CENA230SIT-0,96EUR / POŠTNINAPLAČANAPRIPOŠTI6310IZOLA-ISOLA
v KAMINU ob KAMINU na KAMINU
Vabljeni v restavracijo kamin na Belvedeiju nad Izolo. Presenetili Vas bomo z zelenjavnimi, morskimi in mesnimi dobrotami pripravljenimi tako, liot sojih pripravljale naše babice.
V soboto zvečer pa bomo zaplesali s skupino ALECRO PICANTE
VLAK NAMESTO ZVOČNE PREGRADE str. 4
VSE ZA JAVNI REP IN MIR
Vse kaže, da bomo Slovenci prav kmalu dobili nov zakon o javnem redu in miru, ki se bo precej razlikoval iz sedanjega, ki je resda še iz obdobja 70 -tih let prejšnjega stoletja a je nekako le služil varovanju reda in miru v naši deželi. Nov zakon, ki je bil deležen dolge in ostre razprave, kot prekrške zoper javni red in mir omenja tudi vsiljivo beračenje, nespodobno in drzno vedenje, vsiljivo ponujanje spolnih uslug, zbujanje nestrpnosti, motenje miru s povzročanjem hrupa, prenočevanje na javnem kraju, uporabo nevarnih predmetov, poškodovanje uradnega napisa, vandalizem, nedovoljeno zbiranje prostovoljnih prispevkov in nedostojno vedenje do uradnih oseb. Zakon uvaja tudi posebno policijsko pooblastilo za zagotovitev javnega reda, in sicer izključitev energetskih virov, elektrike, plina ali vode.
Načelno bi lahko rekli, da zakonodajalec skuša vnesti več varnosti za državljane, posebej tiste, ki so običajno žrtve tistih, ki javni red in mir kršijo. Toda, ali se je stvari lotil na pravem koncu oziroma, ali je s predlogom dosegel tudi takoimenovana mejna področja.
Naj dilemo pojasnim s tremi primeri o katerih v predlogu zakonu ni govora.
Banica Koper
9. marec 2006
Najprej o horalegalisu oziroma omejevanju gibanja mladoletnim osebam. Seveda ni prišel v zakon, ker smo prepričani, da bomo storili protiustavno dejanje, če bomo celo mlajšim mladoletnikom prepovedali ponočevanje do jutra. Pa vendar poznajo takšne omejitve povsod po svetu, da ne omenjam dejstva, da v Združenih državah v nekatere klube, ne zgolj nočne ali erotične, sploh ne smejo vstopiti mlajši od 23 let. Če bi kaj takega veljalo pri nas bi lahko takoj zaprli vse Lipe in podobne klube, ki jih je tudi na obali kar nekaj. Pa nič.
Potem o pitju na javnem mestu. Vsi vemo, zakaj v takoimenovani deželi demokracije ljudje hodijo naokrog s papirnatimi vrečkami v obliki steklenic. Po eni strani gre za prepoved reklamiranja, po drugi pa za prepoved pitja alkohola na javnem mestu. Če bi to veljalo pri nas bi v trenutku ostali brez hauba partijev in parkiriščnih ter črpalka žurk. Pa nič.
Za konec pa še o tem, da na festivalu v San Remu po polnoči ni smela nastopiti sedemnajstlena pevka, ker pač ni polnoletna in ker je nočno delo mladoletnikov posebej zakonsko opredeljeno, kazni pa gromozanske. Ce bi to veljalo pri nas bi marsikatera prireditev in marsikateri lokal ostal brez kratkokrilnih in prsikazalnih tecn natakaric, brez katerih pač ni mogoče imeti uspešnega lokala za mlade. Pa nič.
Namesto tega nam bodo policisti lahko izklopili elektriko, če bodo ocenili, da je naš domači televizor preglasen in moti prepirljivega soseda. In če to ne bo dovolj nam bodo zaprli še ventil za vodo in celo plin. Skratka, vzeli nam bodo našo lastnino, čeprav je v kapitalizmu menda sveta. Naj razume, kdor more.
ODBOJKARICE PREŽIVELE KRST str. 7
barcaffe
SUHI IN DEBELI
Vsi mi govorijo, da se ne spodobi, jaz pa odgovarjam, da smo suhi v modi. Čeprav so včasih rekli, da mora kuhar bit’ debel, drugače kdo pomisli, da ni v kuhinji vesel, da mora trebuh gladit in imet' debela lica, kozarca se ne branit, kot daje vedno veselica. A to so rekli včasih, zdaj je vse drugače, saj slaščice so oplele, pa hamburgerji in krače. Zdaj imamo gostinci čisto novo teorijo:
Suhi sodijo v hotele, drugi pa imajo oštarijo.
Polna dvorana Manziolijeve palače je navdušeno nagradila Nevena Stipanova, Federico Volpi, Eleonoro Matijašič, Vesno Topič, Elisabetto Buffolini in Ondino Matijašič Pucer, ki so pripravili zanimiv glasbeni večer v počastitev velikega Mozarta.
v j o
CENTER
Avto Center Jereb, Izolo
www.a-jereb.4l
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30 -12.00
Na podlagi 215. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/06) in 6. člena Proračuna Občine Izola za leto 2006 (Uradne objave Občine Izola, št. 1/06), objavlja Občina Izola - Comune di Isola, Sončno nabrežje 8, Izola (v nadaljevanju: občina)
JAVNI RAZPIS IN JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE TURISTIČNIH PRIREDITEV V OBČINI IZOLA ZA LETO 2006
L Predmet javnega razpisa:
Predmet razpisa je sofinanciranje prireditev, katerih cilj je popestritev dogajanja v mestu, obujanje tradicij, pozitiven vpliv na ugled mesta in trajno povečanje turističnega obiska v Izoli.
Na razpis se lahko prijavijo:
-	društva in zveze društev,
-	ustanove,
-	javni in zasebni zavodi,
-	gospodarske družbe in samostojni podjetniki ter
-	drugi subjekti.
Predmet javnega razpisa in javnega poziva je sofinanciranje programov in/ali projektov v letu 2006 na naslednjih področjih:
A.	JAVNI POZIV (okvirna vrednost sredstev 26.200.000,00 SIT)
V javni poziv so vključene navedene tradicionalne prireditve, katerih organizatorji so nosilci avtorstva prireditve ali določeni za izvedbo na osnovi dejavnosti, za katero jih je z ustanovitvenim aktom zadolžila občina: Ribiški praznik, Občinski praznik, Eurofest, Poletje v Izoli, Slovenian Open, Praznik olja, vina in rib, Festival animiranega filma. Festival uličnega gledališča. Pogodba se sklene z znanim izvajalcem, o višini sredstev pa odloči komisija na osnovi predloženega programa.
B.	JAVNI RAZPIS (okvirna vrednost sredstev 7.280.000,00 SIT)
B.l. ŠPORTNE IN KULTURNE PRIREDITVE se sofinancirajo iz sredstev, namenjenih pospeševanju turizma, če	izpolnjujejo tudi
naslednje pogoje:
-	če so v okviru športne prireditve organizirane spremljevalne aktivnosti, ki so dostopne širši javnosti in jih lahko štejemo kot popestritev dogajanja v mestu;
-	če so pri trženju prireditve uporabljene oblike trženja in obseg promocijskih aktivnosti, ki pomenita tudi splošno promocijo Izole;
-	če je mogoče oceniti, da je odziv medijev velik in se nanaša tudi na Izolo kot turističen kraj.
B.2. KULTURNE IN ZABAVNE PRIREDITVE:
-	če so odprtega tipa, dostopne širšemu krogu obiskovalcev;
-	če se lahko domneva, da je prireditev zanimiva za obiskovalce Izole in je bilo storjeno dovolj, da so obiskovalci seznanjeni s prireditvijo;
-	če je mogoče oceniti, da je odziv medijev velik in se nanaša tudi na Izolo kot turističen kraj.
2.	Vsebina vloge:
Vloga mora vsebovati naslednje podatke in dokazila:
-	ime, naziv, davčna	in matična številka potencialnega	prejemnika
(pravne osebe oziroma podjetnika posameznika),
-	program	dogodka ali prireditve,	vključno z lokacijo,	z opisom
potrebne	tehnike, s	scenografsko	zasnovo, kostumografijo, ciljna
publika, pričakovano število obiskovalcev, ...
-	dokazilo o registraciji,
-	reference	ponudnika	oz. izvajalca,	če izvajalec v Izoli	organizira
dogodek ali prireditev prvič,
-	vrednost in cena celotnega projekta s finančno konstrukcijo in načinom zagotovitve pokrivanja prireditvenih stroškov, pričakovana sredstva iz tega razpisa.
3.	Merila in pogoji
-	prireditve ali aktivnosti, ki prispevajo k bogatejšemu turističnemu produktu kraja,
-	obujanje tradicij, ki so lahko pomembne s turističnega vidika,
-	tradicionalnost prireditve ali dogodka v kraju,
-	angažiranje širšega kroga ljudi ali vzgoja prebivalcev za boljši odnos do okolja ali aktivnosti, ki gredo v prid razvoju turizma,
-	neposreden ali posreden vpliv na povečanje turističnega prometa v občini,
-	pozitiven odziv medijev ali drugačen pozitiven vpliv na ugled mesta,
-	brezplačni dostop oz. simboličnost vstopnine,
-	odvijanje prireditev izven glavne turistične sezone.
4.	Okvirna višina sredstev in plačilo
Okvirna višina sredstev javnega razpisa in javnega poziva, ki so na razpolago za sofinanciranje turističnih prireditev, znaša 33.480.000,00 SIT. Na podlagi naštetih meril in pogojev bo Občina za javni razpis sofinancirala projekte v višini do največ 500.000,00 SIT oz. do 30 odstotkov celotne vrednosti projekta.
Občina bo sredstva praviloma nakazala organizatorju v 30 dneh po prejemu računa ali zahtevka in po predložitvi poročila o izvedeni prireditvi.
Prejemnik bo program izvajal v skladu s predloženim planom dela in bo najkasneje v 30 dneh po zaključeni prireditvi, dogodku ali aktivnosti tudi oddal zaključno vsebinsko in Tinančno poročilo o celotni izvedbi projekta, ki mora vsebovati:	«
-	splošne podatke o prejemniku,
-	podatke o številu udeležencev,
-	številko pogodbe o sofinanciranju,
-	odziv medijev,
-	končno finančno poročilo z obračunom stroškov za izvedbo projekta ter s spiskom dokazil o namenski porabi sredstev,
-	oceno rezultatov in odmevnosti projekta.
5.	Pošiljanje vlog, roki za predložitev prijav in način predložitve
Vloge na razpis pošljite priporočeno ali oddajte osebno na naslov: Občina Izola, Sončno nabrežje 8 in sicer v zaprti ovojnici z oznako "Ne odpiraj - Vloga na javni razpis za turistične prireditve v Izoli". Razpisno dokumentacijo in metodologijo za vrednotenje kriterijev lahko dvignete na sedežu občine Izola v Postojnski ulici 3 (kontaktna oseba: Irena Zavrtanik) ali na spletni strani http://www.izola.si. Komisija bo vloge obravnavala do porabe predvidenih proračunskih sredstev oz. najkasneje do 15.04.2006, kar je tudi zadnji dan za oddajo prijave.
Komisija, ki jo imenuje Županja bo vloge obravnavala sprotno in upoštevala Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/06). Prijave, ki bodo prispele po porabi sredstev, bo strokovna komisija zavrgla. Odpiranje prijav ne bo javno. Za nepopolne prijave in prijave, ki jih niso vložile upravičene osebe, bo pristojna komisija izdala sklep o zavržbi prijave.
Ponudniki bodo o izidu obveščeni najkasneje v 7 dneh po odpiranju ponudb. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju projektov v proračunskem letu 2006.
Pri izbiri bodo upoštevani naslednji kriteriji:
- zanimivost in turistična privlačnost programov prireditev;
Izola, 08.03.2006 Štev.: 410-51/2006
Županja Breda PEČAN
OBČINA IZOLA-COMUNE Dl ISOLA
OBČINSKA UPRAVA - AMMINISTRAZIONE COMUNALE
OBVESTILO
Občina Izola obvešča vsa društva, ki delujejo na območju občine, da je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu (Ur. list RS št. 101/2005) zakonodajalec bistveno poostril pogoje in obveznosti, ki jih morajo društva izpolnjevati za opravljanje gostinske dejavnosti.
Rok, ki ga je zakonodajalec postavil društvom za izpolnitev pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti, je 26. maj 2006.
Vsa društva, ki opravljajo tudi gostinsko dejavnost pozivamo, da svoje delovanje uskladijo z navedenim zakonom.
A V VI S O
II Comune di Isola avvisa tutte le associazioni operanti nel tenitorio comunale che con il varo della Legge di modifica e integrazione della Legge sulfattivita’ alberghiera (Gazz. Uff. RS n. 101/2005) il legislatore ha imposto alle associazioni che esercitano anche 1’attivita’ alberghiera condizioni e obblighi molto piu’ severi.
Il termine utile che il legislatore ha pošto alle associazioni per 1’adempimento delle condizioni per 1’esercizio delTattivita’ alberghiera scade il 26 maggio 2006.
Tutte le associazioni esercitanti anche 1’attivita’ alberghiera sono quindi chiamate ad adeguare il proprio operato alle norme della sopraccitata legge.
Plinski terminal v zalivu
BO TRŽAŠKI ZALIV POSTALI NOVI PLOMIN ?
Sredi Tržaškega zaliva ob slovenski morski meji naj bi italijanska družba Alpi Adriatico zgradila terminal za utekočinjen plin. Tankerji naj bi ga ohlajenega na minus 162 stopinj Celzija vozili do terminala, kjer bi ga segrevali z morsko vodo. Ribiči so zaskrbljeni, saj bi se temperatura morske vode v zalivu zaradi segrevanja plina lahko znižala za pet odstotkov, kar bi po njihovem mnenju občutno spremenilo življenjske pogoje pod vodo, pišeta današnja Primorske novice in Primorski dnevnik.Načrt bo zagotovo sprožil številne razprave, ne le negodovanje ribičev na drugi strani meje Umestitev velike platforme iz cementa, ki bo dolga 300 metrov, široka pa sto metrov (zgradili naj bi jo v Španiji in jo pripeljali v Tržaški zaliv po morju), je več kot le gospodarska pobuda podjetnih Italijanskih in Španskih lastnikov. Prav včeraj pa smo izvedeli, da sosedje načrtujejo gradnjo še enega, podobno velikega plinskega terminala, ki bi ga umestili v bližnjih Žavljah. Vse to je te dni zelo razburilo okoljevarstvenike in to ne le tiste ljubiteljske ampak tudi strokovno javnost.
Ribiči so opozorili še na eno ekološko nevarnost. Da bi italijanska družba preprečila razraščanje alg in druge morske vegetacije na notranjih stenah plinovoda, namerava morsko vodo sterilizirati z "varikino", kar bi po mnenju ribičev, kot pišejo Primorske novice, "hudo zastrupilo" celoten Tržaški zaliv. Za sterilizacijo naj bi namreč letno porabili kar 788 ton omenjene kemikalije. Operativno območje plinskega terminala naj bi segalo do državne meje, z varstvenim pasom pa bi to območje segalo celo v slovenske teritorialne vode. Letno bi lahko terminal sprejel tudi do 95 tankerjev. Družba Alpi Adriatico je 6. februarja, da bi dobila potrebna dovoljenja, projekt terminala že predstavila italijanski deželni upravi, poroča današnji Primorski dnevnik. Ploščad bi sicer z Italijo povezoval slabih 12 kilometrov dolg plinovod, ki bo v celoti potekal po morskem dnu. Plinovod bi se na italijansko obalo priključi pri Gradežu, medtem ko bi se na italijansko plinovodno omrežje priključil pri Vilešu (Vilesse).
