34 Glasbeno uvajanje po pedagoški metodi E. Willemsa – 1. stopnja Melita Rožic ˇ Vrtec Vodmat, Ljubljana cebelicamelita@gmail.com Edgar Willems (1890–1978) je bil priznan belgijski pedagog. Na podlagi izkušenj je napisal številne knjige, v katerih poudar- ja pomen psihološkega pristopa ter improvizacije pri glasbeni vzgoji. Svoje glasbene principe je razširil v številne države, tudi Slovenijo. Willems je osnoval svojo metodo glasbene vzgoje na treh glavnih glasbenih elementih: melodiji, ritmu in harmoniji, ki so povezani s telesno, čustveno in racionalno človeško nara- vo. Dolga leta se je ukvarjal z glasbeno vzgojo za male otroke in z uporabo glasbe za terapevtske namene pri prizadetih otrocih, mladih in odraslih. Willemsov pedagoški pristop izhaja iz od- nosa med glasbo in človeško naravo. Njegov način poučevanja izhaja iz dejstva, da je občutek za glasbo potencialno navzoč v vsakem človeku in da ga s primernim pristopom lahko pre- budimo in razvijemo že pri malih otrocih. Za svoje delo si je omislil nekaj posebnih glasbenih instrumentov, ki so osnovani tudi na mikro intervalih, in sicer: serijo zvončkov, razdeljenih do tridesetinke tona; avdiometer in sonometer do dvestotinke tona, mikrointervalno panovo piščal, avdiokultor za samopo- moč pri slušnem zaznavanju, mikrointervalni metalofon, ugla- šen na četrtine tona v obsegu ene oktave, in mikrointervalni metalofon, uglašen na cele tone, poltone, tretjine, četrtine, de- vetine in osemnajstine tona (http://willems.si/zivljenjepis/). Glasbeno uvajanje Glasbeno uvajanje poteka na treh stopnjah, ki so tesno pove- zane z otrokovo razvojno stopnjo in z njegovim dojemanjem in zaznavanjem sveta okoli sebe. Otroku dopušča, da se najprej spozna z glasbenimi elementi, jih razume in na koncu ozavesti. Prvo stopnjo obiskujejo otroci, stari od tri do štiri leta, drugo stopnjo od pet do šest in tretjo v starosti med šest in sedem let. Pomen tristopenjskega glasbenega uvajanja je, da omogoča Prepoznavanje doloc ˇenega tona med drugac ˇnimi. (Senzoric ˇni slušni razvoj) 35 Iz prakse v prakso – prepoznavanje določenega zvoka med drugačnimi, – prepoznavanje, ponavljanje in izmišljanje nizkih, sred- njih in visokih tonov, – prepoznavanje in izvajanje tonskega gibanja, – prepoznavanje enakih zvokov, – ponavljanje in izmišljanje melodičnih intervalov, – ponavljanje in izmišljanje melodičnih motivov, – izvajanje alikvotnih tonov z zvočno cevjo, – izvajanje in prepoznavanje durovega in molovega kvintakorda (Chapuis, b. d.). b) Ritmična vzgoja Pri drugem delu učne ure (10 min.) se srečujemo z raz- ličnimi vrstami ritma: svobodni ritem, 1 ritmični ritem 2 ter metrični ritem. 3 Občutek za ritem pri otrocih vzgajamo predvsem z naravnim ritmičnim gibanjem, ki ga poveže- mo z glasom. Ritme, ki so slušno privlačni, si otroci hitreje zapomnijo in si jih laže reproducirajo. S slušnim zazna- vanjem in izvajanjem otrok spoznava različne tipologije ritma: agogičnost (trajanje, hitrost), dinamične značilnosti 1 Svobodni ritem se zgodi naključno in nima strukture. 2 Ritmični ritem ima prepoznaven ponavljajoči se impulz, nima pa metrične struk- ture. 3 Metrični ritem ima obliko, strukturo in vsebuje naslednje metrične elemente: doba, mera, delitev, ritem pesmi. intenziven in sistematičen pristop do glasbene in širše estetske vzgoje že v zgodnjem otroštvu. Prvo in drugo stopnjo lahko izvajamo (za to usposobljeni pedagoški delavci) že v vrtcu. Po- samezne elemente je mogoče prepletati v povezavi z drugimi kurikularnimi področji, celostno učno uro pa kot del oboga- titvenega programa v obliki glasbenih uric enkrat na teden po 60 minut v skupini od 8 do 10 otrok. Program je sestavljen iz vaj za slušni razvoj, za razvoj občutka za ritem, petja pesmi in naravnega telesnega gibanja. Vsako učno uro je treba pripraviti tako, da obravnava nekaj področij iz vsakega od štirih delov. Glasbene urice bodo tako raznolike, s pedagoškega vidika pa tudi dovolj sistematične. Elementi glasbene urice prve stopnje a) Vzgoja slušnega zaznavanja Temu področju navadno namenimo začetni del vsake učne ure (20 min.), saj tako najlaže ohranimo zbranost in tišino, kar je potrebno za uspešno izvedbo dela. Z različ- nimi glasbenodidaktičnimi igrami spodbujamo otrokovo sposobnost slušnega prepoznavanja različnih zvokov. Pri tem si pomagamo z bogato zbirko inštrumentov (mali in- štrumenti, Orffov