALIJANE. ZA Italijanski listi objavljajo na vidnem mestu deset zapovedi, ki naj služijo za vodilo slehernemu Italijanu v sedanjem času. V njili so naslednja navodila: 1. Ne pozabi, da Mussolini ,ve, kaj dela, in ne nasedaj zato vestem iz tujega vira. 2. Prepusti denar v varstvo (bankam, ako ga imaš. Aiko imatš denar v roki, ga zapraviš na tisoč načinov in ti je kasneje zmerom žal. . 3. Naj ti ne pade na misel, da bi kopičil doma življenjske pot rebe**i ne in drugo blago, ker je vlada dovolj poskrbela so pozabile na tajiiustveno da-jza Primcf- • 4. Ne jediku.i, ako nimaš ka- mo in trgovec je za&pal. Toda naetrkrat »se je vlak irstavil. Vlak ise je stresel in cfb smnkti -se je prebudil jpotnik Ralleux. Preflnwlil se je, toda ne .papolnoffl^a. Zdelo se mu je, da jra hoče tajinstvena dama prdbosti s svojimi zelenimi Oč-pii in da drži v rokah revolver, ki je nanj narperjen. Ves pre-.-»tr»šen w je trgovec dvignil, s k/epkim udarcem zbil tej čudni ženski revolver i i rok ter ji poslal v obraz citffco pravilno j bolosandu udafoc, tako,, da se je danw % gloihokim v^dihlja-jein sesrtJla kot -da bi bila brez zwveeti.. Po nekaj minutah ee je daina vsa.zlomljena |čh*igni- 300 svitih mas letno w ilvljanju in p* »mrt, m d«l«2n) eiant "Mairt« zv4t« s« Afrike." £r«r*j. 4 jrin* enkrat M veda« 25 c«at«w u vuko osebo, iivo ali umrlo. Naelov: vaako osebo, iivo ali umrlo. Naelov: OHUtiA IV. PETRA KLAVERJA M afriik* mltijone. ve. temveč bodi hvaležen duce-ju, da nam je poskrbel' Ob pravem času žito, da bo vedno dovolj Ikrulia za vse. . 5. Ne jetiiknj, ako se ne moreš vc-ziti okrog z avtomobilom kajti bencin,, za* katerega mora država izdati v inozemstvo toliko zlata, (potrebuje predvsem vojska, ki bo branila tebe in tvoj- dom. . 6. Uporaibdjaj kolo, da izgubiš trebuh in da boK bolje ra-»imilel trdo življenje o'nih, ki uporabljajo kolo izato, da hodijo na delo, ki »si ž njim služijo vtsakdanjr kruh. 7. Pouči svojo ženo, ako tega .-»e ne ve, da je varčevanje najbcll'f&i zaslxi'iek; ono služi prerlvsem družini, toda daneie v .prvi vrsti domrtrvrrii. 8. Ako imaš kak obrat, ne kaži svojim 'klientom kislega in nezadovoljnega obraza, tem več vedno nasmejano lice; tako J^oš stori-l svojo dolžnost, obe- Novi Veliki Zemljevid Zbirka novih zemljevidov, čije sestava velja $300,000.— kaže svet, kakoršen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze diktatorstev in demokracij. Posebne zanimivosti TABELE: Potovanja odkritij in raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in globočina morja in jezer. Največja jezera in otoki. Najdaljše reke in prekopi. Najvišje gore — najvi- višji slapovi. Razdalja zračnih prot; med mesti. DIAGRAMI: Predeli zemlje. Značaj krajev na zemlji. Poglavitne vere na svetu. Seznam ver v Združenih državah. SESTAVLJEN S POSEBNIM OZIROM NA ': SEDANJI j POLITIČNI POLOŽAJ VELIKOST KNJIGE 9/2 X 12 in. Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO VAŠO IZBIRO 5 KNJIG katere so v seznamu na zadnji strani lista. 48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DEŽEL 48 STRANI ZEMLJEVIDOV DRŽAV ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE PROVINCE VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV Skupaj 160 strani Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216We»t 18th Street New York City VEZAVA TRPEŽNA IN UMETNIŠKO IZDELANA P 0 Z O K ! Zaradi carice na angleške knjige, naj rojaki v Kanadi pošljejo povrhu še 25 centov v delno pokritje carine. ji Gin pa 1h>š triJi setbi koristil. 