TURIZEM SE ZAPIRA ALI IGNORIRA?
Kar malo presenečeni smo bili predstavniki medijev, ko smo izvedeli, da so tudi v Izoli pripravili okroglo mizo na kateri so obravnavali osnutek Razvojnega načrta in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011.
Predlog Razvojnega načrta in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 je rezultat dvomesečnega dela projektne skupine Turistice - Visoke šole za turizem iz Portoroža, zato je Marjan Tkalčič predstavil bistvene elemente dokumenta. Dokument je strukturiran v 4 faze: Analiza okolja, Oblikovanje strategije, Uresničevanje strategije ter Evalvacija strategije.
Ivan Paliska je v imenu obrtne zbornice menil, da je dokument dobro zastavljen in je kot takšen naklonjen manjšim podjetjem. Tudi podžupan Igor Franca je menil da dokument vsebuje veliko všečnih fraz, ki pa so malo konkretne za tiste, ki se s turizmom ukvarjajo v praksi. Veliko pripomb je imel Branko Simonovič posebej glede ocene, da stanje razvoja slovenskega turizma ni zadovoljivo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. Alojz Pečan je izpostavil vprašanje zakonodaje. V Sloveniji se pri zakonski ureditvi določenih področij naslanjamo na direktive EU, ki velikokrat v državah, starih članicah EU, sploh ne veljajo. Županja Breda Pečan pa je opozorila na velik problem človeških virov, ki se odraža ob vse manjšem interesu za osnovne poklice v gostinstvu (npr. natakar in kuhar). Predstavnik Portinga se ni strinjal s trditvami avtorjev, ki opredeljujejo navtični turizem kot eno od najhitreje rastočih in najbolj donosnih panog obmorskega turizma, Marino Domio pa je menil, da je zapisana strategija, ki opredeljuje Slovenijo kot razvito turistično državo, za slovenski turizem premalo ambiciozna. Srečko Gombač je govoril o tem, da je v razvoj turizma potrebno vključiti tudi civilno sfero. Iz lastnih izkušenj ugotavlja, da s strani te ciljne skupine obstaja velik interes po takem sodelovanju, načelnik upravne enote, Branko Andrejašič pa je vprašal, kakšna je pravzaprav vloga obravnavanega dokumenta in koliko je le-ta obvezujoč za posamezne institucije, ki jih avtorji navajajo pod posameznimi ukrepi. Jana Purger je opozorila na pomen usklajevanja tovrstnih dokumentov med različnimi vladnimi resorji. Glede na to, da je turizem zelo specifična gospodarska panoga, vpeta v vse ravni družbenega življenja meni, da bi moral biti obravnavani dokument usklajen z ostalimi panogami in področji.
Županja poda konkreten primer sprejemanja posamezne zakonodaje, ki ima za turizem lahko izredno negativne posledice. Ta se nanaša na novelo zakona, ki ureja javni red in mir in je trenutno v obravnavi. Zakon je v posameznih segmentih tako rigorozen, da lahko dejansko ogrozi nemoteno izvajanje posameznih gostinskih in turističnih dejavnosti. Miran Žlogar pa je dodal, naj skupina avtorjev dokument pred sprejetjem uskladi tudi s posameznimi resornimi ministrstvi.
Marjan Tkalčič pa je na koncu vendarle dodal, da je Razvojni načrt rezultat razmišljanja in pogleda posameznih turističnih organizacij in institucij. Ta pa ni nujno tudi rezultat mnenja obstoječe politike.
Mi pa dodajamo, da so izolski turistični akterji odnos do dokumenta pokazali že s tem, ko so njegovo obravnavo zaprli pred javnostjo oziroma novinarji. (Mef)

Teden boja proti raku
NEVARNA LETA $0 MED 20 IN 35
Letošnji teden boja proti raku (6. - 11. marec) poteka pod geslom "Zgodnje odkrivanje raka, izzivi za prihodnost". Tudi v obalnem društvu za boj proti raku bi radi opozorili, da je ozdravljivost raka še vedno v veliki meri odvisna od osveščenosti prebivalstva in zgodnjega odkritja. Veliko je še rezerv, tako v medicini kot v družbi in pri posameznikih.
Naše društvo že vsa leta posveča posebno skrb mladim, zlasti preko akcije "Ne prižgi prve cigarete", s predavanji, širjenjem ustrezne literature ter z raznimi akcijami. V letošnjem letu smo si zastavili projekt osveščanja mladih o raku dojke in mod. Šolam bomo ponudili predavanja o raku za pedagoge in starše. Zdravniki specialisti bomo ob sodelovanju pedagogov v obliki krožka izobrazili skupine mladih za samopregledovanje dojk in mod, dijaki pa bodo pridobljeno znanje posredovali vsem dijakom višjih letnikov srednje šole.
Izhajamo iz dejstev, daje rak dojke v porastu, da si 9 od 10. žensk raka odkrijejo same s samopregledovanjem dojk in daje potrebno to navado oblikovati zelo zgodaj in jo vztrajno nadaljevati vse življenje.
Za rak mod velja, da se pojavlja med 20. in 35. letom. V izolsko bolnišnico pride vsako leto v povprečju 4 do 5 fantov ali mladih mož z rakom mod. Vako leto ugasne kakšno mlado življenje, ki bi ga ohranili, ko bi ti fantje prišli k zdravniku pravočasno, pa so zaradi nevednsoti in strahu zamudili dragocen čas. Mar ni to opomin tudi nam?
Upamo, da bomo oboje uspešno izpeljali in nadgradili s javno prireditvijo, kamor vas bomo povabili. Naslednje leto pa nameravamo nadaljevati s projektom v sosednjih občinah. Za podrobnejše informacije smo vam v upravnem odboru društva vedno na razpolago.
Predsednica obalnega društva za boj proti raku Jadranka Vrh Jermančič,dr.med.
Rešite se menstrualnih bolečin.
BIO-CLIP: brez tablet - preprosto nataknemo na hlačke! BIO-CLIP ima izjemen blažilni učinek pri menstrualnih bolečinah, krčih in nelagodnem počutju.
BIO-CLIP je majhen generator, ki proizvaja šibko magnetno polje, ki uravnovesi naravno magnetno polje celičnih membran v telesu.
Preprosto, zdravo in učinkovito.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
jagodje - Petrol
ALI BI LAHKO VLAK PREPREČIL HRUP?
V prejšnjem Mandraču smo že pisali o dogovarjanju Petrola in stanovalcev dela Jagodja, ki zahtevajo, da Petrol ob svoji črpalki zgradi protihrupno pregrado, saj morajo poslušati nenehni hrup, ki ga povzročajo avtomobili in tovornjaki, ki se ustavljajo in speljujejo s tamkajšnjega servisa. Predstavniki Petrola so gradnjo pregrade želeli pogojevati s soglasjem za delno spremembo namembnosti predvidene restavracije, ki naj bi ji dodali še nekaj prenočitvenih kapacitet, vendar krajani vztrajajo pri tem, da mora Petrol najprej postaviti pregrado, potem se bodo pogovarjali naprej. Menda naj bi pregrado vendarle začeli postavljati še pred poletjem.
Medtem pa smo v roke dobili zanimivo pobudo, ki jo je že septembra 2004 na Petrol naslovil Srečko Gombač. Prav takrat so se v Kopru namreč odločali o usodi ozkoimega vlaka, ki je bil postavljen ob koprski železniški postaji.
PTTs NOT DEAD
SREDNJI VEK, VEK MRAČNJAŠTVA?
V nekem prispevku v zadnji številki Mandrača sem odkril, da nekateri kar tako počez in brez zadostnega znanja in vedenja posplošujejo in izkrivljajo tudi zgodovino pa ne samo novejšo, tokrat izkrivljajo zgodovino srednjega veka. Označiti kar dobro tisočletje vladavine srednjega veka (ki je trajal od približno 5. pa do 15. stoletja) za vek mračnjaštva je pa le nekoliko prehuda ocena. Danes v dobi interneta in lahkega dostopa do različnih virov informacij je tako posploševanje in pisanje kar nekoliko neobičajno seveda če ni morda tudi tendenciozno.
Naj opozorim samo na to, da je v tem tisočletnem obdobju trajanja srednjega veka, nastalo Bizantinsko cesarstvo, da so se na tem prostoru naselili v 7. stol. Slovani, da sta se ohranila grški jezik in pisava. Jug Sredozemlja je v tem obdobju zaznamoval islam, ki so ga prevzela kulturno zelo razvita arabska ljudstva. Iz tega obdobja poznamo 'krvave bitke glede verske in posvetne oblasti. V visokem srednjem veku se je pričelo duhovno odkrivanje sveta, ustanovljena je bila prva univerza, gradile so se mogočne katedrale, rojevala so se mesta in trgi, razvijala se je poezija, ljudje so tedaj zaradi dobrih letin živeli v precejšnem izobilju, prebivalstvo se je povečalo, trgovanje sp je razcvetelo. V tem obdobju zaznamo visok porast meščanstva, razvilo se je ljudsko gledališče, pesmi trubadurjev, epi o kralju Arturju, vitezih okrogle mize, Tristanu in Izoldi, Nibelungih itd.. Je pa bila v tem času ustanovljena kot instrument represije, inkvizicija ! V zadnjem obdobju srednjega veka pa je resnično nastopilo tudi » mračno« obdobje«. Razsajati je pričela kuga t.i. »črna smrt«. Prebivalstvo je bilo zdesetkano. Razvnela se je stoletna vojna med Anglijo in Francijo, ljudje so zaradi vojne in kuge umirali zelo mladi. Nezadovoljstvo ljudstva se je kazalo po vsej Evropi s kmečkimi upori, težnje po spremembah so bile vse večje. Vendar pa se je prav vtem času razvila kritična meščanska književnost, razvijalo se je gledališče. Misli se počasi obračajo človeku kot individumu in to vodi v renesanso. Iz tega časa je izum tiskarskega stroja (Gutenbcrg), pričnejo se velika raziskovanja sveta, odkritje Amerike 1492.
Vedno močnejše	verovanje	človeka	samega	vase, odkrivanje
anatomije, sveta,	vesolja, kritiziranje	oblasti,	porast meščanske
kulture in zaton	fevdalnega	življenja	pa vodijo v novo dobo,
renesanso !
Povedati moram, da sem zgornje napisal po prosti enciklopediji Wikipedija, ki je vsem dostopna na spletu. Napisal sem tudi po mojem vedenju in poznanju zgodovine. Tako posploševanje, da celo tisočletje označiš za vek mračnjaštva se mi namreč zdi le malo preveč nepremišljeno in je sad nepoznavanja zgodovine.
Sem pa med pisanjem tega	prispevka	izvedel	neke primerjave z
našim tako opevanim »novim vekom«. Ugotovil sem, da bo morda lahko tudi kdo izmed naših daljni zanamcev prav naš vek lahko označil za »vek mračnjaštva«, se vam ne zdi? No vsekakor bodo resni ljudje tudi ta vek presojali po njegovih dosežkih in zablodah in mu kljub vsem grozotam, ki so ga spremljale ne bodo podelili naslov »vek mračnjaštva«
Ivan Bizjak
Lokomotiva tega vlaka je v letih	1902	do 1935	vozila od Trsta	do
Poreča, vagoni pa so	bili sicer	iz	Bosne a	podobni tistim	iz
»parencane«. Glede na	to, da so	jih	Koprčani	želeli odstraniti	in
glede na to, da v Izoli	že imamo	eno	podobno	lokomotivo, prav v
bližini pa poteka tudi proga »Parencane« je predlagal, da bi kompozicijo namestili na severnem delu platoja ob črpalki. Tako postavljena kompouzicija bi po eni strani predstavljala muzejski eksponat (bila bi prav nad tunelom v Jagodju), po drugi pa bi služila tudi kot zvočna pregrada za Jagodje. Pobudo je posla na Petrol, vendar od tam, še do danes ni dobil nobenega odgovora.
Morda pa le še ni prepozno, za takšno, malo drugačno rešitev. (DM)
Zanimivost tega tedna:
Porast prebivalstva od 30.06.1999 do 30.06.2005
Izola za 3,9%
Koper za 2,6%
Piran za 0,4%
LUKNJA TERJALA PRVO ŽRTEV
Očitno je odškodnina bolj prepričljiva od besed. Vsaj v primeru pokrovov nad vodovodnimi ventili so bila doslej opozorila medijev bolj ali manj odveč in marsikatera odprtina je bila odprta ter predstavljala nevarnost za mimoidoče. Odgovorni na Rižanskem vodovodu pravijo, da so za to krivi stroji za pometanje, ki s svojimi vrtljivimi omeli enostavno odvijejo pokrove in jih odvržejo na stran. Zdaj pa se je zgodilo tisto, kar so mnogi napovedovali. Starejša ženica je z berglo zataknila enega od treh odprtih vodovodnih jaškov v Ulici svobode, padla in se poškodovala, tako da so ji morali rano oskrbeti s šivanjem.
Seveda so ženico, ki je mimogrede razbila še očala, opozorili, naj zahteva odškodnino od vzdrževalca in kot vse kaže je informacija o tem bila uspešna, saj so se delavci že dan kasneje lotili zapiranja nevarnih odprtin.
POSLANSKA PISARNA SDS
Vse Izolanke in Izolane kakor tudi vse ostale bralce Mandrača obveščamo, da bo poslanska pisarna poslanca SDS, gospoda Zvoneta Černača odprta v ponedeljek 13.03.06 od 19. do 20. ure.
Poslanska pisarna je v Plenčičevi ulici 3 v 1. nadstropju.
Če želite poslancu predstaviti svoje težave in dobiti odgovore na marsikatero vprašanje, ki vas zanima potem vas vabimo na pogovor s poslancem.
Poslanska pisarna je sicer odprta vsak prvi ponedeljek v mesecu! VABLJENI.
Bralci sprašujejo - odgovorni odgovarjajo
KAJ BO Z IZOLSKIMI KLATEŠKIMI MAČKAMI?
Vest, da so pri mački, ki je živela v zavetišču za živali v bližini avstrijskega Gradca, testi pokazali okužbo s človeku nevarnim virusom ptičje gripe H5N1 je očitno zaskrbela tudi našega bralca K. O., ki je v uredništvo poslal vprašanje z naslednjo vsebino:
Zadnje čase poslušamo o tem, da so se z nevarno pričjo gripo okužile tudi mačke in zato smo tudi v Sloveniji sprejeli nekatere ukrepe v zvezi z ravnanjem z domačimi in divjimi mačkami v Mariboru in okolici. Toda divje ptice selivke so tudi pri nas, v mandraču imamo družino divjih rac, vsake toliko pridejo labodi, da o ponirkih niti ne govorimo. Imamo pa tudi lepo število divjih oziroma poldivjih mačk, kijih nevestni lastniki puščajo na različnih koncih Izole, zanje pa menda skrbijo članice Društva ljubiteljev živali, ki tem mačkam nosijo hrano in jih menda vozijo tudi na veterinarske preglede. Glede na to, da to njihovo delo sofinancira tudi občina in glede na to, da so ta zbirališča mačk takorekoč sredi mesta (npr. Trg padlih) me zanima, ali imamo v občini oziroma v društvu kakšno strategijo glede ravnanja s temi mačkami, posebej v luči najnovejših dogodkov v zvezi s ptičjo gripo. Reakcije kot je bila tista v Jagodju verjetno niso sistemska rešitev, ali pač?
PARKIRANJE "PO DOMAČE"
Parkiranje je večna tema pogovorov in zapisov pa tudi sporov z redarji in policisti, pa med sosedi in neznanci. Tudi policijski zapisniki bi lahko povedali marsikaj na to temo.
