Spoštovani gospod urednik! Mislim, da niste dobili iz našega kraja nobenega pisanja. Zato sem se jaz opogumila, da Vam napišem nekaj vrstic. Doma sem iz Rakitnice. V šolo hodim v Dolenjo vas. Naročena sem na Lučko že tri leta. Opravljam jaz in vsa naša družina prve petke in pet prvih sobot. Vsak mesec imamo shod Marijinega vrtcu. Vodijo nas gospod kaplan Kapš; imamo jih zelo radi, so tudi zelo dobrega srcu. Imamo pa tudi zelo dobrega gospoda župnika. Pri nas je zelo lepo. Zato Vas, gospod urednik, povabim, da nas pridete obiskat. Iskrene pozdrave Vam pošilja Francka Kaplan, učenka VI. razreda ljudske šole v Dolenji vasi. Spoštovani gospod urednik! Prva.se oglašam jaz iz vasice Draga pri Stični. Opisati Vam hočem nošo vas s cerkvico, ki je posvečena sv. Roku. Cerkvica stoji na hribčku in razgled okoli nje je zelo lep. Po sredi vasi teče potoček, ki je pa žul v tej suši usahnil in tudi dva druga studenčka. Prvo nedeljo v postu smo blagoslovili nov križev pot. Blagoslovili so ga preč. gospod gvardijan Krizostom iz Ljubljane. Bolj lepega in srečnega dne ni bilo še v Drugi, posebno mi otroci se ga bomo vedno spominjali. Po blagoslovitvi smo povabili prečastite gospode k nam na večerjo. Imeli smo se prav lepo, samo škoda, da je tako hitro minulo. Hvala za lepi spominček. Najlepše Vas pozdravljamo vsi, posebno pa juz Milena Mehle, I. višja ljudska šola v Stični. Gospodu uredniku >Lučke«l Sporočam Vam, da sem se udeležil spravno-spokorne procesije v soboto 29. majniku. Naša šola je šla s frančiškansko žunnijo. Na čelu procesije je nosil g. župnik križ. Med pobožnim petjem in svetimi molitvami smo se pomikali počusi proti Rakovniku celi dve uri. Tam so nas čakale vse druge procesije, ki so prepevale lepe pesmi v čast brezjanski Materi božji, kutere slika je stalu pod belim baldahinom na krasnem oltarju. Prevzvišeni je imel kratek nagovor, molil z nami obljubo Marijinemu Srcu in nam dal blagoslov z Najsvetejšim. Tako smo so zares lepo pripravili na posvetitev Marijinemu brezmudežnemu Srcu, ki smo jo izvršili nuslednii dan. Žnidarič Jaš, dijak 1. razr. klas. gimn. v Ljubljani. LETO VIII. MAJ • JUNIJ 194S-XXI ŠTEV. 9-10 Zdaj smo resnično tvoji otroci. V nedeljo iO. majuika se je ves slovenski nuroogato blagoslovi. Amen. Zgodbe naše ljube Matere! Jezus se poslovi in je obsojen. Bog je Jezusu za mater izbral Marijo. Ves čas je z njim skupaj trpela, ko je bil še dete, ko je živel skrito življenje v Nazaretu, ko se je od nje poslovil, da -odide učit in umret. Slovo v Nazaretu pa ni bilo za vedno. Čim bolj se je bližalo Jezusovo trpljenje, tem bolj se mu je spet bližala Mati Mariju. Kakor ga je spremila v življenje, ga hoče spremiti tudi v smrt. Kakor v poletni vročini grom in blisk oznanjata, da bo kmalu vihar, ljudje pa trepetajo pred nesrečo treska in toče, tuko je bilo tudi v Marijinem življenju. Ze večkrat so ji prišli ljudje pravit, kako Jezusa njegovi sovražniki zalezujejo in preganjajo in ga hočejo na vsak način zgrabiti. Spet je napočila Velika noč in Marija je poromala v Jeruzalem. Nekoč je tu