9. Ne poaaibi, da gre v>aka lira. ki jo zapraviš za inozemski produkt, v blagajno ljudi, ki nas sovražijo in zasramnje-jo. 10. Zadnje in (prvo pravilo: Prepričaj bc sami, da politika ni tvoj poklic. Pusti, da o njej govori oni v Rimu, ki nosi odgovornost. Njegova oseba je dovolj za vise. . ZLATO PROTI REVMA-UfMJJ. Novejše raziskave kažejo, da inia zlato poseben učinek na revmatična obolenja. Zlato dovajajo pri tent zdravljenju, v kemični spojini, ki jo kri sprejema. Talko more po vsem telesu izkazati svoj ueinek proti revimatiionimi strupenim sno-yem, iki jfh danes sicer še ne poznamo. (Po številnih poskusih so strokovnjaki označili zdravljenje revmatiizma z zlatom kot največji napredek odkar so ljudje z rewno isploh bavijo. .Posebno v izrazito kroničnih primerili iso 'dosegli izljoljsanje iu za-stoj v bolezni, ki je dru- *rao .se zadr-Ziili v gostilni pozno v noč, čakajoč, da >e vrtMiie i>o malem umiri. Kakih 20 kmetov je lesu, za telo strup, vendar pa zdelo v skromni pivnici. <)- dajejo (dosedanje izkušnje npa-nje, da bodo ugotovili količine elata, ki jo človeška kri prenese v vsakem poedinem primeru. Tedaj bodo lahko zlato začeli uporabljati kot splošno leči 1 o •za revmatična obolenja. Če pomislrmo, da oiio-posabi ja revmatizem danes več ljudi za delo nego j etika, in nrmoge dm-jIOVo stanje brezupno. infekcijske bolezni, ^e lah-' iko veselimo, da je zdravniški vedi iiFipclo odkriti pripomoček ki utegne revmatiična obolenja odpraviti. krog 23. ure je strela treščila v gostilno in zažgala streho. Trije kmftje so nezavestni ol»-h*žali na tleli, mted ostalimi je zavladala panika. K sreči je bil v gostilni tudi va^ki učitelj, ki je ljudi pomiril in skušal prizadetim trem kmetom nuditi pomoč. Vendar je nji- sosede, ki so hiteli gasit. N«a največje presenečenje so v kopici goreče slame na^li truplo mladega Sainlorja. P« iskava je ugotovila, da Sandor Vlah ni bil oropan, ker je imel pri sebi še voro«''ajo 18. sept.: ,V soboto zvečer se je zbralo v gostilni v Hajdo^ah več ljudi. Po pijači se je meti Pričel prepir, v katerem so bili zelo hudi Štefan Zupančič, Anton Verzel in Zajček Jožef, vsi iz Hajdoš. V prepiru je najbolj bojevita skupina gostilno zapustila. V nedeljo zjutraj o- _____ krog 2. ure s»o našli pred go- •nika, starega 29 ^'J00 ^žeeega Štefana Zupan-ma pa zločincu še <\iea, ki je bil že mrtev. Na pr- STRAHOVIT ZLOČIN V SOMBORU. Doklej še neizsleden ubijalec •je s strelom iz lovske pu^ke u-Vnrrtil Šantlorja Vlaha., zidar-s'kega porno« let. Smrt sama ni zadostovala. Pokojniku je iztakiril oči, nato pa je truplo Zawlnje dni je na Kordunu, kakor tudi na Jadranu vlada-) vrgel na bližino kqpico slame lo hudo neurje. V Čatrnji so in vse skupaj zažgal. Okrog fcmeto\Talci podne\ i obirali sli- 4. zjutraj je oče mladega Vlaha ve in ko je zvečer začelo moč- vMal. ker se mu je zdelo, da se no deževati, se je večina za tek- zunaj dogaja nekaj sumljivega. Ja v gostilno Janka Količa. Na- Zagledal je gort^čo kopieo V ^iv je bil vedno hujši, razvil se bližini domačije in je poklical sih tik nad srcem mu je zijala velika rana, prizadejana