Ob vsem tem predstavniki parkiriščne oblasti radi porečejo, da smo glede tega najbolj nemarni domačini in da je s turisti, glede parkiranja, manj težav. Tri fotografije, ki jih objavljamo danes, kažejo tri avtomobile tuje registracije (dve iz notranjosti Slovenije in ena tuja), ki pričajo, kaj vse si nekateri privoščijo v našem mestu. Vam je že kdaj padlo na pamet, da bi parkirali tako kot vozniki s teh fotografij?
Rubriko Občani sprašujejo - odgovorni odgovarjajo smo oblikovali zato, ker Izolani pač ne najdejo odgovorov na svoja vprašanja tam, kjer bi jih morda lahko. Včasih preprosto ne vedo, kje naj jih poiščejo, velikokrat pa z odgovori niso zadovoljni.
Pri oblikovanju rubrike Mandrač sodeluje z Danilom Markočičem, ki je v občini Izola zadolžen za stike z javnostmi, kar je pravzaprav edina možna pot. Nihče od izolskih občinskih funkcionarjev namreč nima pristojnosti za	dajanje odgovorov na vprašanja, vsa
komunikacija mora preko občinskega piarovca. Po dosedanjih izkušnjah lahko zatrdimo, da je Danilo Markočič trudi pri pridobivanju odgovorov, vendar nekaterih preprosto ne dobi.
Tako smo še naprej brez odgovora na vprašanje, kdaj je bil lani razpis za mladinske programe in kdo je dobil denar iz tega razpisa. Najprej so se vodilni iz Mladinskega sveta izgovorili, da so v tujini, naslednji teden so se preprosto potuhnili, tokrat pa so odgovor obljubili a ga niso poslali. Glede na takšen odnos začenjamo verjeti, da je bilo s tem razpisom res nekaj narobe, zato javno pozivamo občinske svetnike, leve in desne, da na občinskem svetu postavijo poslansko vprašanje s to vsebino.
Na druge odgovore iz prejšnje ,številke še čakamo, prejeli pa smo naslednji odgovor:
CESTA IN VODOVOD KOCINA GRBCI
V občini Izola so investicije v podeželju, ki so podprte tudi s strani krajevne skupnosti sprejete in umeščene v načrte investicij in s tem tudi v proračun občine Izola.
Vprašanje investicije v cesto in vodovod Kocina - Grbci je bilo sprejeto že pred časom. V proračunu občine Izola je investicija predvidena v višini 61.000.000,00 sit od tega je za vodovod predvideno 36.000.000,00 sit. Sama dinamika izvedbe investicije poteka fazno tako, da se najprej izvede vkop in druga potrebna dela za vodovodno omrežje in šele ob zaključku te faze investicije se izvajalec loti preplastitve in ureditve zgornjega ustroja ceste.
S takšnim	načinom razdelitve dela se izzognemo dvakratnemu
prekopu ceste in s tem dvojnim stroškom. Dobra praksa se je pokazala pri sorodnem posegu na Mednljanu, kjer smo v letu 2004 položili vodovod in uredili 1.300 m ceste. Strošek za dela v cestnem telesu so znašala 18.300.000,00 sit.
Načrtovana investicija ceste in vodovoda Kocina - Grbci, ki je nekoliko večja od Medljanske (dolžina ceste je nekaj več kot 2.000 m), se odvija prepočasi zaradi težav pri pridobivanju soglasij za služnost na trasi vodovoda. Investitor v vodovod Rižanski vodovod Koper še ni uspel pridobiti vseh potrebnih soglasij lastnikov zemljišč preko katerih je predviden poseg. Vzroke zakaj lastniki zemljišč ne soglašajo z služnostjo pa je potrebno poiskati pri tistih, ki tega soglasja še niso podpisali.
Bralka V.N. iz starega mesta pa nam je v imenu |	^ stanovalcev Humarjeve ulice poslala naslednje
J vprašanje: Smo sosedje verjetne črne gradnje v ~samem središču mesta. Investitor, ki dvostanovanjsko hišo spreminja v pet ali šeststapartmajsko stavbo je |	šel celo preko gabaritov, zdaj pa očitno posega tudi
po skupni površini - dvorišča Pred dnevi nas je namreč obiskal v spremstvu geodeta, ki je od nas zahteval, da podpišemo soglasje o tem, da naša parcela (zemlja pod hišo) meji na občinsko parcelo (dvorišče). Hkrati smo dobili še poduk, da nas v primeru, če soglasja ne podpišemo, čaka kazen v višini od 200 do 500 tisoč tolarjev. Zahteva je seveda presenetljiva, glede na to, da mi nismo dali nobene vloge za kakšno parcelizacijo in ne vemo, zakaj bi morali dajati takšna soglasja, še bolj zanimivo je, da je investitor v omenjeno gradnjo nastopal kot predstavnik Občine Izola. To seveda na nek način pritrjuje namigom, da bo občina pristala na spremembo namembnosti hiše in tako legalizirala omenjeno gradnjo. Od odgovornih občine Izola bi radi izvedeli, kaj je sploh omenjeno soglasje in za kaj ga potrebujejo, ter, ali bodo res pristali na spremembo gradbenega načrta, čemur nasprotujejo tudi v Zavodu za varstvo kulturne dediščine?
Če imate tudi vi vprašanje na katerega ne najdete odgovora nas seznanite z njim. Lahko uporabite telefon (64 00 010), fax. (64 00 015), elektronsko pošto (urednistvo@mandrac.com) ali prinesete vprašanje na uredništvo oziroma ga pošljete na naslov Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola.
Statistika ob Dnevu žena
Čeprav se vsako leto rodi manj deklic kot dečkov, je žensk v skupnem številu prebivalstva Slovenije 2 % več kot moških, ker ženske živijo dlje. Deklica, ki se je rodila v obdobju 2003-2004, lahko pričakuje, da bo dočakala 81,1 leta starosti, kar je 7,6 let več kot lahko pričakuje deček. Ženska, ki je umrla v letu 2004, pa je v povprečju živela 76,9 let in je moškega v povprečju preživela za 8 let in pol.
Do 58. leta starosti je žensk v Sloveniji manj kot moških te starosti, potem pa se z vsakim letom število žensk v tej primerjavi poveča. Med prebivalci, starimi 100 let ali več, je žensk 84 %, med prebivalci, starejšimi od 103 let, pa najdemo samo še ženske. Danes je ženska v Sloveniji v povprečju stara 42 let, kar je dobra tri leta več kot znaša povprečna starost moškega. V povprečju je zaposlena, srednje izobražena in je vsaj enkrat rodila. Med državami EU se deklica, rojena v Sloveniji, po pričakovanem trajanju življenja uvršča na 15. mesto in lahko pričakuje, da bo med novopridruženimi članicami poleg deklic z Malte in Cipra živela najdlje.
"Ženski študiji"
Po zaključku obveznega osnovnošolskega izobraževanja večina deklet nadaljuje šolanje na eni od srednjih šol, kjer pogosteje obiskujejo splošno-izobraževalne programe in programe, kjer se izobražujejo za "ženske" poklice. Izrazito "ženski" študiji, kjer dekleta predstavljajo več kot tri četrtine vseh vpisanih, so vezani na socialno, zdravstveno in pedagoško področje. Ženske so bolj pridne študentke, saj na dodiplomski kot na podiplomski specialistični in magistrski stopnji študij uspešno zaključi več študentk kot študentov: 61 % na dodiplomskem ter 54 % pri magistrskem in specialističnem študiju. Na doktorski stopnji pa se število žensk zniža - v letu 2004 je Slovenija pridobila 144 doktoric znanosti, kar predstavlja 41 % vseh, ki so tega leta doktorirali. Po ocenah za leto 2005 ima Slovenija med vsemi državami Evropske unije najvišji delež žensk, starih 20-24 let, ki imajo najmanj srednjo izobrazbo - ta je 93-odstoten.
Ženske na trgu dela
Ženske v Sloveniji predstavljajo 44 % vsega delovno aktivnega prebivalstva. Med vsemi samozaposlenimi je žensk v primerjavi z moškimi samo 28 %, zato pa je stopnja registrirane brezposelnosti za ženske višja kot za moške. V novembru 2005 je znašala 12,5 % oz. 3,8 odstotne točke več kot za moške. Brezposelne ženske so v novembru 2005 predstavljale dobro polovico (54,2 %) vseh registrirano brezposelnih.
93% plače moškega
Zaradi usklajevanja družinskega življenja z zaposlitvijo so ženske z dela pogosteje kot moški odsotne zaradi bolniškega dopusta ali nege družinskih članov, opravijo manj nadur, so zato slabše plačane in počasneje napredujejo na delovnem mestu oz. v karieri. V vseh državah Evropske unije ženske prejemajo nižjo plačo kot moški. Razlike so po državah velike in se po zadnjih podatkih Eurostata gibljejo med 4 in 25%. Slovenija se uvršča med države z najmanjšo razliko plač po spolu.
ŽENSKE IN VINO
Ob dnevu žena so v Manziolijevi palači pripravili zanimivo prireditev, ki so jo poimenovali Ženske in vino.
Počastitev praznika so združili z degustacijo vin domačega vinarja.
Strokovna komisija, v kateri je bila tudi županja Breda Pečan, je bila seveda ženska, le govorci so bili moški, fotografije žensk je prispeval pokojni Luciano Kleva, zaigrala pa je skupina Vruja.
Statistični podatki veljajo tudi za Izolo, saj je bilo julija lani v občini Izola 7612 žensk in 7462 moških. V starosti nad 90 let je od skupaj 51 živečih kar 35 žensk, slika je nekoliko drugačne le v starosti nad 95 let, kjer so od šestih Izolanov kar štirje moški. Po naših neuradnih podatkih sta dva Izolana 99 letnika in bo drugo leto v znamenju stoletnikov.
Najvea aasa za delo in gospodinjska opravila, malo za prosti aas
Prebivalka Slovenije porabi skoraj osem ur za plačano in gospodinjsko delo. Več temu delu nameni le Litvanka. Za prehranjevanje in osebno nego porabi, tako kot Estonka in Finka, najmanj časa, tj. 2 uri in 8 minut, medtem ko največ časa za to porabijo Francozinje in Italijanke. S štirimi urami in pol prostega časa, kolikor ji je na razpolago, je ženska v Sloveniji med petnajstimi državami na 10. mestu. Norvežanka ima na razpolago največ prostega časa, skoraj 6 ur. Slovenka ima 65 minut manj prostega časa kot prebivalec Slovenije. To pa je tudi največja razlika med prostim časom žensk in moških med vsemi državami. (Pripravila: Tina Žnidaršič, ZSS)
Svetovni molitveni dan
ZA JUŽNO AFRIKO V PORTOROŽU
Prvi petek v marcu je bilo v portoroški cerkvi Marije Rožnovenske srečanje ženskega ekumenskega gibanja Svetovni molitveni dan. Udeležili so se ga mnogi obiskovalci katoliške in evangeličanske vere iz vseh treh obalnih občin. Srečanje je bilo posvečeno Južni Afriki, kjer so tudi pripravili besedilo bogoslužja, ki so ga na ta dan vodile žene. V njem so zajele vse lepote in vse bolečine življenja v Južni Afriki: od prelepe narave do socialnih problemov kot so aids, brezposelnost, revščina, zapuščeni otroci, posilstva. Bogoslužje je potekalo v slovenskem, hrvaškem, italijanskem, angleškem in v enem od afriških jezikov. Udeleženci so prisluhnili južnoarfiški himni, afriški glasbi in tamtamu, na katerega je igrala dominikanka s. Felicitas Nvvabuezc iz Nigerije. Na skromni pogostitvi so žene iz gibanja gostom postregle tudi z južnoafriškim pecivom! Sredstva, ki so jih na ta dan darovali obiskovalci, so bila namenjena za reševanje perečih problemov te afriške države.
Svetovni molitveni dan je svetovno gibanje žena vseh krščanskih veroizpovedi. Gibanje so začele žene v 19. stoletju in ga do danes razširile po več kot 170 državah sveta. Združuje žene različnih ras, kultur in verskih tradicij. V tem gibanju žene z vsega sveta delijo svoja upanja in bojazni, svoje radosti in bolečine, svoje bogastvo in potrebe. Vsako leto se v manjših skupinicah zberejo v domačem kraju, da bi praznovale skupni praznik molitve in solidarnosti. Praznujejo ga vsako leto na prvi petek v marcu. V mnogih deželah te skupinice ohranjajo stike skozi vse leto, ko se zbirajo k molitvi in solidarni dejavnosti v pomoč drugim.
Praznovanje svetovnega molitvenega dne poteka vsako leto na določeno temo in je posvečeno eni od držav, ki so vključene v gibanje. Od leta 2001 so v pripravi skupne liturgije na različne teme sodelovale:	Samoa, Romunija,
Libanon, Panama, Poljska, v letošnjem letu Južna Afrika, v naslednjem pa bodo skupno liturgijo pripravile žene iz Paragvaja.
Špela Pahor, foto Izet Veladžič
Počitnice in vsakdan
PRAVLIIČNI C RAD V ZVEZDNEM MESTU
Društvo prijateljev mladine Izola in Otroška delavnica »Zvezdice« je od petka bogatejša za otroško igralnico, ki je namenjena najmlajšim, predšolskim otrokom.
Uredili so jo s preureditvijo prostorov ob parku Pietro Goppo, kjer imajo Zvezdice svoj sedež, opremljena je kot igralnice v vrtcu, imajo telovadne blazine in igralne površine, namenjena pa je otrokom od 1. leta naprej, vendar ne zamenjuje vrtca ali jaslic, saj pridejo otroci lahko tja le v spremstvu staršev. Gre namreč za prostor, kjer se starši predšolskih otrok lahko srečajo, se skupaj igrajo in sledijo ter sodelujejo pri različnih program.
Za celotno opremo, vključno z gradbenimi deli (izolirali so tla) so porabili približno milijon tolarjev, ki so jih dobili na decembrski dražbi za katero so slike prispevali izolski likovniki.
Kot je povedala Barbara Motoh, ki vodi delavnico Zvezdice, so z odzivom zadovoljni in prvi starši že prihajajo na igranje v pravljični grad, še več pa jih bo takrat, ko se bo med starši razširil glas o tem, kako lahko koristno in prijetno preživijo čas s svojimi malčki in njihovo družbo.
POČITNICE DA JE KAJ
Ob letošnjih zimskih šolskih počitnicah so v Društvu	prijateljev
mladine pripravili paleto različnih	oblik
preživljanja prostega časa za tiste otroke, ki niso odšli na smučanje ampak so bili v glavnem doma. Teh je bilo letos očitno kar precej, saj je bil obisk različnih delavnic in akcij zelo dober.
Dnevno je prostore Zvezdic obiskalo od 30 do 40 otrok, ki so se tokrat morali zabavati brez računalnikov, saj so ti že tako eli tako preobremenjeni čez celo leto. Namesto tega so iz kaširancga papirja izdelovali živali za »živalski vrt«, ki ga bodo kasneje tudi razstavili. Zanimivo je bilo slediti glasbenim delavnicam, ki jih je vodil Marino Kranjac (Vruja), kjer so izdelovali istrske piščali nonole, se učili igranja istrske ljudske »Moja mati kuha kafe«, vsak dan so skuhali kosilo za vse udeležence, enkrat pa so si celo privoščili indijsko hrano, ki so jo pripravili s pomočjo novopečene domačinke Sasikale Perumal, vsak dan pa so imeli tudi posebne igre na otroškem igrišču Birba.
Seveda pa so odšli tudi na sneg, sankači na Sviščake, smučarji pa na cerkno. Obakrat sta bila avtobusa polna otrok, ki so za izlet odšteli zgolj ceno smučarske karte, saj je bil prevoz brezplačen. Sicer pa je bila letošnja organizacija počitnikovanja dokaj poceni, saj so vsega skupaj menda porabili okrog 200 tisočakov. Del stroškov za nakup živil za kuharski krožek pa je prispevala izolska Komunala.