Jezusa v bridki žalosti iskala tri dni, zdaj pa jo čakajo trije še vse bridkejši dnevi, četrtek, petek, sobota velikega tedna. Pobožna legenda ve povedati, da se je Marija za praznike nastanila v Betaniji, v hiši obujenega Lazarja in njegovih sestra Marije in Marte. Semkaj pa je čez noč hodil tudi Jezus. In zdaj je Mariji naravnost povedal, da se je približal dan njegovega trpljenja in smrti. Kot zvest sin se ji je še enkrat zahvalil za vse, kar je zanj storila kot njegova mati, zraven pa jo je tudi prosil, nuj ga ne zapusti v njegovi najbridkejši uri, nmpuk naj ga spremlja še v smrt, ker to mu bo v veliko tolažbo. Vemo, kako ganljivo se je Jezus poslavljal od svojih apostolov pri zadnji večerji. Kako prisrčno šele je moralo biti njegovo poslavljanje od Matere Marije na veliki četrtek zjutraj! Tolažil je njeno krvaveče srce in jo spominjal, da bo njegova smrt spet odprla nebesa vsemu svetu, da bo veličasten in poveličan spet vstal in se ji prikazal. S solzami v očeh sta si dala roke. Joj, kako strašno zdelan bo, ko ga bo naslednji dan spet videla! Jezus odhaja od svoje Matere. Čim bolj se kdo hoče približati Jezusu, tem bolj se mora pripraviti na žrtve: vsak korak do Jezusa zahteva novo žrtev- Saj je Jezus sam učil: »Kdor hoče hoditi za menoj, naj vsak dan vzame svoj križ nu svoje rame!« Marijo je Bog določil za Kraljico vseh svetnikov. Zato pa je morala prej postati Kraljica mučencev. Njeno muče-ništvo je bilo nekrvavo, trpela je mučeništvo srca. * V srčni stiski se je v četrtek od njega poslovila. Jezus je po zadnji večerji v Getzemuni potil krvavi pot. A tudi Mariju ni zatisnila očesa vso noč. Proti polnoči je zaslišala nagle korake. Apostol je bil, ki ji je prinesel strašno vest, da so Jezusa niegovi sovražniki zgrabili, ga pretepali, zvezali in odpeljali v Jeruzalem pred sodbo. Marija je takoj vstala in s pobožnimi ženami odhitela v mesto. Že stopa po ulicah, koder so pravkar vlačili njenega Sina. Temna noč je, a vendar tu pa lam po tleli opazi krvave sledove, ki jo pretresejo do mozga. V skrbeh čaka pred hišo velikega duhovnika, kaj bodo storili z Jezusom. In na veliki petek zjutraj zagleda Jezusa, kako ga pripeljejo ven in ženejo pred sodbo pogana Policija Pilata. Mariji drhti srce ob divjih krikih množice: Križaj ga! Križaj ga!« Spet hiti za njim. ko gredo z njim v Herodovo hišo in ko ga nato belo oblečenega peljejo nazuj pred Pilata. Z dvorišča Pilatove hiše sliši strašne udarce, ko Jezusa bičajo. In še s trnjevo krono ovenčanega postavi Pilat Jezusa pred množico: »Glejte, človek!« Pilat je ljudem pokazal Jezusa tako zdelanega zato, da bi se jim smilil. A smili se samo njegovi materi in redkim prijateljem. Da, moj Jezus, vidim, vidim, kaj so iz tebe naredili! Nahujskana množica pa noče poslušati svojega srca, ampak razdraženo vzklika: »Proč z njim! Križaj ga!« Pilat se ljudi ustraši in jim Jezusa izroči, čeprav dobro ve, da je nedolžen. »Tu ga imate in ga križajte! Jaz sem nedolžen pri krvi toga pravičnega.