z no-žeirt Pred vrati gol*stilne je sedel tudi Verzel Anton, ki je iinel rano na levi strani prsi. ADVERTISE M "GLAS NARODA" »8 EXE IIBDDP« New Toft Saturday, October 28, 1939 BLDVmnB (YtJGOBLXV) DA1L1 Kje si bil tako dolgo^ Roman fx življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. =S9 Viae turistov iz vojskujočih se držav se podaljšujejo. VPRAŠANJE: Rodil >em se na Poljskem in "sem prišel v Združene države radi raastave. Moja viza za, začasno bivanje K'lau> odide k Longwyjevkn. Najprej najde Cliarlesa v Združenih državah izteče v jia vrtu ki ga zelo prijazno pozdravi in ga pelje v hišo. dveh mesecih, ali ne morem se John je obema dekK torna moral sporočiti, da je prišel obisk, 'povrniti na Plojsko. Smem-li Obe >te v tvojih sobah in ee preoblačite. jzaprositi za d owl jen je, da o- Oharlie in Klau- sedeta v sobo v pritličju in sedaj pravi stanem tukaj za vednof Klaus smeje: PROBLEMI PRISELJENCA *4Tukaj se je zadnja leta mnogo iapremenilo." Charles ga presenečen poseda. . "»Ali to hišo že od prej poznate?" "'Seveda; včajsih sem bil v tej hiši v času gospoda Fi-desserja. Tudi njegovo ženo, ki pa je pred njim umrla, tem dobro poznal. 1 In — vašo gdspo mater ravno tako — bila je krasna mlada dama, ko sem bil še majhen poba." *4Poznali ste našo mater?" vpraša Gharlds. Klaus prikima. '"Da, kolikor pač more iriajhen fant poznati od rasi d mlado damo." "Ali ste tedaj svojo mladost preživeli tukaj v bližini?" 4* Da, gospod Longwv." Medtem pridete Winnie in Truda in Charles jima živahno in raz vneto pripoveduje, da je dr. Horvat osebno poznal njegovega starega očeta, njegovo staro mater in celo njegovo mater. To Winnie seveda tudi zelo zanima in celo Truda .presenečena jHjtsluša. Winnie nato nadaljuje: "O vas pravzaprav vemo premalo. Ko vae je gospod Weyersberg na terasi predstavil kot tvojega gosta, ni ničesar pojasnil, kdo ste — to s*e pravi, povedal je vaše ime, drugega pa nič. Sodi*j pa moramo ]xj vaši izjavi sklepati, da ste prej živeli v naši bližini." 4'Seveda — v tej bližini sem bil doma že kot otrok in sem tuka j preživel vso svojo inltdost, razun, kadar sem bil po šolah. Potem pa, ko isom dokončal tvoje študije, sem bil zopet mnogo let zdoma." "Najbrže v inozemstvu, kajti pozna se vam, da ste mnogo potovali," .pravi Winnie. Klaus se prikloni. "Imate bistre oči, milostljiva gospica." *4Torej je res, da ste ntfnogo potovali?" Vsi ga z velikim zanimanjem /pogledajo. "Ali zadostuje, da vam povem, da sem bil vdeležen na ekspedieiji na Južni tečaj f" CharltB pdfikoei in tudi obe dekleti kažete velik nemir na obrazu. '*Na Južni tečaj! Mogeče celo > Klausoiu Weyersbergom?4 44 Vedno tem bil v njegovi bližini." • Winnie se s prstom poti>plje po čelu. . "O, sod a j se mi nekaj svita! Prišli ste na Gravenstein, da prinesete godu Weyei>bergu sporočilo o smrti njegovega nečaka, zato re mi je zdel tako raiaburjen, ko vas je k nam pri]»eljal na teraiso." 44V m-niči sem jjrišel, da mu r*poročim o suniti Klausa W e v e rail k* rga.*' "Moj Bog. kako zanimivo! Kaj pravit k temu. Truda?" vpratša Winnie. Truda glolioko vzdihne. . 