Avstrijske dežele. Poslanci naši ia ogerski v delegacijab dokončajo kmalu svoje delovaaje: raiaistroai so dovolili, česar je za armado ia vzajemae ztuiaaje zadeve treba. Vojni miaister je rekel, da je Pola aedaj s šaacami in kaaoni dobro zavarovaaa, kraalu tudi Krakov in Pf emisl; aiiaister Kallav pa je naznanil, da se po raalem tndi Bosaijaki ia Hercogovci privadijo avstrijskim oblastim. — Tirolski zbor bo sklicaa, da skleae, česar je valed povodnji storiti treba; potem pa se skliče državai zbor. — Med aeiaškirai koaservativci delajo salcburški poslaaci Lioabacher. Fuchs in Neumeyr raalo zmešajavo: strah jib je pred aemškimi liberalci, ki pravijo; nemštvo je v aevaraosti, če se Slovaaom pravice priznajo, ter mislijo, da ae bodo izvoljcai, če tndi ae začaejo po Slovaaih udrihati. Nekaj pa je tudi krivo, ker ae jihovim šolskim tirjatvam ae ustreže, čeravao jih uže 3 leta povdarjajo, a s praznimi rokami aebi radi pred volilce stopili. Toda upamo, da se porazumejo s slovaaskimi poalanci ia libcralcem račun prekrižajo. — Na Duaaji so se dali aekateri delavci po razaih rovarjih zapeljati, da ao policiji.kljubovali. Na to prilomasti vojaštvo na pomoč policajera in razgaaja poatopače po ulicali. Rogovileži so sicer kamenje pogaajali, več vojakov raaili, napoaled se jim je huda godila. Maogo je bilo ranjenih, pohojenih, poteptanih, zaprtih. Se.daj je zopet rnir. — Nemški liberalci so pri dopolnilaih volitvah zmagali v gornještajerskih mestih. z ravaateljem Sprungora, na Daaaji pa so le s pomočjo Judov vrgli Kroaawetterja, ki je Slovaaom bil vaelej pravičen. Toda v Ljubljaai so popolnem podlegli. Od Sloveacev je bil žnpaa Graselli izvoljen jedaoglasao, dobil je 517 glasov, jednako tndi v kupčijskej zbornici. Neaičarji so ae akrili in zginoli kakor katra. Ljubljana je Slovencem priborjeao aloveasko raesto. — V Spljetn je hotel baroa Koarad, okrajai glavar, aarodnemu županu in odboru izročiti župaastvo. Nek Italijan razdražea o zaiagi Slovanov, uatreli iz revolverja v glavarja pa mu le sukajo prestreli. Narodni zaatopaiki izrečejo avoj gajus o takšneni lopovskera poatopaaji Ilalijaaov ter podelijo baroan Konradn — sinu rainistra Koarada — častno meščanstvo. Vnanje države. Stari pruaki kralj Viljelm odprl je aovo izvoljeni deželai zbor. V njeai iraajo katoliški poalanci, katerih je ravno 100, in lutrovski koaaervativci večiao. Liberalci so popolnem potlačeni. Sedaj bilo bi se nadejati, da se odpravijo kat. Cerkvi krivičae positave ter prcaeha sramotna ..kaltaraa borba". Toda lutrovci se preveč bojijo sv. Cerkve ia je težko mialiti. da jej potrebae svobode privoščijo; veadar mogoče je. — Ruai začenjajo Nemce čedalje bolj sovražiti ia v aekaterih pokrajiaab ob Baltiškem morji pregaajajo aemške grajščake. Za Crno morje pripravljajo dve močni ladiji oklopnici. Iz Geog-tepe stavijo železaico dalje v Perzijsko. — Srbaki kralj Milaa iačo aovo miaisterstvo, v katerem bi koaservativci, liberalci in radikalci (ki hočejo republiko) vkupaj mirao dclovali. To jo aemogoča reč. Železnico odvBelgrada aaprej v Nia marljivo stavijo. — Craogorci in Albanci so se zopet svadili zavoljo dežclskih mejaaev. Na Daaaj pa je došla aovica, da nameravajo Albaaci avstrijskega cesarja prositi, uaj pošlje vojsko tje ia vzarae deželo pod svojo oblaat; to bi pa aas zaplelo v boj s Turki in bržčas tudi z Grki in Italijani, kajti sledaji tudi uže od aekdaj škilijo čez Jadraasko morje v Albaaijo. ¦— V Egiptu se aagleškim vojakom slaba godi, vsak deseti mož je bolea. Arabipa.ša je z liati dokazal, da sta ran turški aaltaa pa vice-kralj ukazala pričeti nesrečao vojsko zoper Aagleže. — Krivi prerok Mohadi je aapal raesto Obeid, kder so tudi katoliški misijonarji, pa jo bil tepea in odpodea. Odšel pa je proti Hartumu. — Tarški sultan je zadnji čas začel Ruaom laakati se ia pri njih iskati zaslombe zoper Aagleže, ki hočejo Egipt in menda še več dežel pograbiti. — V aeverai Aaieriki so pri volitvab propali republikanci ia utegae ae oadi v ki'atkem maraikaj apremeaiti.