« Ali je svet že kdaj videl bo4j strahopetnega hinavca? Murija zdaj ve: njen Jezus je izgubljen, obsojen v strašno in sramotno smrt, du bo križan! Uboga Mati! Odšla je izpred sodnije in na dvorišču zagledala delavce, ki so pripravljali križ, križ za njenega Sina! Kaj bi rekla mati, če bi videla,, kuko za njenega živega in zdravega otroka zbijajo mrtvaško krsto? Kakor uročena strmi sveta Mati v te priprave. Clej trdi in neusmiljeni les! On bo objemal njenega Jezusu, ko bo umiral, namesto da bi ga objemale ljubeče roke Matere! V davnih davnih časih je Eva upirala svoje oči v lepo zeleno drevo spoznanju v raju in prekršila je božjo prepoved, ko je segla po prepovedanem sadu. Dumes na veliki 1>etek pa druga boljša Eva Murija vdano zre v suhi les. :i bo nosil sladki sad njenega telesa, zato da se zbriše Evina krivda in krivde vseli njenih otrok. Kraljica mučencev, ki >po nedolžnem trpiš smrtne da bi Tvoje in Jezusovo trpljenje bilo Mnogo potov je napravila Murija, najstrašnejšega pa na veliki petek, kajti bil je križev pot. Ljudje hrumijo in kričijo ter se podijo za vojaki in hlapci, ki ženeio Jezusa ven iz mesta na goro Kalvarijo ali Golgoto. Vsi bi radi pasli svoje oči nad smrtnimi mukami svojega najboljšega Prijatelja in največjega Dobrotnika. Jezus sreča Marijo in umrje na križu. Na dvorišču so delavci pripravljali križ. Tromba zabuči, strašni sprevod sc bliža, Mariji pa sc srce stisne v smrtnih mukali. Glej, že prihajajo vojaki in z vrvjo vlečejo Jezusa, obloženega s težkim križem. Opoteka se pod bremenom, na smrt je utrujen, žgo ga strašne rane od bičanja, kronanja, padcev in udarcev. Njen Sin, njen ljubljeni Jezus! Izmučeno dvigne zdaj pa zdaj glavo, trudne oči orosijo sočutja, tolažbe. Marijino srce je polno groznih muk in polno ljubezni, zato se prerije 'skozi množico do svojega Jezusa in se pred njim zruši na kolena: tukaj sem, Jezus, vsaj jaz imam sočutje s teboj, vsaj meni se iz vsega srca smiliš! Hlapci zakolnejo, Marijo odrinejo, Jezusa znova začno pretepati in sprevod gre dalje. Marija pa stopa za njim po krvavih sledeh, ki so jih napravile noge njenega Jezusa. Dospeli so vrh Golgote. Jezusa so vlekli in vrgli na križ. Marija se že vnaprej trese, kdaj bo prvič udarilo kladivo. Zdaj — votel udarec, še eden, še tretji — o strah in groza 1 Zraven pa ji pride na uho strašen Jezusov stok, kajti bolečina mu je kakor žgoč ogenj prešinila telo. Marija ga zavoljo množice ne more videti, vidi pa ga njeno srce in to materinsko srce ne trpi nič manj ko Jezus sam. Zdaj pa so se rablji razmaknili, da* bi križ postavili pokonci. In Marija zagleda Sina pribitega na trdi les, vidi njegove neizmerne muke, kronana glava je od bolečine vsa nemirna, ustnice mu trepetajo, oči so vse krvave, prsi se mu burno dvigajo v smrtni muki. O Mati, glej, kaj so napravili iz tvojega Sina! * Strašni križ so mu postavili pokonci, telo je s svojo težo še bolj natrgalo rane Jezusovih rok in nog. Ali je še kje bolečina, ki bi bila kakor njegova bolečina? Marija molče stopi h križu, da bo z Jezusom delila muke in sramoto pred ljudmi, da bo svojo ljubezen družila z njegovo. Da, tu pod