41 Nekoč mi je Iduna pripovedovala, da je njen bratranec Klan- |M»|K»lnoiiia izginil in da je bil'o od cele ekspedieije .najdenih samo nokaj d(*-k ladje. Cela cikspedicija je mo-iala |Mjd tragičnimi razmerami |x>giniti. Toda oče Klausa Weyerv-l>ei*ga ni liott 1 verjeti na smi*t svojega sina in je zato določil rok desetih let, v katerem času Kurt Weverssberg ne more po-tavno nastopiti dedšeine. Upal je, da se bo njegov tin nekega dne vendarle še vrnil." Kfaus potluŠa z nespremenjenim obrazom.. "Toda gds]Kwl .WeyerMberj? je navzlic tenuu nastopil detlt^-ino, saj kolikor dopušča pretiva," pravi Klaus tiho. *4To je že rIe*lijo. Winnie in Truda se dižite za roko kot dva otroka, ki »ta v strahu v temi. "Moj kako strašno! In ka>k čudež, da iste všli tej strašni smrti!" pravi Winnie. Tako nekaj čaisa ti sede nasproti, ko Joftm naznani, da je zajtrk gotov. Oiarlie potitne Fvojo roko pod Klausovo pazduho. "Pojdite z menoj; najprej se bova maFo pokrepčala. Vaše pore čilo rtrs je v e zelo prevzelo in j>otrlo. Kako strašno sto morali tnpeti.! To nam morate pozneje kdaj se povedati, ako sploh riK»rete o tem še govoriti. .Najbrže ste o vsem lem morali na Gravensteimi poročati in vam je bilo gotaVo zelo ti žiko o tem govoriti.'' Klaus se čudi, da je CHiarlie tako zelo razumen in v tej uri te prepriča, da ni samo podcenjeval njegove sestre, temveč tudi njega. . "Da, jvzneje klaj vam bom v<«e povedal — a?i še bolje, brali bode. kar imam o tem poročati. V doglednem času bom Moje spe mi ne in izid eknpedicijdtega potovanja objavil v knjigi. Znnrstveni uKpeh te ekffj »edicije imora biti potrjen, to sem družbi, ki je odpravila našo eknpe-tičijo, moral oblju biti in sem že »pridno delal na tem." Vsi «edejo k n.izi. tedaj pa že vem; da bi n*>gli to delo v miru končati, «te prišli na Gravenstein in takd upamo, da boste še dolgo I— ■ r tal LP » 0 r (Nadaljevanja prihodnjih) ODGOVOR: Po zakonu nihče ne more spremeniti svoj priseljeniški "istatus"; to izmenja, inozemec, ki je prišel j&ačaisiro, ne more postati priseljenec, ki je pripilščen za ttalno bivanje, ra7.un ako t-e poda zopet v inozemstvo v tvrho priseljenLšlke vize. Da bi vi mogli dobiti priseljeniško vizo zlahka, je bržikone ne-mogoče za sedaj, ko je že toliko ljudi priglašenih za poljsko kvoto, da bi izpol'nili poljsko kvoto za mnoga leta naprej. Ker pa je na Poljskem toliko ljudi, ki sploh ne morejo odpotovati tudi če bi dobili vize, je prav mogoče, da se doba čakanja za poljsko kvoto znatno Okrajša v bodočnosti. Ako vann ni umestno podati te v ka-ko inozemsko deželo in tam čakati na .priseljeniško vizo, je najboljše za vas, da zaprosite via podaljšanje začasnega bivanja v tej deželi. Kakor kaže, bo.^te lahko dobili to |>o-da!'jšanje, dokler vam ne postane mogoče povrniti se domov. . Pripomožne organizacije v nevtralnih državah nimajo dolžnosti registracije pri Državnem departments VPRAŠANJE: Vsi zastopniki Lno-zenl ikih organizacij morajo biti registrirani pri Državnem department u. Jaz tem odbornik pripomožne organizacije, ki nabira denar in oblačila za otroke-begunce v Estoniji. Ali mora biti naiše društvo registrirano? ODGOVOR: Ako se vaše delovanje omejuje le na nevtralne države, ni vaše društvo prisiljeno registrirati se po določbi neu tral i tet nega zakona. Kima dokazila o smrti prvega moža. VHRAŠA1NJE: Moj pivi iikjž je bil naveden kot "pogrešan" v svetovni vojni in nikdar ep ni več .slišalo o njem. Ijota 192H t€>ni iprišla v Združene države in prrhodnje leto sem ise zopet