PSIHOLOŠKE DELAVNICE TUDI NA OBALI
Oktobra so v prostorih Rdečega križa v Kopru začele delovati psihološke delavnice pod okriljem društva VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave. Društvo VITA je nevladna, neprofitna, humanitarno - invalidska organizacija s sedeži v Ljubljani, Kopru, Mariboru ter Kočevju. Združuje ljudi, ki so preživeli nezgodno poškodbo glave ali pa tudi tiste, kjer je do poškodbe prišlo zaradi kapi, meningitisa, tumorja in drugih razlogov.
V okviru društva delujejo študijski krožki, to so popoldanske delavnice, ki so namenjene druženju oseb z možgansko poškodbo in njihovih družin ter učenju različnih uporabnih vsebin. Potekajo psihološke, etnološke delavnice, učenje tujih jezikov, kreativne delavnice, učne delavnice, delavnice za starše in svojce, poleg teh pa društvo organizira pomoč na domu, svetovanje, rekreativne dejavnosti, tabore in letovanja, družabna srečanja, izobraževanje ter osveščanje širše javnosti. Vse to z namenom, da bi poškodovane osebe ponovno zaživele in se reintegrirale v prijaznejšem okolju, brez psihičnih in socialnih ovir, ki povzročajo izključevanje ter stigmatizacijo.
Namen psiholoških delavnic je predvsem druženje v obliki skupinske terapije, ki omogoča osebi z možgansko poškodbo sproščen pogovor ali klepet ob kavi, če se tako bolje počuti.
Poleg druženja, bolniki s pomočjo prilagojenih nevropsiholoških testov, preizkušajo svoje kognitivne sposobnosti, kot so spomin, koncentracija, govor, spretnosti poslušanja, prostorsko in časovno zavedanje, abstraktno razmišljanje, splošno znanje ter socialno-čustvene sposobnosti, kot so samozavest, interakcija z drugimi, sodelovanje, reševanje problemov, sprejemanje odločitev ter upoštevanje navodil.
Delavnice potekajo v sproščenem ter prijateljskem razpoloženju. Osebi z možgansko poškodbo pomagamo premostiti komunikacijske ovire, preprečiti, da bi se zaprla vase in omogočiti, da se odpre okolici in življenju. To vsekakor ni lahka naloga. Včasih je okolje, v katerem živimo nestrpno in polno predsodkov, zato se tudi oseba s takšnimi ali drugačnimi težavami pogosto introvertira, posledično pa prekine vse socialne stike in ostane sama. Osamljenost pa prinese mnogo dodatnih patoloških motenj na psihološki ravni, zato se v društvu trudimo ozaveščati širšo javnost oziroma ustvariti javno mnenje, ki bo strpno do drugačnih.
Osebe z	možgansko	poškodbo	lahko	izkoristijo	brezplačne
delavnice za druženje z ljudmi različnih starosti, ki imajo morda podobne težave oziroma iste interese ali zgolj zaradi treniranja umskih spretnosti, ki so ostale nepoškodovane. Skupinsko delo lahko povrne občutek pripadnosti in pomaga izboljšati kakovost življenja, spremeniti pogled na okolje in ugotoviti, da je samouresničitev v nekaterih pogledih še možna, tudi po poškodbi.
Zelo veseli bomo, če se nam pridružite vsak petek od 15.30-17.30 v prostorih koprskega Rdečega križa, Vergerijev trg 3, dodatne informacije dobite na	spletni strani društva
www.vita-poskodbe-glave.si (vodja delavnic: Ana Bcrnetič)
ZAHVALA LEDVIČNIH BOLNIKOV
Društvo ledvičnih bolnikov Južne Primorske, ki ima sicer sedež v Izoli (Polje 40), se zahvaljuje izolskim firmam, podjetnikom obrtnikom, ki so jim pomagali pri pripravi januarskega srečelova, so ga oeganizirali ob letnem občnem zboru društva. Denar, ki so ga zbrali na ta način so namenili socialno šibkim članom društva, ki se zdravijo na hemodializi ali imajo presajeno ledvico.
Izolanom dobrega srca se za pomoč iskreno zahvaljujejo.
E! 5’
KAPUČINO
Odbojka
SLOVINGVITALCPK HITACHI 3:0
Ljubljana - Dvorana OŠ Kolezija, gledalcev 60, sodnika Smonkar,
Merhar. Po nizih: 29, 13, 15 CPK Hitachi: J. Pešič, Fajič, M.
Pešič, Šepec-Dobrinja, Stanič,
Zavrtanik. Trener: Tihomir Pešič.
Izolanke so tokrat plačale davek številčne šibkosti ekipe, saj je omenjena šesterka bila ves čas na parketu. Kljub temu so prvi niz odigrale kot znajo in imele pri vodstvu s 24:20 možnost za zmago, a so zatem nepričakovano povsem popustile. V podaljšku so so sicer skušale nadoknaditi izgubljeno priložnost, a so bile domačinke bolj zbrane. Nepričakovan zasuk je Ljubljančanke ohrabril, saj so zaigrale še bolje. Ob dobrem servisu so ob mreži z učinovitim blokom povsem onemogočile Tamaro Dobrinjo, s čimer je bil izolski napad pod običajnimi dosežki.
Tokrat izredno razigrane Vitalovke tako tudi v drugem in tretjem nizu niso naletele na hud odpor Izolank, katerim pa poraz ni prinesel spremembe na lestvici. Osnovni cilj - obstanek v ligi, so tako že pred časom dosegle. S tem se je končal tudi tretji del prvenstva. Naša dekleta zdaj sredi marca čaka še igranje v končnici, kjer jim je žreb v četrfinalu za nasprotnika izbral Novogoričanke. BV
Hamizni tenis DOBRI NASTOPI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
V soboto in nedeljo je v Mariboru potekalo 15.državno prvenstvo RS za člane in članice. Nastopalo se je v treh kategorijah; posamezno, dvojice in mešane dvojice.
Posamezno se je Kristina Rahotin uvrstila med osem najboljših. Za med štiri je vodila Tomazinijevo s 3:2 nato pa tesno izgubila. Kristina Fatorič je za med šestnajst najboljših z 0/4 izgubila proti kasnejši zmagovalki Burgerjevi iz Merkurja. Na glavni turnir se je uvrstil tudi Simon Frank, ki je z dobro igro izgubil za med šestnajst najboljših proti Plohlu iz LM-KO Lendava.
Najboljše so se izolske igralke odrezale v ženskih dvojicah. Kristina Rahotin je skupaj s Todorovičevo, ki letos nastopa za Mladost iz Zagreba, izgubila v polfinalu z 2/3 proti dvojici Tomazini/Sivc iz Ilirije. Uvrstitev med štiri najboljše je uspela tudi Kristina Fatorič in Nini Javoršek iz Vesne.
V igri mešanih dvojic sta Kristina Rahotin in Bojan Tokič presenetlljivo izgubila za med štiri proti Urošu Plutinšku, ki igra v Nemški ligi in Jani Tomazini iz Ljubljanske Ilirije. Bojan Tokič je sicer že nekaj let najboljši slovenski igralec, ki poklicno igra v Nemčiji.
Ugodno pa so tokrat presenetili naši mladi pari. Med šestnajst najboljših se je uspelo uvrstiti Gregotju Vukoviču in Niki Marušič, ter Simonu Franku in Kristini Fatorič. Do te uvrstitve jim je uspelo premagati kar nekaj, na papiiju boljših dvojic.
Mali nogomet-Futsal GREMO NA IG!
Klub malega nogometa Izola vabi na organiziran ogled tekme KMN IG in KMN IZOLO ki bo v nedeljo 12.03. ob 18:00 uri v športni dvorani Ig. Zbor in odhod avtobusa bo ob 15:30 uri pod izolskim stadionom. Cena prevoza znaša 2000 sit prijave pa zbirajo pri Ribarih in v Artis baru.
Rokomet-1.SRL-ženske ŽRK IZ0LA:ŽRK PTUJ 28:36115:20)
Rokometna dvorana v Kraški ulici, gledalcev 100, Sodnika: Rižner, Teršek
ŽRK Izola: Tutnjič, Karajkovič (3), Šimer, Poljak (1), Marjanovič (1), Mitruševska (2), Maršič (2), Bizjak (1), Benčič (4), Čulina, Barič (3), Gatarič (2), Adamič (9)
ŽRK Ptuj: Rajšič, Majcen, Šijanec
(7)	, Praprotnik, Ciora (8), Ramšak
(8)	, Strmšek (9), Kalan, Potočnjak (4), Kelenc, Jaušovec, Raškovič, Hameršak, Brumen Sedemmetrovke: Izola 8/5, Ptuj 2/2 Izključitve: Izola 6 minut, Ptuj 10 minut
Izolske rokometašice nadaljujejo serijo porazov. Žal ekipa še vedno ni kompletna, mlajše igralke pa vsaj za sedaj še niso kos prvi ligi. Morda čudno, vse so dosegle gol, za zmago pa vendar premalo. Igralke Ptuja niso nič prepustile naključju, od samega začetka so povedle in razliko samo višale. Domače so poskušale s hitrim tempom, ob tem pa naredile veliko tehničnih napak. Tudi pri strelih na gol niso bile precizne, v protinapadih pa so gostje vse kaznovale z goli. Vse se začne z dobro obrambo, ta pa tokrat ni delovala. Eneja Čulina je sicer dobro branila, žal pa so vse odbite žoge končale v rokah nasprotnic. Izolanke so tako zapravile prvo od možnosti za miren obstanek. Še dobro, da so ostali rezultati pričakovani in ni bistvenih sprememb na lestvici. Ostajajo še tri kola in potrebna je še ena zmaga, vsak drugačen scenarij je lahko usoden za obstanek v ligi.
Žarko Kovačič
1. B.SRL-moški
RD ISTRABENZ PLINI IZ0IA:RK CERKLJE 43:30122:16)
Rokometna dvorana v Kraški ulici, gledalcev 250, Sodnika: Strnad, Dolanc RD Istrabenz plini: Kevič, Škrbič, Cetin (3), Kleva (6), Redžič (5), Volk (7), Stepančič (1), Vidah (3), Bubnič, Čosič (9), Velušček, Čebulj, Rokvič (6), Srabotič (3)
RK Cerklje: Komovec, Zlatnar (3), Prestor, Polajnar (2), Matičič (1), Gerkman (1), Janežič (3), Korbar R., Korbar P. (4), Železnik (8), Pucelj (2), Šime, Kavran (6)
Sedemmetrovke: Izola 1/1, Cerklje 5/4 Izključitve: Izola 18 minut, Cerklje 14 minut
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Slovenske športne polomije se nadaljujejo. Celjskim rokometašem ni uspelo v ligi prvakov, zelo prepričljivo so jih izločili "Španci". Čas nepremagljivosti v dvorani Zlatorog je tako minil. Pričakovano? Prvaki ne premorejo kadra, kateri bi se bolj upiral Evropi. Žal je tako, da je vse odvisno od enega igralca in če njemu
ne gre je težko zmagati. V senci vsega rokometnega dogajanja pa ostaja nered pri RZS. Še vedno ostaja krovna organizacija brez predsednika. Tudi zadnja seja predsedstva ni našla novega kandidata. V primerjavi z zgodovino je vse skupaj zelo čudno. Šport, kateri ima največ kolektivnih lovorik sploh ne vzbuja nobenih apetitov. Ob vsem se je poslovil tudi selektor moške reprezentance s čudnimi pojasnili. Bolj od vsega skrbi razlaga za neuspeh na nedavnem evropskem prvenstvu. Nedisciplina igralcev (žal ne prvič), katerih pa ni povedal. Ni težko razumeti kateri naj bi bili, največ jih prihaja iz Celja.Veliko vprašanj za stroko, predvsem pa ali iskati pomoč zunaj naših meja. Carski rez v celotnem sistemu reprezentance, krivda sigurno ni samo pri izvajalcih. Končno bo moral tudi nekdo potrkati na zavest in "razložiti" kaj pomeni zastopanje barv države.
Domače prvenstvo, tudi tokrat ni bilo dolgčasno. Vsem pač ne gre po načrtih in željah.
Hrpeljci so se opekli na Koroškem, Koprčani pa se veselijo točk iz N. Mesta. Rezultati, predvsem pa točke bodo pomembne v razigravanju. Ženski rokomet, prvenstvo, že nekaj časa ne ponuja posebnih Užitkov. Bistvenih sprememb ni za pričakovati. Izolanke so izgubile, ostali naši direktni nasprotniki tudi. Zopet je eno svojih zakuhal trener ekipe Polja. Pol ekipe je odšlo na tekmo v Šk. Loko, druga polovica pa je zaradi sneženja ostala doma, po naročilu trenerja. Kakšen bo razplet, sodnikoma iz Sežane je uspelo priti na tekmo, bo odločala Tekmovalna komisija.
www.goldenindex.com
POKROVITELJ
AMT
(Er
TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
Proti zadnjemu na lestvici so Izolani izdatno zmagali. Deset minut so se Gorenjci upirali, nato se je razlika samo višala. Domača ekipa zaradi poškodb še vedno ni kompletna kar s pridom izkoriščajo mlajši igralci (Matej Kleva, Amel Redžič, Luka Volk). Njihov prispevek je iz tekme v tekmo bolj učinkovit. Tudi tokrat so Izolani veliko bolje odigrali v obrambi, v napadu se še preveč improvizira, tudi pri strelih na gol je veliko neracionalnosti. Gostje so poizkušali s trmo nekoliko ublažiti poraz, tudi domači so jim pri tem pomagali. Ob vsem pa ekipa napreduje na lestvici, v naslednjem 16. kolu bodo gostovali pri prvem, Vel. Nedelji.
Zanimivo bo tudi 17. kolo (petek 18.3.), ko bo na sporedu primorski derbi
v Novi Gorici. Koliko točk bodo osvojili je pri njih težko napovedati, ob vseh štirih pa bodo upravi nakopali dodatne probleme. Mesto tik pod vrhom je na dosegu roke. (Žarko Kovačič)
BRALCI SPRAŠUJEJO ODGOVORNI ODGOVARJAJO
ODGOVOR NA VPRA ANJE BRALCA S.K.
Na podlagi pogodbe med Občino Izola in Mladinskim svetom Izola je Občina Izola v proračunu za leto 2005 zagotovila 4 milijone (in ne 10 milijonov kot ste zapisali) tolarjev za namen javnega razpisa Mladinskega sveta Izola.
O sprejetju prispelih vlog za javni razpis je odločala najprej razpisna komisija nato pa še zbor (najvišji organ) Mladinskega sveta Izola. Vseh sprejetih	projektov v štirih	prijavnih rokih	je bilo petnajst.
Sredstva so bila v celoti porabljena, nobenega izmed prijaviteljev pa nismo zavrnili. Prijavljala so se samo mladinska društva, kjer mladi pod 27 let predstavljajo glavnino članstva. Skozi razpis smo tudi spodbujali aktivacijo mladih, prostovoljno delo in načela co-managementa med mladimi in javnimi institucijami. Nekaj projektov je bilo tudi s področja mednarodnega mladinskega sodelovanja.
Za podrobnosti vabimo	bralca,	da si prebere	končno poročilo
Mladinskega sveta Izola za leto 2005, v katerem bo našel vse informacije, vezane na javni razpis in delovanje Mladinskega sveta Izola v preteklem letu. Končno poročilo za leto 2005 bo zelo kmalu dosegljivo na sedežu MSI, na Gregorčičevi 21.