križem je njeno mesto v tej največji uri vseh časov, kajti samo Mairija do dna razume skrivnost, ki se tu odigrava: božji Sin trpi in umira, da odreši vse ljudi in jim odpre nebesa! Eva je stala poleg zelenega drevesa spoznanja, ki pa je na njem visel sad smrti, prijeten za pogled in sladek za okus, a vendar smrten sad: Če bosta jedla, bosta morala umreti! Marija pa stoji zraven suhega križevega debla, ki nosi sad življenja. Marija nima več solza, ko upira svoje oči v razmesarjenega Jezusa in skupaj z njim trpi vse bolečine telesa, vso O žalostni spomin, ko Mater sreča Sin. bridkost srca. Vidi, kako od bolečine drhtijo njegove roke, kako se prsti krčijo ob mrzlih žebljih. Sliši, kaiko težko dihajo njegove prsi, kako njegovo pretegnjeno telo od> muke obliva kri in znoj. Vsa izmučena in s trnjem ranjena glava mu opleta zdaj sem zdaj tja, z žeblji prebite ude pa mu neprestano zaliva nova bolečina, dokler ne bodo otrpnili. V Marijinem srcu pa se pretakata bolečina in usmiljenje druga v drugo, kakor se stekata dve bučeči in deroči reki. P. Krizostom: Deklice venčajo Marijo. Me smo nežne deklice Kakor šopek cvetnih trat kakor rože vrtnice. malih deklic je pomlad. Rade bi lepo cvetele. Božji roži v čast cvetemo, pred Marijo zadehtele, nikdar proč od nje ne gremo, njej odprle čašice, Z radostjo jo venčamo darovale srčece. in se je oklepamo. Vsi otroci tvoji smo, tebi se izročamo. Nič se nam ni treba bati, ker nas braniš, dobra Mati. Dvigni v svoje nas roke! Sprejmi v čisto nas srce! Marijini junaki. Dečki (P. Krizostom) L. Mav Hitra koračnica tm. h '0] Mi fan Kakor 3— tič - ki hra-bri an-gelž-ki zvi- H—4-+—1-——^ h- Klav. f * s mf ' 0 *-#•-* : *' *Jži' r-: \E—tf 4—3-J5FE ff F£-jd * r1 m 71 r r: ' =t -#■ smo, k Mamki bož - ji je - zdi - mo. šin ti zvončkamo cin, cin, cin. ----- * ***> mf r—\rn Biisko - vi - ti Ti, Ma - ri - ja, smo ja-ha - či si Kralji - ca, r-fi- k~i—i— rr _ 3 ti- k . "i -v2 a « ... »■» • # i -i ^-d in od - lič - ni srčkov na-ših troben-ta - či; Vlada - ri - ca; pred Ma-Ti ne- -5i^ppM}pl§pgp - 3 r I talil 72 *) Na vaaki Setrtiuski pavzi lahko zatrobi trobenta (a) oziroma udari zvonček. : • 3 -) 'f— ~i h—ts— w * 0r .J. A ... . .*• * ri-jo pa za-vri-ska - mo, kar se beška na-ša Ma - mi - ca naj-či- da, ji pi - ska - mo. stej - še - gn sr - ca. »- Fr. Rii7.ilij O- F- M. Marijin kaplanček. Matjažek je bil priden fantek. V prvi razred je hodil in bil najboljši med součenci. Tudi v cerkev k sv. maši je prihajal z naj večjim veseljem. V njegovem mladem srcu je dozorel skiep: Postati hočem duhovnik! Da, ko bo velik, bo duhovnik. Daroval bo sv. mašo in obhajal vernike. Tudi spovedoval bo in učil v šoli. To bo lepo! Kadar koli si je Matjažek v duhu predstavljal, da stoji kot mašnik pred oltarjem, je bil neizmerno srečen. Zato pa sc je tudi najraje igral sam zase, in sicer: mašnika-Toliko časa je moledoval pri teti Speli, ki je bila šivilja, da mu je iz konca starega rdečega blaga sešila mašni plašček- Iz skrinje na podstrešju je izvlekel že ponošeno materino krilo iz surovega platna; to je