LITIJA ★ 24. 12. 1941 ŠTEVILKA 1 JANUAR 1983 PONOVNO O GOSPODARJENJU Gospodarjenje v občini in resolucija za leto 1983 sta bili osrednji dve točki decembrske seje občinske konference ZKS Litija. PRIZNANJA OB PRAZNIKU Ob prazniku občine Litija so se zbrali delegati vseh treh zborov občinske skupščine na svečani seji. Prisostvovalo ji je tudi veliko število vabljenih gostov. Uvodnim besedam predsednika SO Litija, Branka Pintarja, je sledila podelitev priznanj, nato pa se je zelo uspešno predstavil Sindikalni pihalni orkester pod vodstvom Jožeta Do-bravca. Letošnja občinska priznanja so prejeli: Jože Dernov-šek in Stane Hrovat za gospodarsko področje, Ivan Godec za področje delavskega in družbenega samoupravljanja, Občinski štab za teritorialno obrambo za področje narodne obrambe in Krajevna skupnost Jevnica za področje delavskega in družbenega samoupravljanja. Listine o priznanju so letos dobili SOZD KIT Ljubljanske mlekarne za pomembne uspehe pri gospodarskem sodelovanju z občino Litija; Peter Svetik za ustvarjalno delo pri obeležju geometričnega središča Slovenije; Niko Kurent za uspešno sodelovanje na gospodarskem področju, Ciril Bokal za izredno uspešne športne rezultate na II. svetovnem prvenstvu invalidov v Švici; Jože Kimovec za uspešno družbenopolitično in gospodarsko delo v krajevni skupnosti Vače; Maks Pirnik, skladatelj in pedagog (učiteljeval je tudi v naših krajih), za ustvarjalno delo na področju kulture; Komunisti niso sprejeli le načelnih ugotovitev, temveč so obravnavali dejanske težave, ki se pojavljajo v naših OZD materialne proizvodnje v sedanjih, težjih pogojih gospodarjenja. Kritično so pregledali gospodarsko stanje nekaterih naših delovnih organizacij ter sprejeli več usmeritev. Med najvažnejšimi naj omenimo poglobljeno razpravo o trenutni situaciji v IUV, ko prihaja do nesoglasij s skupnimi službami z Vrhnike. Člani OK ZK so se izrekli za urejanje odnosov po samoupravni poti, sestavili pa so tudi delovno skupino, ki naj ugotovi dejansko stanje v delovni organizaciji. Eden bistvenih pokazateljev sedanje gospodarske situacije je tudi padanje likvidnosti. Vse manjša obratna sredstva pa tudi zmanjšujejo možnosti dobrega gospodarjenja, prav tako tudi podatek, da je v obtoku čedalje več menic, ki so brez kritja. Pričakovati je namreč, da bodo onemogočena izplačila osebnih dohodkov, če delovne organizacije ne bodo poravnale svojih tekočih obveznosti. Ekipa predic iz Predilnice Litija, za uspešne rezultate na tekmovanjih predic jugoslovanske tekstilne industrije. Govornik na slavnostni seji občinske skupščine, vodstev družbenopolitičnih organizacij, OZD, KS, SIS ter gostov in drugih občanov, je bil predsednik občinske skupščine Branko Pintar. (Foto: Zofka) Ob prazniku naše armade 22. december je rojstni dan JLA. Na praznični dan sta občinska konferenca ZRVS in štab za teritorialno obrambo Litija organizirala v avli občinske skupščine svečano proslavo. O vlogi armade v današnjem času je spregovoril predsednik občinskega komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Branko Pintar, nato pa so mnogim posameznikom in organizacijam podelili priznanja. Zlato plaketo ZRVS Jugoslavije je prejel občinski štab teritorialne obrambe Litija, zlato značko iste organizacije pa Rihard Urbane, predsednik občinske konference ZRVS Litija; Občinski gasilski zvezi pa so izročili priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Občinska konferenca ZRVS Litija je podelila sedem priznanj, ki so jih prejeli Ivan Blažič, Roman Huč, Vladimir Mrzerj, Jani Peterlin, Pavel Smolej, Franc Straus in Franc Žnidar. Ko so izročili še pohvale in plakete posameznikom in skupinam za dosežene uspehe na vojaških