Mladinski svet Izola
Pojasnilo uredništva: V dopisu nas prosite za naslov oziroma podatke “imaginarnega” bralca, ki je zastavil “imaginarno vprašanje”, kdaj in kje je bil objavljen omenjeni razpis in kdo je dobil sredstva iz tega razpisa. Glede	na to, da	je bralec uredništvu in	tudi vam, dobro
znan je znano	tudi, zakaj	je želel	biti zapisan zgolj	z začetnicami in
to njegovo željo spoštujemo. Ugotavljamo pa, da v odgovoru seveda niste odgovorili na njegovi preprosti in nič kaj “imaginarni” vprašanju Toda, če je njemu prav je nam tudi
Pa še to: na peti strani smo vas obsodili ignorance do medijev in javnosti, ker pa smo Vaš odgovor prejeli v sredo zvečer, ko bi časopis že moral biti v tisku, ga objavljamo na edinem možnem delu Mandrača, ki je bil takrat še v pripravi. In da ne bo zamere objavljamo celo članek v katerem nas seznanjate koliko denarja ste uspeli dobiti v teh letih in kako koristno ste ga porabili. Pa prijetno branje želimo.
MLADINSKI SVET IZOLA IN EVROPSKI DENAR
V	Izoli smo mladi v okviru društva Mladi glasovi Slovenije in Mladinskega sveta Izola v letih 2001 (25.000 EUR), 2002 (13.000 EUR), 2003 (7.000 EUR), 2004 (30.000 EUR) in 2005 (36.500 EUR) pridobili skupaj 111.500 EUR (26.760.000 SIT).
V	večini primerov smo sredstva dobili iz programa Mladina, ki je program Evropske komisije in ki ga v Sloveniji vodi Nacionalna agencija programa Mladina v Ljubljani.
V	letu 2000 in 2001 se je Aleksej Skok, v nadaljevanju pa še Kristina Zelič in Jan Peloza, udeležil številnih izobraževanj in izpopolnjevanj v tujini (Danska, Velika Britanija, Italija,...) in doma. Po opravljenih izobraževanjih pa smo se lotili pisanja prijavnic, ki so v povprečju dolge do 50 strani in ki so relativno zahtevne. Ker na Občini Izola ni bilo kadrov, ki bi v preteklosti konkurirali na tovrstne razpise smo se mladi odločili, da sami investiramo v potrebna znanja za uspešno prijavljanje na EU razpise, kar se nam je že na kratki rok zelo obrestovalo.
Veliko kvalitetnih projektov v Izoli ne bi bilo izvedenih, če ne bi pridobili sredstev evropskih programov.
PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO
V soboto 4,marca je Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije praznovalo 70. letnico delovanja. Praznovanje je bilo na snežnem stadionu Mariboru, kjer so učitelji prikazali »smučanje skozi čas«. V več nastopih so posamezne osnovne organizacije izvedle elemente smučarske šole pa tudi bolj atraktivne sestave. Videli smo nastop učiteljev-predstavnikov vseh smučarski disciplin, ki so prikazali izredno znanje.
Proslavo so udeleženci nadaljevali v VIP šotoru hotela Arena, kjer se je zbralo več sto vabljenih smučarskih delavcev iz vse Slovenije. Prisotni so bili tudi vodilni Smučarske zveze Slovenije, predsednik Valant., direktor Kalan in seveda predsednik Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Jani Dvoržak. Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije deluje pod okriljem Smučarske zveze Slovenije ter združuje več kot sedem tisoč smučarskih strokovnih kadrov. Mnogi od teh delujejo že več kot 40 let in tem so podelili priznanja za življenjsko delo na področju učenja smučanja.
Priznanja za življenjsko delo na področju učenja in organiziranja smučanja je prejel tudi LUCIJAN KOZLOVIČ prvi učitelj smučanja na Obali, član demonstratorske vrste in izpitne komisije Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije, ki je še vedno aktiven v Smučarskem klubu Izola.
Povprečni projekt stane cca. 20.000 EUR, od EU dobimo največ 15.000 EUR, ostala sredstva pa mladi pridobimo na javnem razpisu Mladinskega sveta Izola (v letu 2004 je bilo na voljo 2.700.000 SIT, v letu 2005 pa 4.000.000 SIT) in od privatnih sponzorjev. Občina Izola neposredno ne financira dejavnosti mladih, ampak poteka financiranje preko razpisa Mladinskega sveta Izola. Če naredimo kratko analizo prispeva EU do 60 % sredstev, Mladinski svet Izola do 20%, ostalo pa organizacije same in sponzorji (do 20 %). S takšnim načinom smo mladi zadovoljni saj nas spodbuja, da se aktivno vključimo v finančno načrtovanje naših projektov in da se resno spoprimemo z razpisi EU, ki jih ni malo in ki nam lahko s profesionalnim in strokovnim pristopom v mnogočem olajšajo finančno izpeljavo posameznega projekta. V Izoli smo pri tem nadpovprečno uspešni in začeli smo se spogledovati tudi z razpisi strukturnih skladov in ostalih možnosti, ki nam jih ponuja EU. Seveda je potrebno veliko vložiti tudi v kader in znanje.
Sredstva smo največkrat pridobili za projekt Združenih Iger Narodov (ZIN), ki so v Izoli že stalnica zadnjih 13 let. V okviru ZIN se vsako leto izmenja več sto mladih, samo v Izolo pride vsako leto 100 mladih iz cele Evrope, 100 mladih Izolanov pa odide v tujino.
Gre za sistem mednarodnih mladinskih izmenjav, ki so upravičene do sofinanciranja s strani EU znotraj Akcije 1, programa Mladina. Tako smo izvedli v letu 2001 tudi mladinsko izmenjavo Mobility of young people in Europe (tematika mladinskega turizma - 35 udeležencev) in izmenjavo Book on Non-Violence (za kulturo nenasilja in strpnosti - 43 udeležencev).
V	letu 2002 in 2004 smo dobili odobren projekt ZIN (skupaj 200 mladih v obeh letih), v letu 2004 pa smo zaprosili sredstva tudi za dve evropski prostovoljki, od katerih je prva - Mara Gredzena že prišla v Izolo v letu 2005 in uspešno sodeluje pri delu mednarodne pisarne Mladinskega sveta Izola.
V	letu 2005 se je Mladinski svet Izola prijavil na prvi razpisni rok, L februarja, s tremi različnimi projekti in zaradi kvalitete projektov tudi dobil odobrena sredstva za vse 3 projekte v istem roku, kar se zgodi zelo redko In sicer'
L Združene Igre Narodov - pridobili 17.000 EUR (29.5. do 5.6.2001’ v Izoli)
2.	Evropska prostovoljna služba pridobljenih 8.000 EUR (2 prostovoljke za 1 leto)
3.	mednarodna revija ENTER v sodelovanju s partnerji iz Turčije in Finske (štirijezična revija, ki bo predstavila mladinsko delo, participacijo mladih v družbenem življenju, mladinsko infrastrukturo,... v vseh treh sodelujočih državah) - 11.500 EUR
V	letu 2005 je vodstvo Mladinskega sveta Izola pridobilo 36.500 EUR (8.760.000 SIT) iz sredstev EU, kar je 2-krat več kot je za sofinanciranje mladinskih projektov namenil občinski proračun (4.000.000 SIT).
Iz zgoraj navedenih podatkov je jasno razvidno, da del izolske mladine velik del sredstev, potrebnih za izvajanje kvalitetnih projektov za mlade pridobi sam preko konkuriranja na razpise v tujini. Skoraj 2/3 vseh sredstev priskrbimo mladi sami, 1/3 pa priskrbi Občina Izola. Le želimo si lahko (sanjamo), da bi tudi drugi subjekti, ki se napajajo z občinskim proračunskim denarjem imeli tako strukturo pridobljenih sredstev in dovolj sposobnih kadrov, ki bi uspešno konkurirali na razpise EU.
Aleksej Skok, Kristina Zelič
Zorko Dežjot razstavlja v Mestni knjižnici
KO VINSKI SODI PONUDIJO VEČ KOT LE VINO
Po rodu iz Brkinov, rojen v Zagrebu, se je Zorko Dežjot leta 1956 s starši preselil v Izolo. Bil je med prvo generacijo osnovnošolcev, ki so obiskovali nove prostore sedanje	osnovne	šole Vojke	Šmuc. Delal je v Delamarisu in
nato v Ljubljanskih	mlekarnah. Zdaj	je	upokojenec in	z	družino živi v
bloku v Livadah. Z ročnimi deli se ukvarja že zelo dolgo. Najprej je izdeloval	igračke: »Prva	igrača, ki sem si	jo sam	naredil, je bila kamion. To je
bilo leta	1954 ali 1955,	ko smo še Uveli	na Reki Imel sem deset let. Ko	smo
prišli v Izolo, je blizu nas je stanoval zdaj pokojni Janez Zupan. Zelo dobro je risal.	Izdeloval je od 20 do 30 cm	velike	modelčke ladjic, ki je	lepo
pobarval, naredil je tudi pristanišče. Takrat sem bil še otrok, hodil sem morda v šesti razred. On me je navdušil za taka dela. Kasneje sem sinu naredil kontejner, kamor je zlagal stvari. Kontejner je imel celo dvigalo na magnet. Takrat smo sicer že	kupovali	igračke	v	Trstu, ampak	ta	ročno narejeni
kontejner	je bil nekaj	posebnega. Moji	otroci	so imeli na stenah iz	žice
narejene Miki Miške,	Bambije.	Hčerki	in	nečakinji sem	za	njune Barbike
naredil dnevno sobo, kuhinjo in vse, kar so punčke rabile.«
V	mladosti se je veliko ukvarjal s športom in politiko: »Bil sem veslač, skupaj Z Lucianom Klevo sem hodil k rokometu, igral sem košarko in bil pri tabornikih. Kot veslači smo bili leta 1961 prvi na državnem mladinskem tekmovanju v Splitu. Veliko smo prepotovali, bili smo v Trstu, po Dalmaciji, na Koroškem. V politiki pa sem bil amater.«
Leta 1985 je njegova ljubezen do ustvarjanja zopet oživela: »Takrat sem se začel ukvarjati z rezbarstvom. Na vrtu sem imel tri stare štore, ki so razpadali. Očistil sem jih in malo obdelal in pokazala se je skulptura, ženski akt. To je moja žena postavila v stanovanje. Pa sem imel prijatelje, ki so ustvarjali, na primer Janeza Molka, Vekoslava Batisto in druge. Čudno, da me niso oni pritegnili k ustvarjanju. Prav tisti prvi štor na vrtu me je pritegnil k delu. Nato sem najprej oblikoval štore. Moji motivi so bili akt, arhitektura, rastline. Imel sem tudi deske in sem se ukvarjal z lesorezom. Potem sem se začel ukvarjati z rezljanjem v doge vinskih sodov. Ponavadi so doge obdelane z zunanje strani, jaz pa sem si rekel, da je življenje znotraj soda. V sodu se pretaka vino. Črno vino pusti sledove v lesu, ki vpije njegovo barvo. Zato sem začel doge oblikovati z notranje strani in sem izkoristil obarvanost od vina. Vanje sem oblikoval vinske motive, kmete, ženice, ognjišča ali fogolerje, hiše... S tem se še vedno ukvarjam. Za vas Marezige sem naredil znak Dežela refoška. Tega, kar jaz delam iz dog, ne dela nihče v Sloveniji Seveda pa morajo biti doge od črnega vina. Od Vinakoper dobim stare vinske sode. Oblikoval sem že več kot 2000 dog. Sem tudi član Zveze modelarjev in rezbarjev Slovenije. Sodeloval sem že na dveh skupinskih razstavah, v Solkanu in na Ptuju. V Izoli je še en rezbar, Arduino Kleva. Najbližji rezbar je v Dolnjih Ležečah, nato v Postojni, Novi Gorici, dobri rezbarji pa so v štajerski Orehovi vasi«
Poleg kiparstva in rezbarstva je njegova ljubezen še slikanje: »Sem član likovnega društva LIK. Zdaj je naša mentorica Marlene Zorjan. V društvu sem začel risati, slikati s temperami, akrilom, oljem... Slikal sem akvarele. Risal sem, kar je bilo v programu. S programom Odsev zaledja, ki je bil skupinska likovna inštalacija, smo obeležili dogodke in motive s podeželja. Razstavo slik smo prenesli tudi v Korte in v Marezige. Naslednji naš program je bil Duša zaledja. Atelje imam v kleti našega bloka, na Kajuhovi 5. Doma v stanovanju imam razstavljene svoje slike. Moja prva razstava je bila v hotelu Delfin. Trenutno razstavljam tudi v avli Splošne bolnišnice Izola.«
V	Mestni knjižnici Izola je Zorko Dežjot razstavil leseno skulpturo Istrana ter osem platen, ki jim je dal skupni naslov ISTRA OD AMBOT. Motivi razstavljenih slik so istrska podeželska arhitektura in istrski kmet. Razstava bo na ogled do konca meseca. Nekatera
njegova dela pa lahko najdete tudi na spletni strani www.slo-istra.com/izola.
Umetnika smo naprosili tudi, da bi v naši vitrini ustvarjalnosti razstavil rezbarije v dogah.
In kako je Zorko Dežjot zaključil pogovor?
»Zal mi je le, da sem bil toliko časa v politiki. Ves ta čas hi lahko ustvarjal.«
Špela Pahor
gl f&i:
JUN*
Pogovor ob prazniki
STOTISOCKRAT HVALA!!! SPELA
Špela Pahor je knjižničarka, tista, ki nam tedensko pošilja informacije o dogodkih v izolski mestni knjižnici. Ridno doda tudi pripis: z neskončnim številom zahval za objavo, mi pa ji v enaki meri odgovorimo z zahvalo, saj si honoriranja prispevkov enostavno ne moremo privoščiti.
Toda, z Mestno knjižnico, z direktorico Marino Hrs in ostalimi sodelavkami smo dosegli pošten dogovor o sodelovanju in Špelini zapisi so njegov pomemben del. Tudi članek na tej strani je izpod njenega peresa in zato je osmomarčevski mini pogovor namenjen prav njeni predstavitvi. ‘L	^
-	V knjižnici trenutno razstavlja še en izolski ustvarjalec, slikar in umetniški rezbar Zorko Dežjot. Že pred njim pa ste predstavili množico izolskih in obalnih ustvarjalcev. Kako jih najdete?
-	Sprva smo se nameravale omejiti na občino Izola, potem pa smo vključile tudi ustvarjalce iz drugih krajev. Ljudi spoznavamo počasi, sproti. Za gospo Marijo Godino Pianecky mi je povedala Marjeta! Nekatere smo poznale že prej, Nataša Fafangel je bila na primer naša sodelavka. Nekateri se sami javijo, ko vidijo kak članek v Mandraču. Sicer pa v knjižnici dnevno srečujemo veliko ljudi in marsikdo se ukvarja z ročnimi deli, obrtjo, slikanjem. Žal je nekaterim nerodno in si ne želijo razstavljati, čeprav bi bili tudi njihovi izdelki zanimivi. Neverjetno je, kako so ljudje ustvarjalni. Za nas so zanimivi vsi, ki se s čimerkoli ukvarjajo. Tudi različne zbirke starin in znamk smo že razstavljali. Po mojem mnnjenju vse to spada v dejavnost domoznanskega oddelka, ki ga razvijamo.
-	Ko listam fotografije z različnih dogodkov opažam, da ste knjižničarke prisotne skoraj na vseh. Kakšen delovni čas sploh imate?
-	V knjižnici je šest strokovnih delavk - knjižničark, ki st ukvarjamo z izposojo knjig in obdelavo knjižničnega gradiva, pospravljanjem polic in drugimi internimi deli. Razporejene smo po parih in se menjujemo. En teden smo v dopoldanski izmeni v izposoji, drugi teden smo dopoldan v obdelavi, tretji teden pa smo v popoldanski izmeni in takrat smo dežurne tudi ob sobotah. Na prireditve pa navadno prideta vsaj dve dežurni knjižničarki, udeležujemo pa se jih tudi druge.