poročila. Imava tri otroke, ki so se tukaj rodili. Sedaj pa, ko sem zaiprosila za naturalizacijo, oblast zahteva, da |>okažem lii-i, prvega moža. Kakor sem čula, seznami rojstev in smrti v rojstnem kraju so bili vničeni. Kaj naj storim? ODGOVOR: Vprašajte za nasvet naturalizaoijski ura-l. kjer ste vložila prošnjo. Brž-kone vam borlo irasvetovali, da pišete pristojni oblasti v ino-zemfstvu za snurtni list. Ohranite prepis tega pisma. Ako tega dokumenta ne morete dobiti, bržkone bodo oblastim zadostovalo zaprisežena izjava prijateljev ali sorodnikov, ki znajo o tej stvari. Naturaliza-cijsko sodišče ne bo odobrilo vaše proSnje za nauralizacijo, dokler ne Vk> nrespriča-no, da je vas prvi mož zares umrl te- FRANCE BORKO: VINOTOK (Slovenjegorški film.) Mesec rožnega venca. Dne- se suče po svoje naiprej. Komna jžlali t ne jše rože-vinske' za je i>o^nala klas. Mustači vi trte, s katere {»obira vinogradnik jagode in moli svoj pristno slovenski rožni venec. Sveta Terezija se radujo njegove rožno venske ipobožnosti. . eZ od velike nlaše sem se blešči sredi dozorevajočih goric štiri repa ta zvezda in kaže pot od južnozapadne letne strani prihajajočemu dionizi.vkeniu bogataju Vinotoku — Klopo-tee. Sapa se oči jesen. Rumeni koruzni storž «se prekljuva kakor pišče iz lupine. Že se sveti črnim kavkam, da ga hodijo načenjat. Ni ga strašila zoper njih. Slednjič pa je tukaj oktober. . Oktober, osmi med meseci. Zrel v sadežih polja za naše branje in trganje. Jutra so hladna, megla se pršeče kadi, slana je popa ril a ajdo, sonce se kisa in čriček striže vse dneve, žena, ki je bila čez poletje na morju ali v kakem zdravilišču je oktobra zopet dobra. Noči so že dolge in mrzle. Topla ženka je namesto termov-ke. Najbolj jo pogreša mlado poročeni i jih bilo žgati, mož bi rik v naše kiance, kakor ne koč kruti pesjan z rdečim fesom in polmesecem na mrkem čehi, v pesti z h and žar jem — uh, sam Jezuseek in njegova Marija Zaščitnica na Orni ptujski gori se nas usmili — med rad slrvovice, da» l>i ga ogrela. Moško delo ibrez pijače ni igrača. Sama se bo morala včasi okrepčati z žganico pomočnico. Bog vedi, če se ne bo navadila piti. se mtnči vojpik na orožnih vajah. Samo da se ognjem in žveplom, ki dežuje spet vrne domov. . na premajhno rrtorje, in na še veliko premanjšo zemljo. fin zwlaj da se zgrinjajo svinčeni oblaki nad to naišo slove-njegorišiko žemljico? (V smo jo s s\'ojlm trudom in svojim znojem gnojili, čuvajmo jo! Ob svetem Juriju smo jo posejali s turščico. V pomlad je zelenela. Lastovke — kolikor niso šle nekje daleč na lrmanice — so prinesle vračajoč lat zvona, toča je švisr-nila nekje okoli Trojice. Pa človek moli ali kolni — svet Tu in tam pod islaimnato streho še niso pozalbili rožnega venca. Najstarejši sin je s črnim kovčegotn na rami odraj-žal iz domače liiše. Mati je jokala vzdihujoč, da bi rajši videla, da bi ga nesli v črni rak-vi štirje možje. Bi vKaj vedela za njegov grob — talko pa. — Sama moli naprej in ob koncu žalostnega dela rožnega venca zmeraj pristavi: 44Molimo še za mir . . . Oče naš!" Tn potem kožuha r! Pri mnogih hišah v vasi je danes koruza. Treba bo si zaslužiti težake, da potlej ne bodo sami sedeli do polnoči pri kupu na-vožene koruze. H Kuhariču pojde kožnhat P ran ček. ker tairf bodo da:li za luikiv med in koruzni