bila njegova alba. Kadar je imel oboje na sebi, se je zdel sam sebi kot pravcati gospod katehet pri nedeljski službi božji. Za oltar mu je služil lesen zaboj. Pregrnil ga je z mamino ruto, ki je oltarni prt kar dobro nadomestovala. Tudi svečnike je izvlekel iz sobne omare in rož je natrgal, mednje pa postavil Marijin kip. Sicer je moral zanj dolgo prositi, a ker je bil priden, mu je mati končno dovolila, da ga je smel vzeti s police nad vrati. Kelih mu je nadomestovala steklena kupa, mašno knjigo pa molitvenik z velikimi črkami, katerega je do svoje smrti prebirala babica. Tako je bil Matjažek z vsem preskrbljen in ker je bil ministrant, je znal tudi nekaj latinskih molitvic. * Rilo je lepo majsko popoldne. Toplo sonce je ogrevalo znova ozelenele poljane, majska sapica je božala trate, polne pomladnih cvetk. POvsod novo življenje, povsod en sam praznik. Matjaževa mama je pravkar potrebovala nekoga, ki bi ji prinesel vodo v kuhinjo. Stopila je na prag in poklicala svojega sinčka. »Matjažek! Matjažek!« je odmevalo po dvorišču. »Mama, pusti me!« se je oglasil izza hiše Matjaž. »Nimam časa. Imam šele darovanje.« Kaj je hotela dobra mamica? Nasmejala se je in mu pustila veselje. »Naš Matjažek! Saj bo pričel še v šolo hoditi v svojem mašnem plaščku,« je govorila sama s seboj in se vrnila v kuhinjo. Matjažek pa je stal za hišo pred svojim »oltarjem« in tako lepo maševal, da bi ga vi, dragi Lučka rji, v resnici občudovali. Pravkar je pobožno pokleknil in se zazrl v Marijin kip, ki je stal visoko nad oltarjem. Matjažev očka je bil trgovec z drvmi, zato je stala za hišo dolga in visoka vrstai zloženih metrskih polenov. Pod to leseno steno je postavil »kaplanček« svoj oltar. Poprosil je hlapca, da je potisnil nekaj polenov na drugo stran; tako je nastala votlina: tabernakelj. Kip Matere božje pa je stal na dveh navzven potisnjenih polenih nad njim. Matjažek se je pravkar okrenil in izgovoril: »Orate...« Tedaj pa je za njim nekaj zaropotalo. Hotel je pogledati nazaj, ko sc je v istem trenutku nagnil Marijin kip, padel na oltarček in se razletel na drobne kosce. Matjažek se je prestrašil in odskočil nekaj korakov. Obstal je, se okrenil, potem pa zakričal in še dlje odskočil. Tisti hip se je namreč zamajala vsa skladovnica drv, se nagnila in s hruščem podrla. Pokopala je pod seboj oltarček in razbiti kip Matere božje. Bog bodi zahvaljen, da ne tudi Matjažka. Hrušč je slišala tudi Matjaževa mama in vsa prestrašena pritekla iz hiše. Vedela je, da se njen sin igra pod skladovnico in bila prepričana, da so se drva podrla nanj. Kar kriknila je od veselja, ko je zagledala Matjaža nepoškodovanega, a tako prestrašenega, da prvi hip še govoriti ni mogel. Objela ga je in skoraj jokala od veselja. Matjažek pa je končno prišel do sape. »Mamica! Marija me je rešila!