instrumentarij, zbirke zvoncev različnih oblik …) pa tudi z drugimi zvočnimi viri. Prvi del zajema naslednje dejavnosti in vsebine: Izvajanje razlic ˇnih ritmic ˇnih zaporedij vkljuc ˇujoc ˇ dinamiko, agogiko, razlic ˇne hitrosti izvajanja 36 37 Glasbeno uvajanje po pedagoški metodi E. Willemsa – 1. stopnja motivacijo, inspiracijo in znanje na otrokom prijeten in za- nimiv način, pri tem pa moramo upoštevati razvojne stopnje otroka in posebnosti, ter na glasbo gledati kot kulturno izrazno sredstvo človeka. Pri glasbenem uvajanju je pomembno, da otroke uvajamo aktivno in receptivno. Razvojna pot slušnega, senzoričnega, afektivnega in mentalnega razvoja je pomembna pri vsakem otroku in jo lahko prikažemo na naslednje načine: aktivno doživljanje glasbene izkušnje, čustveno občutenje, in- telektualno učenje na podlagi predhodnih izkušenj in kasneje njihovo zavestno podoživljanje. To pomeni, da je otrok sam vključen v neko izkušnjo, da sam poskusi – imitacija, invencija, ali pa da neko izkušnjo le vidi – da mu jo mi pokažemo, pred- stavimo. Otrok mora biti sam aktivno vključen v neko zvočno izkušnjo, saj aktivno sodelovanje pripomore k bogatemu glas- benemu spominu. (moč, intenziteta), plastičnost ritma (težka, lahka doba, prožnost pri vzmahu, frazah, dihanju). V tem delu učne ure izvajamo naslednje dejavnosti: – igre za sprostitev in ogrevanje, – izvajanje ritmov brez vokalizacije, – izvajanje ritmov z vokalizacijo, – ponavljanje hitrih ritmičnih zaporedij, – izvajanje ritmov različne dinamike, – izvajanje ritmov različnih hitrosti, – izvajanje kratkih in dolgih zvokov, – izvajanje ritma iz govornega jezika (Chapuis, b. d.). c) Petje pesmi Tretji del učne ure (20 min.) je namenjen petju pesmi. Na tej stopnji glasbenega uvajanja so pesmi preproste, 2–5-tonske, brez večjih skokov, zato pri petju pazimo na sproščenost in lepoto glasu pri izvajanju, pravilno into- nacijo, ritmiko, artikulacijo, ustvarjanje razpoloženja iz pesmi in izbiranje pravilnih hitrosti izvajanja pesmi. Če pesem to dopušča, jo transponiramo v različne tonalitete glede na obseg otroških glasov. Pesmi naj bodo primerne starosti otrok, letnim časom, praznikom v delu leta, pa tudi dovolj raznolike, da z njimi ustvarimo vedno novo in zanimivo atmosfero. Petje spremljamo tudi z malimi in- štrumenti. d) Naravno telesno gibanje Zadnji, četrti del učne ure (10 min.) je namenjen narav- nemu telesnemu gibanju. Pri izvajanju naravnega telesne- ga gibanja uporabimo: hojo, tek, hopsanje, zibanje, galop, krožno gibanje, nihanje rok … Na začetku otrok še ne po- veže slišane glasbe z gibanjem, zato je pomembno, da izha- jamo iz vsakega posameznika posebej in ga počasi vpelje- mo. Naš cilj je, da otroci skozi pridobljene izkušnje svoje gibanje uskladijo s poslušano glasbo, upoštevajo mero in značaj skladbe. Pri tem uporabljamo dva pristopa: – na tempo, ki ga izvaja otrok (ki še nima dobro razvi- tega občutka za mero). Učitelj se z ritmičnim impro- viziranjem ali petjem prilagodi otrokovemu gibanju (Chapuis, b. d ); – na dani tempo, ko se otrok gibalno prilagaja izbrani glasbeni vsebini. Za ta namen so na razpolago didak- tični posnetki, ki jih je izdalo Mednarodno društvo za glasbeno vzgojo Willems. Posnetki so oblikovani tako, da v eni učni uri obravnavamo več načinov gibanja. Izberemo lahko tudi primere iz glasbene literature, vendar moramo paziti na dolžino skladbe (prav tam) . Vloga uc ˇitelja v procesu glasbenega uvajanja Ključno vlogo pri uvajanju ima učitelj, ki je s svojim bogatim glasbenim in pedagoškim znanjem vir otrokovih pridobljenih znanj. Ključnega pomena je, da znamo kot učitelji prenašati Viri 1. Chapuis J. (b. d.). Pedagogical Survey of Willems Musi- cal Education (Special Feature). Interno gradivo. 2. Glasbeni center Edgar Willems (b. d.). Dostopno na: http://willems.si/zivljenjepis/ (17. 4. 2018). 3. Tomac Calligaris, M. (b. d.). Osnovano glasbeno izo- braževanje po metodološkem sistemu Edgarja Willem- sa. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/glasba/pdf/E_Wil- lems_program.pdf (10. 4. 2018). 4. Willems, E. (1979). Glasbeno uvajanje otrok. Sloven- sko društvo za glasbeno pedagogiko Willems Ljublja- na. Interno gradivo.  5. Willems, E. (b. d.). Uvajanje otrok v glasbo (Pedagoški zvezek, št. O). Interno gradivo. 6. Willems, E. (b. d.). Vaje za poslušanje (Pedagoški zve- zek, št. 3). Interno gradivo.