krtfh. To pa ima on nad vKe rad. Vančeik pa k Ro-pošu, TJziika k Fištru. Edino mati fbodo čuvali doma, da kdo česa1 ne odnese. Nekaterim jo bolje krasti, kakor delati, tako se le»pse živi. Lamlpaš že brli na skednju. Dekleta ubirajo grla: "Rdeči so oh laik i . . ." Fantov, ki so na vasi zvečer prepevali, ni, da bi jim |>omagali s svojim moškim glasom. Skrinja rova Micika je previsoko zavzela in pesem jim je proti koncu ušla. Ko-maij so jo vlovile za rep. Ni Paničevega, da bi zaigral na harmoniko. Vsak kup žoltega klasja gori iz suhega palinja. Vsaj koruznega kruha bo, če ne drugega, se tolaži gospodar. Jabo'ika, žganico in tolkovec ponuja kožuliačeni. Včasih se je mlad j^vet zavrtel, zdaj pa so punce brez dečkov. Iti na vojsko, pravijo možje, ki so se jo že skusili, je sakraholsko. V koruznjakili se koruza suši. Semervko obesijo pod kap na drogove z nekolikimi ovojnimi listi, ki jih puhtijo na stroku. Tam, kjer ni drugesra zrnja, naiuščijo na hr-tačili koruzo, da jo odnesejo v mlin. S koruznimi bati si kurijo babica v železnem bingecu v zadnji hiši ter čehajo perje. Oni ž<* čutijo v noge zimo. . Dedek pa so dan na dan v goricah. O, koliko dela jim dajo gorice! Od prve sproti-letne kopi do obrezovanja, vezanja, škropljenja in zapnha-I vanja so imeli polno skrbi. Saj I niso brez vi niča rja, toda kaj se IjrnVki človek briga. V<-dno mu je troba biti za petami. Vsak svetnik ima pi*te k sebi' obrnjene, kako jih ne bi imel jj* takle siromak. Obdeloval je 22. gorice, sad pa mu v trganje 'drugi pol>ere. De^lek pa tudi skoparijo. Iz kleti natočijo ročko jabolčnice, vino pa za sel>e prihranijo. Piti morajo, da jim žile ne zvodenijo. Na drugem svetu ga itak ne bodo več pili, zato si ga morajo privoščiti, dokler živijo. Takoj M\.azproda~ja KNJK Da napravimo prost za novo zaloga smo zi žali cene teh knjig, c vsakemu jih je mogo naročiti. Storite to še d nes, ker bo zaloga kma iztekla. AndrrJ Hofer Tirolcev (Junaški vodja 2. 3. 4. 5. 6 7. 9. 10. 11. 12. 14. 15. (6. 17. 18. 19. 24. 2fi. 28. 29. 30. 31. 32. pravijo in nHarsiikdo jim da' 34. 35. 36. 37. 38. 40. Brlgrmjski Bis4>r < Vitoj J-l-n Beneška Vedržrvalks Boj in Zmag;* (Jo-^-r Spninm Božieni Ihirovi ves»i "!:» mladino ( K savor Mefik' Maron, krščanski defek z Lib nana Musolino Ob 50-l^tniri di. Janeza Fv. Kreka Parižki Zlatar Palria, Povest i t Irske junni! dobe IH. F-d-re Paberki ii Koža lj> Požicalee Pravljiee (IT. Maj*i Pravljlee in pripove^lke za m dino (S. Kn^iitnl Povesti in Slike (Ksaver Mesk« Ptire Selivke (t»l'..r. Praski Jtidek (Josip Voh Praprefanove 7s«»dbe. Povesti (Anton Stra*arj \ 'GLAS NARODA" S # S p pošiljamo v staro do ^ ž movirio. h Kdor ga ho- ^ naročiti za svoje P sorodnike ali prijate- | j Ije, to lahko stori. — J j Naročnina za s t a r i I \ kraj stane $7. — V S jj (talijo lista ne poši- i i Ijamo. ^ kom vojne in niste zakrivila binarni je, ko ste se zopet poročila. . Hoče zaščito Amerike za svojo družino v inozemstvu. VRRAiŠANME: Dobil' sem prvi jwiipir leta 1938 in upam, da postanem ameriški drža'v-Ijaji leia 1940. Moja žena in hčerka se nalhajata na Polj-h=ken\, kjer je vojna opu>stošila. Ali smem zaipro&itt ameriške oblaKti, naj dajo suuš>T-ito moji družini ? OIXJOVOR: Xe. Ameriška zaščita r»e daje le popolnim a-mer^kim državljanom. Čim f* pa situacija