« je izgovoril in pritisnil k mamici svoj bledi obrazek. Povedal ji je, kako se ie razbil Marijin kip in ga s tem opomnil na nevarnost, da ie v strahu odskočil, preden so se podrla drva. Če bi bil le za korak prepozen, pa bi bilo po njem. Mamici so prišle od ganjenosti solze v oči. Prijela je Matjaža za roko in ga popeljala h kapelici ne daleč od hiše, kjer sta se skupaj zahvalila nebeški Materi. Matjažek je pred pravim Marijinim oltarjem znova in še trdneje sklenil, da bo postal duhovnik: Bogu v čast, Mariji v zahvalo, sebi in drugim pa v zveličanje. • Nikolaj Jeločnik Franček od Sv. Križa. Tam na Dolenjskem nekje je bilo, tam, kjer so gorice z vinogradi in griček nad gričkom z belimi cerkvami, tam, kier se njive vzpenjajo v breg ko najlepša preproga naše blagoslovljene zemlje, kjer ptički Stvarniku hvalo pojo, kjer božje sonce rosi blagoslov in milost na pridne ljudi, kjer rože dehtč opojno, kjer trave molitve pobožne šepečejo v hvalo in slavo in čast svojemu Kralju Najvišjemu. fo leto na cvetno nedeljo ni bilo ubranega zvonjenja, ni bilo vriskov in bodrega smeha, ne jabolk, ne hrušk in ne pomaranč na butaricah iz šipkovih vejic spletenih in z brinjem prevezanih. Toga žalost je ležala nad mračno dolino, sonce sc jc bilo skrilo za nizke, svinčene megle. Franček je vstal zgodaj in sam podnetil na ognjišču. Umil se je v koritu in šel napajat edino kravo, ki jim je ostala. Z žalostnim strahom v očeh se je ogledal na pogoreli hlev in skedenj, odprl je leso v stajo, ki so jo bili spletli iz vej in jo prislonili k hiši. »He, Luca, heee!« Bolj šepetal je kot govoril in potiskal žival iz ograde. Topo ie sklonila Luca glavo in s podrsavajočim korakom stopala h koritu. Omočila je gobec, mlasknila z jezikom enkrat, dvakrat, nato se jc obrnila in odšla nazaj v svoj vejnati in nič kaj topli stan. Franček se je ozrl v nebo in zazeblo ga je. »Dež bo!« je uganil in se podvizal, da bi ujel jutranjo pobožnost, ki so jo zbegani ljudje opravljali v zapuščeni cerkvi Sv. Križa. S solzami v očeh jc blagoslovil stari župnik svojo zveste ovce in odšel. Zdaj so sami jutro za jutrom molili pred izropanim oltarjem, kjer je od vsega okrasja ostal le še razbičani Kristus na velikem, starem križu. Franček je boječe odrinil težka, škripajoča vrata in smuknil v cerkev. Polna, je bila, tako polna, kot še nikoli v tistih dneh. Celo oni bolj boječi so bili prišli. »Lepa pa letos cvetna nedelja ni!« je pomislil Franček in grenko gu je obšlo ob spominu na veselje in visoke, težke butare iz prejšnjih let. Srenja je molilu in tihe solze so drsele mladim in starim po licih. 'Padi Fruncck je jokal- Zagledal se jo bil v Bogu na križ razpetega in obšlo ga je toliko ganotje, da so se mu orosile drobne oči. »... ki je za nas težki križ nesel!...« »... Sveta Mariju... Zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.« je odgovarjala srenja županu Mihlu, ki je molil naprej. »Molimo za vse naše rajne! Oče naš...« »Molimo za našega rajnega gospoda kaplanu!« Zdaj je glasno jokanje prevpilo besede, ki so jih šepetale usta. Spomnili so se njegove mučcniške smrti tisti prvi petek po Novem letu... Zupan je po opravilu v cerkvi poklical Francka in ga povedel k sebi domov. Vso pot ni izgovoril besede, neka čudna slovesna mirnost je obsijala njegov moški obraz. Franček sum je bil ves prevzet in skoraj nerodno mu je bilo, ko je v županovi izbi zagledal najuglednejše gospodarje iz vasi. Ko je župan stopil s Frančkom pod roko v sobo, so možje vstali: »Bog daj, Milil!