-	Vem, da si svetovljanka po razmišljanju in zato sodeluješ tudi v različnih humanitarnih projektih, kot je naprimer tisti za pomoč otrokom iz Zahodne Sahare. Se ti zdi, da posamezniki lahko premaknemo svet?
-	Ojej, ne vem, če sem svetovljan. Posamezniki lahko marsikaj naredimo, čeprav sc zdi le kaplja v morje. N knjižnici imam pa veliko možnosti za različne vrste delovanja, za kar sem še posebej hvaležna. Tako sem eno leto vodila študijski krožek Popotništvo in organizirala potopisne večere, med drugim tudi v sodelovanju z Društvom za podporo Zahodni Sahari in Društvom za podporo Tibetu. Na enem od potopisnih večerov smo zbrali tudi veliko šolskih potrebščin za otroke iz Madagaskarja. Ta potopisni večer smo ponovili v portoroškem župnišču. Vse, kar sta popotnika Matjaž Corel in Ana Kranjc z našo pomočjo nabrala, sta odpeljala v misijon misijonarja Janeza Meseca na Madagaskar. Odziv med Izolani je bil izjemen in med takimi ljudmi je lepo delati.
-	Katero knjigo trenutno bereš in katero si prebrala največkrat?
Zdaj berem pravljice, ker se pripravljam na uro pravljic in na vrtec na obisku. Sem pa v zadnjem mesecu dni prebrala kar nekaj knjig. Vse štiri iz serije Prva damska detektivska agencija, še tri knjige o Afriki: o uličnih otrokih pripoveduje Šepctalcc vetra, nato Fielin otrok in Alahu ni treba, obe delo afriških avtorjev, To je tisto strašno pri ljubezni, ki govori o lezbični ljubezni, Noetov otrok, Gospod Ibrahim in cvetovi iz korana, Oskar in gospa v rožnatem, o Eskimih govori Tista, ki prihaja po snegu, zbirko pravljic Mala nočna torta s plameni, Poletna knjiga in Laponske pravljice. Dvakrat sem prebrala Piko Nogavičko, Dnevnik Ane Frank, Robin Hooda in Robinsona Crusoja, trikrat Heidi ter Sajo in njena bobra, večkrat sem prebrala Tam, kjer cveto kesude, Prijateljstvo z zemljo, Tudi trava ima svojo pesem, Močnejši od sovraštva, Alba in kavbojski škornji ter Duhovnik pri barabah z ulice, zdaj pa velikokrat sežem po knjigi Ženske, ki tečejo z volkovi.
-	Zdaj ste v Livadah. Ali kaj pogrešaš bližino starega mesta.
-	Skoraj vsak dan sem v starem mestu, ki mi jc izredno ljubo. Izola je živahno in prikupno mesto. Obnavljajo se hiše, parki in manjše zelene površine se mi zdijo lepo urejeni, veliko je trgovinic, všeč so mi galerije po en tolar...V Izoli so kino predstave, koncerti in gledališke predstave, kar v Piranu, kjer sem doma, pogrešam. (D.M.)
• • ČETRTEK 9. marec
Kino Odeon
ob 18.00 - animirana družinska komedija
WALLACE IN GROMU: PREKLETSTVO STRAHOUHCA Režija: Steve Box in Nick Park Malce čudaški izumitelj Wallace, ki brez sira preprosto ne bi mogel živeti, in njegov zvesti pasji prijatelj Gromit sta končno našla pravo tržno nišo za svoje nenavadne iznajdbe.
ob 20.00 KAJ BOŠ POČEL, KO PRIDEŠ VEN OD TU? Režija: Sašo Podgoršek
Knjigarna Libris Izola
ob 17.00 pravljica, IsabeleAbedi »Smrdolin«
Po pravljici se bodo otroci prijetno zabavali. Pravljične urice vodi Elka Sabadin.
• • PETEK 10. marec
Palača Manzioli Izola
ob 19.00 uri - predstavitev knjige Spomin in identiteta v istrskih časopisih v italijanskem jeziku
Založba »II Trillo«, Piran 2005 Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola
Kino Odeon
ob 18.00 - animirani AVALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA
• • SOBOTA 11. marec
Kulturni dom Izola
Ob 20.00 - Gledališka skupina »II Gabbiano« iz Trsta predstavlja komedijo z naslovom: »GIOVANIN GA PERSO EL CIOPIN«
Organizacija: Italijanska skupnost Besenghi degli Ughi
Kino Odeon
ob 11.00 uri -FILMSKA MATINEJA ZA OTROKE: animirana fantazijska avantura ČAROVNIK HA\VL IN GIBLJIM GRAD Režija: Hayao Miyazaki Zlobna čarovnica spremeni prijazno Sophie v starko, zato skuša obupano dekle najti pomoč pri čudaškem čarovniku Howlu, ki prebiva v nenavadnem gibljivem gradu... ob 18.00 - animirani VVALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA ob 20.00 - triler USODNA PREVARA - Derailed Režija: Mikael Hafstrom Ko nedolžna aferica postane prava nočna mora, veliko bolj nevarna in nasilna, kot bi si
lahko kdo mislil.
• • NEDEUA 12.marec
Kino Odeon
ob ll.OO uri-FILMSKA MATINEJA ZA OTROKE: animirana fantazijska avantura ČAROVNIK HAWL IN GIBLJIVI GRAD ob 18.00 - animirani WALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA ob 20.00 - triler USODNA PREVARA - Derailed Režija: Mikael Hafstrom
W7!J7TTJ7
Kino Odeon
ob 18.00 - animirani VVALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA ob 20.00 - triler USODNA PREVARA - Derailed Režija: Mikael Hafstrom
• • TOREK 14.marec
Kino Odeon
ob20.00 PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV - Million dollars baby
Režija in scenarij: Clint Eastwood / Gl. vloge: Clint Eastwood, Hilary Swank, Morgan Freeman, Jay Baruchel »Če obstaja čar v borbi do skrajnih meja vzdržljivosti, je to čar tveganja vsega za sanje, kijih ne vidi nihče razen vas«. Dobitnik štirih Oscarjev 2005 za: najboljši film, režijo, najboljšo igralko in stransko moško vlogo.
ob 20.00 - triler USODNA PREV ARA - Derailed Režija: Mikael Hafstrom
• • SREDA IS.marec
Kulturni dom Izola
ob 18.00 uri - Pevsko-glasbena skupina VAL MORJA in MARINAIO BEND (zborovodja: Marjetka Popovski)
Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola Vas vabi na svoj jubilejni pevski nastop ob deseti obletnici delovanja. Gostje večera bodo tudi: Tonin in Juština-humorista, Ratko Legan- nekdanji tenorist ob glasbeni spremljavi Vili Novaka, ženska pevska skupina Dekleta s Škofij in MoPZ iz Loparja.
Vstopnine ni!
Kino Odeon
ob 20.00 - vojna drama ZADNJI DNEVNI SOPHIE SCHOLL
Gl. vloge: Julia Jentsch, Fabian Hinrichs, Gerald Alexander Held Resnična zgodba o zadnjih dneh življenja študentke Sophie Scholl in njenega brata Hansa, ki sta bila med drugo svetovno vojno pripadnika belih vrtnic, skupine, kije skušala ljudi obveščati o Hitlerjevih zablodah in zločinih.
galerija ALGA
Vabimo vas na otvoritev razstave slik
BARBARE ČIZMEK CIHLAR
»MISTERIJ IN ORAKELJ«
V četrtek 9.03.2006 ob 19.00
Noviateijeji Bologna: vi
Andrea Bruciati
Galerija Meduza Koper
Četrtek 9.03 ob 19.00
l Ulica Girodana Bruna 6
Sončna dvorana Izola
Vabimo vas na otvoritev razstave
TERRA MASTICA
1. Bienale otroške keramike
v petek 10.03.2006 ob 14.00
Razstavo sta pripravila OIJSKD Izola in Društvo likovnih pedagogov Primorske Razstava bo na ogled do 31.3.2006, vsak ponedeljek, sredo in petek od 17.00-19.00 ure.
KLAVDIJ PALČIČ
slike
Otvoritev razstave v petek, 10. marec 2006 ob 12.30 NA SEDEŽU BANKE KOPER
galeri jalN SULi A
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
razstava
MATIJA MILKOVIČ BIL0SLAV I
»SREČAL SEM SE S SMRTJO, DA SE M BO TREBA VAM. MOLIM OMAHUJTE!«
Kavama Zvon - Izola Slikarska razstava
Silvio Majkus OLJKE in SOLINE

galerija
ART SOCIETV
razstavlja nemška slikarka
MARA _______________
Palača MANZIOLI Izola razstava Tečaja restavriranja lesa
liBRtlS

Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno,
kjer si knjige lahko v miru pogledate in se o njih pogovorite. ^ Vašim željam bomo toplo prisluhnili in vam želene knjige tudi naročili.
Stopimo v poletje z lepšo postavo.
P pri nas dobite veliko knjig, ki vam bodo pomagale do lepše postave in boljšega počutja, cena knjige 5990 J)0 sit ali 24,99 C.
4ARION GHlUPi
HUJŠAJMO Z VtSELJEM
» •*4"Tt	*i 3®lr
> Snf.J »j u :	l
URNIK: od 10.00 do 17.00 sobota od 9.00 do 12.00 Izola / Manziolijev trg 6, Izola, tel.: (05) 64 00 135
Val morja in Marinaio Band
DESET LET PETJA, IGRANJA IN DOBRE VOLJE
V Domu upokojencev Izola se je pred desetimi leti zbralo nekaj stanovalcev, ki jih je združila želja po prepevanju. Od vsega začetka je bila z njimi njihova fizioterapevtka Marjetka Popovski, ki skupino vodi še danes. Pesmi, ki jih prepevajo enkrat tedensko jim pomenijo veliko več, kakor samo pesem. Pomeni jim druženje, pomeni jim veselje, radost. S pesmijo razveseljujejo tudi druge stanovalce v Domu ob različnih praznikih, praznovanjih, prireditvah ali pa kar tako iz svojega veselja.
Prišli so tudi svojci pevcev, jih poslušali, vzpodbujali in prišla so tudi povabila za nastope izven njihovega Doma. Vrata so se odprla in spoznala jih je tudi širša okolica. Srečali so se z nekdanjimi prijatelji, sodelavci, sosedi, znanci. Pridobili so tudi svoje poslušalce, simpatizerje ter nastopali tudi ob različnih občinskih prireditvah in hotelu Delfin.
Za svoje poslušalce je skupina posnela tudi prvo glasbeno kaseto, sledila pa je enourna videokaseta, ki jo je posnel Mirko Maglica Ob 50. obletnici Doma upokojencev Izola skupina posname še novo spominsko CD ploščo in sedaj, ob deseti obletnici delovanja skupine, je izšla še barvna brošura z novo priloženo CD ploščo. To je spominska knjigica, kjer je opisana njihova desetletna pot prepevanja z vsemi slikovnimi utrinki in vsemi pevci, ki so in ki prepevajo v skupini. V njej je zbrano veliko čudovitih dogodkov, srečanj, občutkov in doživetij skupine. Pesem jim je bila in je še vedno kakor čudežno zdravilo in je najlepše darilo, ki ga lahko podarijo sebi in drugim, saj ko poješ se počutiš srečen v svojem delovanju in bivanju hkrati.
8. marec 1997 - prvi nastop vokalne skupine VAL MORJA
Velika zahvala pa gre vsem tistim, ki so skupini moralno in finančno pomagali. Neizmerno se zahvaljujejo delavcem v Domu, ki so kakorkoli pomagali pri pripravah na pevske vaje in razne nastope ter nenazadnje zvestim spremljevalcem, ki so jih zmeraj spremljali kot šoferji, tehniki, zdravstveni delavci in svojci. Tukaj so tudi posamezniki, prostovoljci, zunanji člani, skupine, organizacije, podjetja, hotel Delfin, občina Izola...in vsi, ki so bili v oporo, vzpodbudo in jih spremljali in sprejeli kot mogoče nekoliko drugačne, posebne...
Pesem še vedno živi v njihovih srcih. Naj se sliši še velikokrat. Tako bo tudi jesen življenja bolj barvita in imela bo svoj jaz, svoj smisel... in svojo enkratno pot ustvarjanja tudi v tem življenjskem obdobju.
Ob tej priložnosti organizirajo v ponedeljek, 13. marca 2006 ob 16 uri, praznovanje v Domu, kjer bodo zapeli člani skupine VAL MORJA in MARINAIO BEND ter kot gostje bodo sodelovali pevci moškega pevskega zbora pod vodstvom Mirjane Bonin in ženski pevski zbor Društva upokojencev Izola pod vodstvom Eneje Baloh.
V sredo, IS.marca 2006 ob 18 uri pa vas vabijo na svoj jubilejni nastop v Kulturni Dom Izola, kjer vam bodo zapeli pod vodstvom njihove Marjetke Popovski z vsemi gosti, ki so jih povabili.
Ob tej priložnosti boste lahko dobili tudi novo izdano knjigico v spomin na njihova čudovita druženja.
OSEBNA AVTORSKA METAFORA KLAVDI|A PALČKA
Klavdij Palčič (rojen leta 1940 v Trstu) sodi med tiste slovenske ustvarjalec, ki jim likovna umetnost in njene zvrsti odpirajo različne možnosti intimnih interpretacij:	ob njegovem vedno primarnem
slikarstvu so mu zelo pomembne še grafika, risba, izpostaviti je potrebno njegov opus ilustracij, nadalje njegovo delovanje na področju scenografije, kostumografije in v zadnjih letih tudi kiparstva.
Po končanem študiju na beneškem Umetnostnem liceju (leta 1964), se je - ob opravljanju pedagoškega poklica, vse bolj posvečal likovnemu ustvarjanju, v sedemdesetih letih je ustanovil tudi Grafični atelje pri ZTT in je bil še organizacijsko zelo aktiven. Imel je mnogo osebnih razstav (med drugimi leta 2001 veliko pregledno razstavo v tržaškem Civico Museo Revoltela), sodeluje na številnih skupinskih razstavah in pomembnih mednarodnih manifestacijah (večkrat na ljubljanskem Mednarodnem grafičnem bienalu) ter je za svoje ustvarjanje prejel več nagrad, leta 1984 tudi nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo in scenografijo. Živi in dela v Trstu.
Slike (iz obdobja med 1999 do 2005), predstavljene v razstavišču Banke Koper, dokazujejo, da Palčičevega opusa ni mogoče uvrstiti v katerega od aktualnih trendov, določajo pa ga kot imenitnega mojstra svinčnika in čopiča ter kot izrazito močno izpovednega slikarja, kar ga uvršča med vodilne likovnike “tržaškega” kroga, kot tudi širše slovenske in italijanske sodobne umetnosti. Palčič je prepoznaven po ohranjanju figuralike, konkretno človeške figure, ki jo upodablja v lastni polnokrvnosti in polnoplastičnosti in je njegova najbolj osebna avtorska metafora ter po posebni lucidni svetlobi, njeni čuteči mediteranski sončni toplini, ki dokončno opredeljuje celostno atmosfero podobe: le-ta je skrivnostno dražeča, mistično privlačna s tajinstvenimi prehodi iz temnih partij v osvetljene ter kozmično občutena z iluzijami neskončnosti.
Nives Marvin.
1. BIENALE OTROŠKE KERAMIKE V IZOLSKI SONČNI DVORANI
Z bienalom otroške keramike smo v Društvu likovnih pedagogov Primorja dodali še en kamenček v bogat mozaik raznolikih programov, ki jih ustvarjamo za otroke in mladino. Iz večletne tradicije slikarskih cx temporov je zrasla široka paleta projektov z najrazličnejših področij likovnega delovanja.