nekoliko zjawii in še predno postanete državljan, smete zaprositi za prednostno priseljeniško vizo za že-jio in heer. Ko pa postanete državljan, bosta oni dve vipra-viceni do priserljeni«(ke vize izven krvote. Moralno obnašanje kandidatov . za državljanstvo mora biti fisto. ViPRAŽANJE: Živim skupaj z žensko, katere mož v Evropi še živi, in imam, otroke ž njo. Ali morem postati ameriški državljan! ODGOVOR: Po našem mnenju večina sodišč v Združenih državah vam odreče državljanstvo, dokler ne uredite svoje domače zadeve. Ali ne more ta ženska dobiti raaporoke od zakonitega moža in se redno poročiti z vami T A DVER i I SE m "GLAS NARODA" i In zdaj so starček z d višnjo nim kozarcem v roki. Iz mla-dosfcne&a spomina j ion še vedno ne RTe tisti Vinotok, ki so si ^a prestavljali v vssej veli-5afftnoeti. Tako živo ko prod-očuje njihovi domišljiji, da se jim zdi, da so sami tak bosja ta j Vinotok, v ve^ej zrelosti in obiranja življenjskih sadežev — veliki duhovnik, ki v irlina-stem kelihu ffvojejra telesa erprenrinjajo vino v kri življenja. Letos v oktobru so dedfk popili poslednjo božjo kaplji<*o in v Qoepodu saspali. V - 43. I«. 4fi. 5(1. 51. ..2. 53. 5i. 55. 56. 57. 58. 59. M. 61. 62. Preganjanje wirjev Indijanskih misije (Josef S|tlHuiHi prav. Z novim viničarskim redom niso zadovoljni, češ, tako bi \isak vrag bil viničar. Skoda. da nii^o sami več mladi. Kljub temu pa so trgatve že od nekdaj najbolj veselijo. Ko so bili še otrok, niso ok! samega pričakovanja mogli -pati, podobno kakor tudi sedaj ne. Za vsako bratvo so imeli nov pipe** za tri krajcarje. Z noži čem v roki in z g-rowdom na ustnicah so zrasli skoai grabioe. Sedem grabic in sedemdeset let. «• sh«1 ~lnW»A „ .. . . , .rv 148. Spisi Krištofa Smidn Brali so od spodaj na vrh. v ca- 49 naj ^ sih v dežju, drugič s soncem v hrbtu. Klo|x>tec je vabil k veličastnemu obredu, ki ga je o-pravljal* Vinotok v svojem or-natu. Se znlaj ga vidijo, čeprav jim že pesa vid — kako je dvismil vsakdar kupico, zahvaljujoč se goreče: "Oče ne-befški, glej —" Dedek je bil tedaj še poln mladoisti in -zdravja. Ol leta do leta ga ie daroval za božjo kapljico. Čim starejši so bili. tem rajši so ga pili . . . izvzeirv ši tista štiri leta, ko *o v svetovni vojni svojo kri prelivali namesto rujne kapljice. Oh, kako naglo je vse prešlo . . . kakor bi vinogTad trgači pobrali od ispodaj navzgor. Kdeča in bela vrtnira (Anion Hiiomle' Rpvolnrija na ^Portugalskem Sislo s Sest« (H. Federe FiužgaiJ Strahote vojne . Suneški Invalid (S. Koftutnl Sveta Notknrea Tri Indijanske pnvent (Jos**f Spillmant Veferna pisma (Marija Kmetov Vrtnar (T«irc»n Volk fepoknrnik in drii);e pove za mladino (Ksirrr M«-5lt« Vojnimir ali Poganstvo in kr (Jnslf« (iffrineo Zadnja Kmečka vojska (Anjrtisl Sonnal Zadnji dnevi nwrrfnew kralja S. KnSutnik Zbrani spisi za mladino (EnEelNrt (;«ntrl» Zbirka narodnih pripovedk t« mladino f.T. lManlnski Zgodovinske anekdote (I>r. Sarahon Zlat okopi (J<>H*>f SptUman (Vezava nekaterih knji^ je od lelr nja nekoliko Izkait-na.) Ako ima kaka knjiga več zve' kov, se šteje vsak zvezek z knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knji ▼ omejenem številu, naved i te pri naročilu več knjig, d Vam moremo postreči KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST ISth STREET NEW TOES