« »Bog daj, možje!« Sedli so. Franček sredi med nje na klop ob peči. »Tako, zdaj smo vsi,« je začel župan. »Bog daj srečo in svoj blagoslov!« Franček je začuden poslušal te nenavadne besede; še bolj se j9 začudil, ko ga je župan poklical k sebi: »Tu med nami možmi si zdaj, Franček! Vemo, da si fant od fare, du boš storil korajžno, kar ti zduj naročamo!« Franček je strmel. Zupan ga imenuje fanta od fare in govori z njim kot z možem. Zugledal se je bil v Boga ... »K Sv. Juriju moraš, Franček. Pot je težka in nevarna-Skriti tiče v zasedah in v luknjali po liosti. Malokdo se je vrnil od tam. Pri Sv. Juriju je varno, tam so miši. Tudi naš gospod so tam. Pojdi k njim tedaj in jim povej, da zanje molimo. Prosimo jih blagoslova, svete odveze in obhajilu!« Franček je stal zdaj visoko zravnan, v njegov obraz so se zarisale poteze poguma in volje. Pomislil je vse, kuj bo, če ga ujemo oni iz liost, domislil sc je bil izpraSevunja, mučenja, ker ne bo hotel povedati, du je namenjen po gospodu, smrti, krvave smrti, Če bo vztrajno molčal. Tih smejiljuj se mu je izvil iz oči ob teh podobah. »Pojdem, oče župan! Koj pojdem!« »Domov ne hodi, kur stisni roko očetu!« Franček se je prestopil k očetu, ki ga je gledal z do-padenjem. Ponosen je bil na svojega desetletnega fanta. »Bog s teboj, FrančekU »Zbogom, ata!« Franček si je potisnil klobuk s krivci na glavo in zavil v breg. * Z gospodom sta odšla od Sv. Jurija ponoči. »Laže bova prešla mimo!« je dejal gospod in Franček mu je vedel pritrditi. On sain je k Sv. Juriju prišel sicer čez dan, dvakrat so ga ustavili in ga vprašali, kam gre, odgovoril je po resnici. Niso mu branili, le smejali so se in grdo kleli jurjevskega gospoda in župana. A zdaj so gospod izbrali drugo pot, ki je bila daljša, pa zato bolj varna. Franček je previdno stopal po opolzkih, razmočenih tleh. Gospod je spešil za njim in žebral svoje molitve. Pobič je sklepal premrli ročici na prsih in oči so se mu omehčale v blažen smehljaj. Malo prej ga je gospod popeljal v cerkev. Tam pri velikem oltarju sv. Juriju je odprl tabernakelj, vzel Jezusu iz njega in gu položil v zluto škatlico, ki jo je obesil prevzetemu Frančku krog vratu. »Tebe ne bodo ustavljali. Nesi ljudem in jim sporoči moj blagoslov!« Tiho je šel Franček svojo pot skozi temni gozd, tiho je spešil za njim duhovni gospod . .. Narahlo je rosilo in od vej je kapalo v sunkih vetra,, ki se je zaganjal skoz mlado zelenje in brstje. »Stoj! Kdo si?« Franček in gospod sta obstala. Tesneje so se sklenile dečkove roke, bolj odločen je bil njegov sklep: Jezusa varujem! 1'rije do zob oboroženi ruzcupanci so planili na duhovnega. Fden od njih mu je posvetil z laterno v obraz. Surovo, je zaklel in se zasinejul v zmagoslavnem porogu: »Enkrat si nam ušel, črnuh. Drugič nam ne boš!