Da prirejamo prvi bienale otroške keramike nismo obešali na veliki zvon. Razpis smo, bolj kot ne, mimogrede ponujali pod nos kolegom likovnim pedagogom, saj nas je bilo nekoliko strah, da prevelikega navala ne bomo zmogli. Po drugi strani pa prav tako nismo bili prepričani, ali bo naš razpis sploh vzbudil kakšno zanimanje. Na koncu je pod prvi bienale otroške keramike podpisanih 14 sodelujočih šol s preko 60 keramičnimi izdelki, kar je za prvo izvedbo prav gotovo spodbudna številka.
Težko je ovrednotiti vsa raznolika prispela dela, težko ali celo nemogoče je izmeriti vloženi trud sodelujočih učencev. Ne poznamo dela in vloge mentorja v razredu. Ne vemo, ali je izdelek plod domišljije posameznika ali gre za bolj ali manj uspešno posnemanje že videnega. Pred nami je ideja, kije udejanjena v skulpturi in ščepec skrivnosti, ki te ujame in prepriča.
Zelo smo zadovoljni, da so mesta v strokovni žiriji zasedli člani Društva keramikov in lončarjev Slovenije. Oni prav gotovo poznajo keramiko in zato smo tudi mi prepričani, da je izbor 37 keramičnih del, ki so predstavljena na tokratni razstavi, dober.
Vasja Nanut, predsednik Društva likovnih pedagogov Primorja
Zgodba o bunkerju
SE ENA VALILNICA MLADIH IZOLSKIH USTVARIALCEV
V devetdesetih letih je praktično vsak mlad Izoian poznal kultno zbirališče mladih - »bunker v Jagodju«. Zaklonišče med Ilirsko in Mladinsko ulico pa je iz prijetnega družabnega stičišča okoliške mladine postopoma postajal navaden »žur plač«. Pa so pritožbe sosedov nad glasnimi obiskovalci, raznorazne govorice in na koncu še požar botrovali k temu, da je zaklonišče precej časa zaprto samevalo. Danes je zaklonišče spet živahno. Mladim glasbenim skupinam ponuja prostor za	vaje, za	skupno
preživljanje prostega časa ob ogledu fdma in klepeta v dobri družbi. Matjaž Gergeta nam je prijazno odprl vrata »bunkerja« in nam povedal nekaj več o njegovem kratkem, a zanimivem podzemnem življenju.
Pisalo se jc poletje 1999, ko se je skupina desetih mladih odločila, da v nekakšni ilegali zaklonišču spet vrne življenje. Skoraj naskrivaj so na novo uredili in prepleskali prostore ter uredili električno inštalacijo. Pravzaprav so imeli srečo, da je vse to prišlo na uho predsedniku krajevne skupnosti Maksu Filipčiču, ki je organiziral skupen sestanek z mladimi aktivisti in policijo. Mladi so postavili na mizo svoje argumente in sprejeli obveze do sosedov ter ob blagoslovu krajevne skupnosti pridobili kraj za kreativno druženje. Ob kopici vloženega truda in pomoči Stojana Repka pri električnih opravilih, je šla mladim najbolj na roko pomoč Maksa Filipčiča pri nabavi opreme za zavarovanje objekta. Tudi odnosi s sosedi so postali zdravi, kar je dokaz, da »mladi iz bunkerja« znajo in zmorejo spoštovati neposredno bližino bivalnih objektov.
Danes je bunker valilnica mladih glasbenih skupin. Nekatere od njih so si tudi s pomočjo bunkeija že izborile vidno mesto v slovenskem glasbenem prostoru (D-Fact, Wejn&TheGenzis, Pudding Fields, Stane Bakan). Druge skupine (Slaver, Hiran, Torka, B.A.D. in ostali) pa še pilijo svoje glasbene spretnosti in prav gotovo bo katera izmed njih jutri ali pojutrišnjem našla svoje mesto v slovenskem glasbenem medijskem prostoru.
Mladi iz bunkerja sedaj vedo, da ob morebitnih težavah ne bodo ostali sami,^ saj jim je pred kratkim krajevna skupnost priskočila na pomoč pri financiranju stroškov ob obnovitvi električnega omrežja. Pravkar razmišljajo o vzpostavitvi internetne povezave, v nastanku pa je tudi društvo Bunker s sedežem na KS Jagodje, ki bo lahko kulturne interese mladih iz bunkerja izražalo na bolj formalen način.
Mladi iz bunkerja pripravljajo tudi manjšo slovesnost, kjer se bodo lahko ob sproščenem vzdušju zahvalili vsem, ki so jim stali ob strani (Krajevna skupnost, Komunala), povabili pa bodo tudi sosede iz Mladinske in Ilirske ulice, za katere so vrata kluba vedno odprta, če si hočejo ogledati, kako dandanes ustvarja mladi rod Kameleonov in Rolling Stonesov. Zamislili so si tudi načrt obnove parka nad objektom m ga tudi že predstavili možem Komunale, ki sc jim je zamisel vsekakor zdela zanimiva.
Zgodba o bunkerju je zgodba o tem, kako lahko »garažna kultura« preživi v urbanem okolju. Kako lahko naša družba, kljub temu da postajamo tečni individualisti v prehitrem tempu vsakdana, še vedno najde mero takta in posluha za »nekonvencionalno«,
»neprofitno« in »nenavadno«.
(magic)
Koncertni vikend v podbelvederski dolini, natančneje v Shoto klubu, je bil tokrat res naporen. Zgodila sta se namreč dva koncerta v dveh dneh.
V petek je svoj trenutek dočakal New Noise Tour 2, oziroma prvi slovenski potujoči emocore festival, ki je obalnim navdušencem žanra predstavil dve ljubljanski skupini: mlade in surove Unfinished in malo štarejse ter dosti bolj prefinjene One Kick Setup. Kaj pa v bistvu emo core sploh je? Je žanr, ki je obnorel zahodno mladino, ko je za svoje vzel melodičnost skaterskega punka, emocionalnost klasičnega, sicer dosti bolj mirnega in pretkanega ema in težo kitar kateregakoli cora. Je žanr, ki je dejansko namenjen predvsem mladim, srednješolcem in tudi študentom, in to je bilo očitno tudi na petkovem koncertu, saj je bilo tokrat občinstvo res mlado. Mlado, toda ne obalno. Večina se jih je namreč pripeljala kar iz Ljubljane, kar nam tudi nekaj pove o glasbenih smernicah naše mladine. Namreč to, da jih mora šele odkriti.
Koncert so začeli mlajši Unfinished. Mladci so tolkli, se drli, koketirali s prispelimi sošolkami in na tak načim preživeli kakšnih štirideset minut. Niso pokazali kaj dosti. Uigranosti in kilometrine jim zagotovo še manjka, izvirnost pa nastopi takrat, ko prvi dve prvini dovolj obdelamo. Za njimi pa so na oder priskakljali One Kick Setup. Bend, ki ga vodi bivši vokalist, prav tako bivših kvazi zvezdnikov Drearmvalk, je bil vsaj korak nad lastno predskupino. Igrati znajo, uigrani so tudi že zelo dobro in sploh strežejo zadevi, kot se to spodobi. Skoda le za titansko statičnost, ki so jo pokazali na odru. Baje, bodo s kilometri tudi to odpravili. Računamo na to.
Sobota pa je bila namenjena bolj zrelemu delu obalnih glasbenih navdušencev. V goste so namreč prišli kranjski Miss.Bee in dostojno predstavili svoje nove glasbene smernice, ki jih bomo v kratkem lahko poslušali tudi v miru domačega okolja, saj je novi, že tretji cd v ciljni ravnini. Nove smernice pa so očitno dosti bolj rokerske od starih, bolj triphopovsko naravnanih. Sintetizatorji so pustili več prostora dvema električnima kitarama, ritem sekcija pa se vedno manj poslužuje elektronskih dodatkov in pomoči. Zvočni zid je s temi novimi kitarskimi podlagami definitivno dobil na kreposti, tako da je svoje mesto pod soncem očitno izgubil nežen in liričen vokal pevke Melite, ki se kar nekako izgubi v vseh tistih namernih	aristokratsko
distorziranih disharmonijah. Ob poslušanju nam na misel še najbolj padejo angleški Radiohead, z dodatkom nekaj decibelov kitar. Vsekakor zanimiva sprememba. In korajžna, saj so bili stari feni skupine kar nekako presenečeni nad ne-plesljivostjo novih izdelkov. Neplesljivost pa je nadomestila pozorna poslušljivost.
No, čas bo povedal svoje. Ocena koncerta je dobra, ne pa izjemna.
Temu je vsekakor pripomogel tudi racionalno odmerjen obisk Shoto kluba.
SOBOTA, 18. MAREC
BILK (ero) - drum'n'bass
SOBOTA, 25. MAREC MUDI POMUDI -3.0BLETIVICA $11010 KLUBA CALIFFO DFLFXE (ita)-ska, CRAŽEH l UOII HS . .............................
Zakon o javnem redu in miru
HRUP BODO PO NOVEM OCENIEVALI POLICISTI
Poslanke in poslanci vladajoče koalicije so na torkovem zasedanju državnega zbora, ob nasprotovanju opozicijskih poslancev po končani več kot peturni prvi obravnavi sklenib, da je zakon o varstvu javnega reda in miru ustrezna podlaga za drugo zakonodajno obravnavo. Na podlagi tega sklepa bo besedilo zakona poslano odboru DZ za notranjo politiko, ki bo na podlagi poslanske razprave pripravil besedilo za drugo obravnavo, in sicer na enem prihodnjih rednih zasedanj državnega zbora.
Kljub strinjanju z zakonskim besedilom in z vsemi vladnimi argumenti pa tudi v vrstah koalicije napovedujejo, da bodo zakonsko besedilo v drugi obravnavi z dopolnili še popravili in dodelali. Poslanci koalicijskih SLS in NSi so namreč v luči nedavnega tragičnega dogodka pred diskoteko Lipa prepričani, da bi morali v zakon vnesti tudi določbe, s katerimi bi opredelili varstvo mladoletnih oseb pred škodljivimi družbenimi vplivi in pojavi.Gre za prepoved zadrževanja mladoletnih oseb v nočnih urah v prostorih, gostinskih lokalih, diskotekah, kjer se točijo alkoholne pijače, kot jo poznajo v nekaterih evropskih državah, denimo na Irskem. Iz predloga zakona povzemamo nekaj zanimivih novosti, ki jih seveda čaka še preverjanje na odboru in ob drugi obravnavi v državnem zboru.
NAjMANJ KRŠITEV NA PRIREDITVAH
Policisti so v letu 2004 obravnavali 40.291 (42.682) kršitev Zakona o prekrških zoper javni red in mir ali 5,6 % manj kot v prejšnjem letu.l V 8 (24) primerih so bila izrečena pisna opozorila. Med kršitvami Zakona o prekrških zoper javni red in mir je prevladovalo prepiranje in vpitje (46,2 %) ter motenje nočnega miru (24,8 %). Največ kršitev je f bilo storjenih na cestah, ulicah in trgih, in sicer 17.180 (17.727), v stanovanjih 10.991 (11.511), v gostinskih objektih 5.845 (6.247), na javnih shodih in prireditvah 584 Nj (692).	^
PRETEPANJE
Kdor se pretepa, se kaznuje z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev. Kdor koga udari ali pretepe, se kaznuje z globo od 80.000 do 150.000 tolarjev. Pretep je opredeljen kot medsebojno fizično obračunavanje z izmenjavo udarcev med dvema osebama aii vec osebami, kar pomeni, da ne gre za pretep, če ena oseba pretepa drugo, ta pa ji udarcev ne vrača ali se samo brani. Za obstoj storitve prekrška je torej pogoj, da gre za najmanj dve osebi, ki si med seboj izmenjujeta udarce. Pod pojmom udarci so mišljene vse vrste udarcev z roko, nogo ali drugimi deli telesa, npr. glavo. Ne pretepa se tisti, ki se brani, ali tisti, ki razdvaja oziroma pomirja osebe, ki se pretepajo. Za prekršek po tej določbi ne gre, kadar se pretepajo igralci na igrišču, npr. pri hokeju, nogometu ali na drugih športnih prireditvah, ker sta na teh površinah za vzdrževanje reda zadolžena sodnik oziroma delegat tekme. Za pravilen potek športnih iger skrbijo sodniki in delegati, ki lahko prekinejo igro, zahtevajo izpraznitev dvorane, tribun, itd. Igralci so zaradi nešportnega vedenja ali pretepa lahko kaznovani s predpisi posamezne športne panoge (disciplinski sodniki).
žlica, mmmem-
SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI
RADA IMAM KOŠARKAŠKE TEKME.
SPOMNIM SE, KO JE BILO V JUGOSLAVIJI SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI. ODVIJALO SE JE V ŠPORTNI DVORANI TIVOLI V LJUBLJANI IN SICER LETA 1970.
SVETOVNI PRVAKI SO BILI JUGOSLOVANI. ZELO SEM BILA PONOSNA. NA ENI STRANI ZASTAVE JE PISALO SLAVA JE NAŠA NA DRUGI STRANI PA ZLATO JE NAŠE.
MOJ NAJBOLJŠI KOŠARKAR JE BIL IVO DANEU, ZATO SEM BILA TUDI NAJBOLJ VESELA, KO SO ZLATI POKAL PODELILI PRAV NJEMU, NAJBOLJŠEMU KOŠARKARJU.
(MARTA)
Žlico Brodeta urejajo varovanci Varstveno delovnega centra Koper
NESPODOBNO VEDENJE
Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nespodobno vede na način, ki povzroči zgražanje ali vznemirjanje ljudi, se kaznuje z globo od 25.000 do 100.000 tolarjev. Kdor na javnem kraju spolno občuje ali razkazuje spolne organe in s tem koga moti, se kaznuje od 50.000 do 100.000 tolarjev.
Prepir je, po tem predlogu, medsebojno glasno komuniciranje dveh ali več oseb, s pojmom vpitje pa je mišljeno kričanje. V pojmu nespodobnega vedenja so zajete različne oblike vedenja (npr. pljuvanje druge osebe, razbijanje steklenic ali kozarcev, nadlegovanje mimoidočih, uriniranje in opravljanje velike potrebe, itd.) Kot prekršek je opredeljeno tudi javno spolno občevanje ali razkazovanje spolnih organov. Pri spolnem občevanju in razkazovanju na javnem kraju mora nastopiti tudi okoliščina motenja drugih ljudi.
HRUP PO NOVEM
Kdor na nedovoljen način med 22.00 in 06.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo od 20.000 do 50.000 tolarjev. Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali
glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti se kaznuje z globo 25.000 tolarjev. Pravni red EU ne vsebuje pravnih aktov, ki bi urejali hrup, povzročen z uporabo različnih akustičnih naprav, in bi motil sosede ali druge ljudi v okolju. Menimo, da gre v tem primeru bolj za vzdrževanje miru, kot za varstvo okolja. Takšnega povzročanja hrupa prav tako ne morejo nadzirati inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, pač pa ga je mogoče najbolj učinkovito nadzirati s policijo.
GRAFFITI
Kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih in s tem povzroči vznemirjanje ljudi, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo 50.000 tolarjev. Določbe tega člena prepovedujejo pisanje ali risanje po zidovih, ograjan an urugin javnosti dosiopnin Krajin napise an risbe, ki vznemirjajo ljudi. Če je z dejanjem nastala premoženjska škoda (zaradi odstranitve napisa ali risbe ali poškodovanja) lahko oškodovanec v 30 dneh uveljavlja premoženjskopravni zahtevek glede povrnitve škode v skladu z Zakonom o prekrških.
