—.   92   .- -FRAN  KOŠIR:
O Platajskovem sinčku.               :
I    f  JSK.       ^\\ lataJs^0V   Šima   i"   njegova ženka   Mica  sta si  jako,
^fflTv^         \   \ jako želela otrok, posebno pa še sina. Molila sta kaj-
jP|BLJ?h       j   I pak  neštetokrat k Bogu ter ga   prosila  na vse mo-
^Sk^/\^^^   g°če  načine, naj  jima  Ijubi  in   dobri Bogec pošlje
¦P^^^-^T^        sina,  pa  magari naj  bo, kakršen hoče:   pameten ali
(^           \\        prismojen, velik ali majhen, vsakega vzameta.
%v     ^                  'n  S'eJ!   Bog je res uslišal   glas  vročih  molitev
^^^hP  .-M   Platajskovih zakoncev ter jima dal sina; a kaj pravitn
—¦*                           sina,  sinčka  jima  je dal, velikega kot  palec   tvoje
desne ročice, draga mi bralka,   bralec!  V biši je  zavladalo  veliko  veselje.
Naš palček pa   je  rastel v modrosti, ne pa tudi v velikosti . . .
Bilo je lepega pomladanega jutra, in Platajsek je šel s svojim sinčkom palčkom orat na polje. Ker pa je imel gonjač nožice kot kakšen hrošček, si lahko mislite, da ni mogel hoditi poleg juncev. Zato ga oče dene volu v uho, in palček kriči v ušesu venomer na ves glas: ,No, volki, bijooo, bijo ..."
Mimo pride gospod ter vpraša kmeta: nKje pa imaš gonjača?" ,E," pravi kmetič,   ,tam v volovem   ušesu  čepi   in se dere nad voli-četna."
Majhen dečko je bil gospodu jako všeč in ni miroval poprej, ko da je odštel obilo, obilo denarja za malega gonjača. Preden pa odide s pal-čkotn, vpraša še kmeta, kaj ima njegov sinek najrajši.
.Denar ter nožiček," odvrne Jurij Platajsek gospodu, ki dene palčka v iep, zraven pa priloži par svetlih cekinov in majhen nož.
Dospevši gospod domov, veli svoji dragi ženki, naj seže v desni žep njegove suknje in videla bo strme, kaj ji je prinesel.
BKaj si mi prinesel, nič drugega kot raztrgan žep," veli žena precej glasno svojemu možu ter pomoli svojth petero prstov skozi luknjo, ki je skozi njo tudi palček srečno odnesel svoje sicer kratke pete .. .
Prve cvetke.