« Franček je trepetal, pa vendar odločno molčal.' Župniku so spoznali in ga z udarci na, vse strani odvedli globlje v hosto. Franček je strmel in trepetal. Tudi po njem so planili. »Si vodil staregu, kuj!1 Kam stu namenjena?« Franček je molčal. Surove/, gu je udaril v obraz in zaklel: »Povej, ali pa te s pipcom naučim odgovarjati!« Franček je trepetal, pa vendar odločno molčal. Krčevito je stiskal Jezusa na svoje srce in ponavljal v mislih: Jezusa varujem! Zu ves svet gu ne dum!... Oni ga je zgrabil zu roko in mu jo hotel odtrgati s prsi. V trenutku se mu je Franček iztrgal in zbežal v hosto. Trije kratki streli so prasknili za njim. Ob poslednjem se je Franček opotekel in po hrbtu ga je oblilo nekaj topiegu. /, naporom se je vlekel v reber. Nikogar ni bilo za njim. Le dež je rosil in vetrc je zduj, zduj stresal veje... Na smrt utrujen se je Franček privlekel že zgodaj zjutraj do Sv. Križa. Daleč na vzhodu se je svitalo in ptiči so se začeli oglašati. Vendar je bilo v vasi še tiho, le stražar na stolpu je bedel. Ugledal je opotekajoče se telesce malega Francka in zbudil brate. Franček se je takrat že zgrudil pred cerkveni prag. »Jezus je rešen!« jim je dejal, ko so ga dvignili. »Na mojem srcu počiva. Gospod vam pošiljajo... svoj... bla-go-slov ...« Omahnil je v kri, ki je pordečila mrzli kamen... Pri Sv. Križu so pokopali mučenca. Tam na Dolenjskem nekje je bilo, tam, kjer mučenci umirajo z veselim obrazom in. s ponosom za svojega križanega kralja. Nov izum za hitro odebelenje. nov izuh a jm r\ '*• k\ OJ - ^ ► *► £ S ° &B C ° "‘n o> n k ca L. X a J 3 k. B ’>«> v cd « a £ *« p* «J 2 O 3 « «5 W 8 3 sem bil(a) pri obhajiluf u . a^. •i • 5' S-S S o ii II Id KJ P « a s | o « O HD TJ O k a J o a a*. s ° s. je o a a 4) ®«v. 4 fk C a a£ is B ► © _ •°^d •»- 5 *« te o -Q 3 B o OD P rt ^ bo a) c N a ® D <■3 < <2 ► < ► CM K\ 'j ir sC »sl od O'* e v« e« UGANKE; P O S E T N 1 C 1 Ana Tarik Amalija Z Jeretova Suze Č. s. Ema N Jaklič p. E N Svetina Kdo sta te dve učenki? Kaj pravita misijonom Ali sla celo Turkinji? in nam ta redovnica Pomislite in odgovorite! in ta redovnik? DOKTAVLJALNICA K besedam: lice, govor, kdo, tiča, Natan postavi nove zloge, ki bodo dali nove besede. Pravilno dobljeni zlogi vam bodo povedali vsem iz šole znane Marijine besede. STEVILNICA 1 ‘2 ti 4 8 7 13 1 4 9 1 0 8 116 7 8 7 1 3 14 2 1 6 116 1 5 3 156 5131071314 Ključ: 1 2 3 4 začetek svetlobe 9 10 8 11 moško ime 5 6 7 8 vodna tvorba 12 13 14 15 6 strešna rastlina ODBIKALN1ČA Odinev, opuščaj, voščilo, poleno, jegulja, ograja, smeh, gorovje. — V teh osmih besedah odberi v določenem redu iz vsake besede po dvoje črk, pa boš dobil znane besede iz apostolske veroizpovedi. PODOBNI« A A 1 . ,p f Jernej, zakaj V 1. štev. „Lučke” prihodnjega letnika bodo natisnjena imenu vseh tistih, ki bodo pravilno rešili vse uganke. Štirje izžrebani dobe lepo nagrado. »Lučko« izdaja in tiska Ljudska tiskarna v Ljub) |. mi (predstavnik Jože Kramarič). — Stane za vse leto 6 lir. urednik: Gen. lektor P. Krizostom Sekovanič O. I' M., Ljubljana, Marijin trg 4. — Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 2. H. Ničman. — Izhaja mesečno.