VANDALIZEM
Kdor namenoma prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna z objekti gospodarske javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev. Ta člen sankcionira vandalizem, ki je predvsem mesten pojav. Usmerjen je k poškodovanju ali uničenju stvari (povzročitev materialne škode). Po ugotovitvah nekaterih strokovnjakov s področja kriminalistične psihologije je 70 % mladeničev vsaj enkrat v življenju zagrešilo tako dejanje.
KAMPIRANJE
Kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo 20.000 tolarjev. Ta določba prepoveduje kampiranje na mestih, ki za to niso določena. Kampiranje pomeni taborjenje, postavljanje šotorišč ali drugih zasilnih objektov z namenom začasnega prenočevanja. Ne predstavlja pa prekršek, parkiranje avtodoma na urejenem parkirnem prostoru (gre za začasno ustavitev med potovanjem in ne kampiranje). Prav tako ni prekršek taborjenje na zasebni površini v skladu v medsebojnim dogovorom (npr. taborniki ali skavti sc dogovorijo s kmetom za taborjenje na njegovem travniku). Zakon v prehodnih in končnih določbah določa, da lokalne skupnosti, ki tega področja še nimajo urejenega, s predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju. Pooblastilo za ukrepanje je dano tudi redarjem.
ODKLOP ELEKTRIKE, VODE, PLINA
Zakon predvideva možnost odklopa elektrike, vode ali plina v primeru, ko ni mogoče drugači doseči prekinitev kršenja reda in miru. Znan je primer javnega zbiranja protestnikov, ko je poleg pohoda po ulicah skupina glasbenikov nastopila na strehi stanovanjskega bloka. Pri tem so uporabili klasično električno napeljavo v enem izmed stanovanj, kar je predstavljalo nevarno obremenitev obstoječega električnega omrežja (to je bil v nadaljevanju razlog za odklop električne energije). Nastop je bil predhodno pripravljen in organiziran tako, da ni bilo mogoče priti na streho stanovanjskega bloka (onemogočeni so bili vsi dostopi). Dogajanje je pred zgradbo spremljalo več sto udeležencev protesta, nastop pa so tudi snemali za kasnejšo izdelavo videospota. Za nobeno od opisanih dejanj akterji niso pridobili dovoljenja.
KRIMINALNE
IZOLA, MESTO HEROJ(IN)
Osrednji dogodek prejšnjega policijskega tedna je bilo zagotovo prijetje dveh Izolanov, ki so ju obtožili preprodaje heroina. Oddelek za organizirano kriminaliteto sektorja kriminalistične policije PU Koper je	namreč že	od	maja	2005 v	sodelovanju	z italijanskimi
varnostnimi organ! iz Trsta preiskoval delovanje kriminalne skupine z območja Izole, ki naj bi se ukvarjala predvsem s preprodajo heroina italijanskim odjemalcem. Tržačana srednjih let (tridesetletnika) sta v Izoli kupovala heroin in ga nato preprodajala v Trstu.
Slovenski kriminalisti so z italijanskimi kolegi uspeli identificirati njunega 31-letnega	dobavitelja	iz	Izole.	Tržačana	so sicer	že	poleti prijeli	v
Italiji, na naši strani pa	so	odkrili, da je za	transport	heroina iz Srbije	in
Črne gore skrbel 44-letni Koprčan, ki pa že nekaj časa živi v Izoli, kjer je drogo	nato naprej predajal	45-letni	Izolanki,	ta	pa zatem	že
omenjenemu 31-letncmu dobavitelju, ki je skrbel za tržeške odjemalce. Pri vseh treh so opravili hišne preiskave in med drugim zasegli 75 gramov heroina, 166.000 tolarjev, 5300 evrov in 370 dolarjev, dve elektronski tehtnici, sedem mobilnih telefonov in 20 plastenk z raztopino metadona. Kriminalisti ocenjujejo, da je 31-letni Izolan tržaškim odvisnikom od maja do novembra preprodal okoli 750 gramov heroina, vrednega okoli 45.000 evrov. Vsi trije tuživeči so že bili obravnavani zaradi takšnih kaznivih dejanj.
Drugi (slovenski) del akcije se je začel takrat, ko so 25-letno mladenko iz okolice Trsta mestni redarji ustavili, ko se je vračala iz Izole. Zasegli so ji tri zavoje s 103 grami heroina za katerega naj bi plačala 3.500 evrov, s preprodajo pa bi iztržila šestkrat več. Tržaški preiskovalci so ugotovili, da je osumljena skoraj tedensko hodila na nakupovalne izlete v Izolo.
NEVARNE IGRE
Piranski policisti intenzivno preiskujejo sum kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Neznani storilec je namreč na vozilu Audi A6, last 41-letnega Pirančana najprej odstranil okrasni pokrov prednje leve pnevmatike, nakar je odvijačil vse štiri vijake in okrasni pokrov namestil nazaj na pnevmatiko. Lastniku se je včeraj med vožnjo po Belvederju nad Izolo prednje levo kolo snelo. K sreči v dogodku ni bil nihče poškodovan. Lastnik ocenjuje nastalo škodo na 100.000 SIT.
NISO SE HOTELI TEPSTI
Nekaj pred polnočjo so koprski policisti do streznitve pridržali 42-letnega državljana Hrvaške z začasnim bivanjem v Izoli. Navedenega je policijska patrulja ustavila v bližini Tomosa in mu odredila preizkus alkoholiziranosti. Rezultat je pokazal 0.96 mg alkohola v litru izdihanega zraka, s čimer pa se voznik ni strinjal, zato so mu odredili strokovni pregled. To je pijanega možakarja tako razhudilo, da je začel na policiste vpiti, jih zmerjati in pozivati k pretepu. Policistom ni preostalo drugega, kot da so ga pridržali.
ZA DRINK GRE
Uslužbenec prodajalne je sporočil, da je neznani moški v trgovini ukradel steklenico žgane pijače in se s kraja odpeljal z osebnim avtomobilom. Policisti so na podlagi zbranih obvestil v dobršnem delu osumljencu že Za petami. Vprašanje pa je, če bo žgana pijača vzdržala do prijetja.
REHABILITIRALI SO GA
V	popoldanskem času so policisti ukrepali zoper znanega kršitelja javnega reda in miru iz sosednje občine, ki je v pijanem stanju kričal, žalil in nadlegoval občane v prodajalni in lokalu. Ker s kršitvijo, kljub ukazom policistov ni prenehal, je bil pospremljen v prostore za rehabilitacijo.
NI BILA IGRAČA
Občan je obvestil policiste, da se je na njegovem domu zglasil mlajši moški, ki mu je grozil s pištolo in se s kraja odpeljal neznano kam. Policisti so ob takojšnji intervenciji vozilo in osumljenca izsledili in ga privedli v prostore policijske postaje, kjer je bilo ugotovljeno, da sta oba akterja v sporu glede prodaje oziroma nakupa osebnega avtomobila. Pri detaljnem pregledu vozila so pod preprogo našli prazen tulec plinske pištole, same pištole pa niso našli. Kljub temu so zoper osumljenca podali kazensko ovadbo zaradi ogrožanja varnosti.
PREGNAN, ODKRIT
V	zgodnjih jutranjih urah so s parkirišča pregnali sumljivega moškega, ki je skušal vlomiti v osebni avto. Policisti so osumljenca izsledili in ga ovadili.
MALI IZOLSKI OGLASI
ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori
-	Sobo ali garsonjero v Izoli najamem tel 040 701 108
-	Kmetijsko zemljišče na Obali ali zaledju kupim tel 041 608 765 -V Izoli kupim stanovanje do 20 milijonov sit. Tel 051 341 121
■	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli ali okolici Izole - za daljši čas. Tel: 031 356 345
• 3 članska družina najame v Izoli ali okolici manjše stanovanje za daljši čas Tel. 070 204 274
■	V Izoli najamem sobo (lahko s souporabo kopalnice) za 1 - 2 meseca Tel. 041 246 116
-	Društvo VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave najame manjši prostor za pisarno. Informacije na tel. št.: 040 455 042 ali 051 309 117.
-	Najamem stanovanje, eno in pol ali dvosobno v Izoli za daljše obdobje, tel 040888623
-	Kupim kmetijsko zemljišče v Izoli ali okolici tel: 041 608 765
-	V Ljubljani kupim stanovanje- dvoinpol ali trisobno, z garažo tel: 041 345 826
-	V Izoli kupim dvo ali trisobno stanovanje pritličje ali 1. nadstropje te: 031 667 492
-	Prodam gozd in 5 pašnikov v bližini Ilirske Bistrice tel. 041 233 451
Motorna vozila
-	Prodam avto, Vugo koral letnik 1990,registriran do avgusta, v voznem stanju, za 50.000 sit. in Prodam tudi 4 nove letne gume z 10% popustom, tel.031 201 908
-	Prodam renault 5, letnik 92,registriran do maja 2006, v dobrem, voznem stanju. Cena po dogovoru tel 041 557663
-	Ugodno prodam kombi Peugeot Boxer, 2,4 TD, podaljšan in povišan, letnik 98, prevoženih 135 tisoč km. tel 041 707 621
Delo
-	Sem slikoplesklar in nujno potrebujem dodatno delo. tel 041 417 187
-	Učiteljica v pokoju pomaga pri učenju otrok nižjih razredov osnovne šole. tel 031 445 651
-	Starejšim, nudim kakršnokoli pomoč na domu tel 040 888 649
-	Barvam okna in vrata, belim in postavljam luminat... tel.031 406 739 -Sem upokojena negovalka starejših oseb z opravljenim izobraževanjem za programe negovanja starejših. Imam lastni prevoz in sem pripravljena vsaj dvakrat tedensko (ali drugače po dogovoru)pomagati starejšim, ki potrebujejo takšno nego. Tel: 641 88 10 ali 040 527 105
-Gostilna Istra v središču Izole išče natakarico Tcl.:041 345605
-	Iščem kakršnokoli delo na domu (gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579
-	Takojzaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in v čistilnem servisu tel. 041 951 035
-	Inštruiram angleški in italijanski jezikza vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
Razno
-	Podarimo hladilnik v dobrem stanju Tel: 05 641 4576
-	UGODNO PRODAMza simbolično cenozakonsko spalnico: postelja za jogi 180 x 190 cm, pct-delna omara 250 cm dolž. 230 cm viš., 2 nočni omarici in komoda. Pokličite 041 644 287.
-	"Prodam novo francosko posteljo dimenzij 140x200 cm s predalom za shranjevanje posteljnine (dvižni mehanizem). 031/442-787"
-	prodam novo predplačniško Halo SIM kartico s številko za omrežje Simobil Vodafone.
Cena: 2.700,00 SIT. Informacije: 031/716-988 Alenka.
-	PROSIM, ČE MI LAHKO PODARI STOLČEK ZA HRANJENJE OTROKA.
tel 041 888 691
-	KOMPOSTIRAN KOZJI GNOJ v vrečah po cca 40 kg PRODAM 040 342 200
-	Prodam zamrzovalno skrinjo in pralni stroj-skupaj za 30.000 SIT. tel 051 416 633 ali 051 416632
-	Zaradi selitve prodam kuhinjo-hrast, zelo dobro ohranjeno, vključno z belo tehniko (hladilnik, štedilnik, pečica, pomivalni stroj), gsm 041 359 096
-	Prodam orbitrek zelo lepo ohranjen, malo rabljen, z vsemi potrebnimi nastavitvami.Ccna:30.000 Sit. Tel:040/896-538
-	Prodam arbitrek platinum - ekliptični trenažer - tel: 041571308
-	Brezplačno odstopim trajnožarni štedilnik na trda gorivaKiperbusch in termoakumulacijsko peč. Pogoj da odpeljete oboje naenkrat s svojim prevozoml Izola, Livade, pritličje. 031346220
-Domače vino refošk in malvazijo z Baredov ter domače aromatizirano žganje je dobro imeti pri roki med prazniki. Zase in kot darilo drugim. Dostava v enem dnevu.
TVIIAVMIM^C jc tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Poslovalnica Izola
Trg Republike 3, Izola Tel:-663 06 00
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
-V-
: V' ‘
ZUNAJ JE ZIMA, PRI NAS PA POLETJE
Še posebej, če pridete v skupini*
, • Če pridete v treh boste plačali za dva,
1 ' če vas pride 5 boste plačali trije*
• Študentom nudimo 20% popust*
ROČNA in VODNA MASAŽA
FINSKA in TURŠKA SAVNA
MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 - 40 - 033 041 -512 783
Tako je bilo na predstavitvi pesniške zbirke Odprti porton, katere avtorji so člani Literarne sekcije CKŠP iz Izole. V zbirki so zastopani literati tretje generacije, ki svoja dela objavljajo v slovenskem in italijanskem jeziku, že naslednja zbirka pa bo dobila tudi dvojezični naslov, k sodelovanju pa vabijo tudi izolske avtorje, ki pišejo v drugih jezikih.
EROTIČNA UMETNOST VKT1
V petek, 24. februarja se je v KT1 (na Kristanovem trgu) zgodil tretji in zadnji del umetniškega ustvarjanja, ki poteka sočasno s petkovim glasbenim eventom E-rotica. Filipinino, avtor projekta Inter-akt, je tokrat za inspiracijo vzel Aneto Salihovič, prvo spremljevalko Miss Slovenije 2005. V sklopu že omenjenega projekta je mladi slikar pred očmi obiskovalcev KT1 upodabljal dekle, ki v improviziranem umetniškem ateljeju KT1 pozira v spodnjem perilu.
Razstavo teh treh del in še nekaterih načrtujejo v KT1 za 1. april.
Foto: NinoFilipin
MOTOHOV KOT
NEPTUN NAUTICA^^
Novosti: izvenkrmni motorji znamke Mariner, navigacijske luči z LED tehnologijo, akcijska -20lo ponudba, na nove izbrane artikle priznamo 20% popust.
Neptun nautica - vaš najlepši del morja na kopnem.
V IZOLI SE DRUŠTVO HARMONIKARJEV
V začetku tega leta so v Izoli ustanovili Društvo harmonikarjev Izola, ki združuje harmonikarje treh obalnih občin, v prvi vrsti tistih, ki uporabljajo diatonično harmoniko. Društvo, ki ga vodi Marino Sinkovič, zaenkrat šteje več kot 30 članov starih od 7 do 90 let, srečujejo pa se vsako nedeljo od 16. do 18. ure v prostorih dvorane v Arrigoniju. Poleg igranja so srečanja namenjena predvsem nabiranju novih znanj, saj vsak pove kakšno svojo malo skrivnost, dobijo pa tudi zelo koristne nasvete Dejana Del Giusta, ki študira harmoniko in je bil učenec prof. Lupinca. Kot je povedal Franko Kleva, ki skrbi za nastope skupine, so se že dogovorili za nastope na Ribiškem prazniku in prazniku Vina, olja in rib, dogovarjajo pa tudi nekatera gostovanja, čeprav je tako veliko skupino težko sestaviti za skupne nastope. Sicer pa v društvu sodelujejo tudi takšni mački, kot je Otavio Brajko, za govorno pevski del pa bo menda skrbel Dare Brezavšček. Seveda igrajo vse kar se na harmoniko igrati da a najraje imajo avsenikovo Golico in kakšno od Slaka.
E IT A
D.O.O.
KABELSKA TELEVIZIJA IZOLA
V
KABELSKI PRIKLJUČEK ZA 19.990 Sir
‘Za vse naročnike v blokih in vrstnih hišah v starem mestnem jedru Izola.
KABELSKI PRIKLJUČEK ZA 0,00 Sir
‘Za vse naročnike v blokih Izola, v kolikor podpišejo pogodbo za kabelski internet za 24 mesecev.
PREŠERNOVA CESTA 4A /
6310 IZOLA-SLOVENIJA
Akcija velja do preklica.
/ elta@elta.si / Tel: 05 66 34 370 / Fax: 05 66 34 360