vajah ter raznih tekmovanjih in prebrali napredovanja, je stekel kulturni program. .Izvedli' so ga recitatorja Marina Krnel ter Jože Sevrjak in pevke ženskega zbora KUD Franc Levstik iz Gabrovke pod vodstvom Marjane Kralj. ' g. £. Bitka za boljše gospodarske rezultate je glavno vodilo delavcev. Boljše delo, boljša organizacija in manjši proizvodni stroški so poleg izvoza glavne naloge delavcev v OZD. Tudi v Kovini (na fotografiji) si delavci prizadevajo dosegati čim boljše rezultate, kljub temu, da jih pestijo mnoge težave, predvsem z reprodukcijskim materialom. (Foto: T. B.) Člani konference so se seznanili z resolucijo za leto 1983, sprejeli pa so tudi dopolnitve k statutarnemu sklepu. Za zaključek le še to: priče- la se je oblika idejnopolitičnega usposabljanja, to je dopisna šola marksizma. Vanjo je vključenih 25 slušateljev, organizacijo izobraževanja pa je prevzela Delavska univerza Litija. • NARODNI DOHODEK NA PREBIVALCA V SLOVENSKIH OBČINAH Litija na 48. mestu —.........■!■..........M.....■■■■..........■»■■■■■........■IIHIIIIIIIIM......■IMlKIBIIUimit. V letu 1981 je bila občina Litija na 48. mestu po doseženem narodnem dohodku slovenskih občin. Leto poprej je bila na 50. mestu. 1. Ljubljana Center 527.056 din na prebivalca, 2. Ljubljana Bežigrad 248.210, 3. Titovo Velenje 229.382, 4. Piran 226.403, 5. Trbovlje 218.811, 6. Celje 215.381, 7. Ljubljana Šiška 207.688, 8. Kranj 199.913; 9. Ljubljana Moste Polje 189.751, 10. Koper 185.762, 11. Izola 185.648, 12. Jesenice 184:782, 13. Škofja Loka 178.779, 14. NovaGorica 175.902, 15. Logatec 170.812, 16. Maribor 168.981, 17. Krško 162.284, 18. Ravne na Koroškem 160.341, 19. Cerknica 160.334, 20. Sežana 156.574, 21. Slovenske Konjice 158.126, 22. Radovljica 156.143,23. Kočevje 154.873, 24. Tržič 154.579, 25. Žalec 154.360, 26. Postojna 152.423, 27. Ilirska Bistrica 150.304, 28. Ajdovščina 149.392, 29. Novo mesto 148.851, 30. Metlika 144.922, 31. Idrija 144.897, 32. Domžale 143.976, 33. Ribnica 140.045, 34. Kamnik 139.978, 35. Hrastnik 139.037, 36. Dravograd 132.041, 37. Grosuplje 131.744, 38. Vrhnika 129,434, 39. Mozirje 122.753, 40. Črnomelj 119.220, 41. Slovenj Gradec 117.504,42. Trebnje 115.860,43. Ljutomer 114.552, 44. Tolmin 110.773, 45. Laško 110.048, 46. Radlje ob Dravi 109.832, 47. Gornja Radgona 105.805, 48. Litija 105.693, 49. Slovenska Bistrica 102.994, 50. Zagorje ob Savi 101.042, 51. Brežice 99.288, 52. Ljubljana Vič Rudnik 99.020, 53. Ptuj 95.055, 54. Murska Sobota 92.692, 55. Lendava 92,259, 56. Sevnica 91.414, 57. Šentjur pri Celju 82.339, 58. Šmarje pri Jelšah 71.198, 59. Ormož 69.650, 60. Lenart 53.476 din ha prebivalca. urednikov stolpec Pred kulturnim praznikom Človek razmišlja takole pred, praznikom. O mnogih rečeh razmišlja. Primerja, posplošuje, dela inventuro, načrtuje za naprej, za bodočnost. Saj končno morajo vsaka razmišljanja voditi naprej, k novim ciljem. Ko takole opravljaš kulturniško »Inventuro«, ponavadi začneš pri sebi. Vprašuješ se, kaj si v minulem letu storil tudi zase, za svojo duševno hrano. Koliko knjig si prebral, koliko filmskih, gledaliških predstav si videl, koliko pesmi si slišal, kolikokrat ti je zatrepetalo srce, ko si doživel ali videl kaj lepega. In še dalje se sprašuješ, ali si morda tudi sam kaj prispeval, da se je lepota v tebi in okoli tebe razraščala, bogatila, da je okolje, kjer živiš in delaš, lepše, humanejše. Ko opraviš s seboj in ugotoviš stanje, ti roma misel naprej. Kaj smo storili mi vsi, da bi bila kulturna žetev obilnejša, duševna hrana pestrejša? Poglobi se, dragi bratec, vase, sezi globoko v dušo in si priznaj, da je morda tudi v tebi del krivde za zevajočo dvorano, za pol-prazni abonma, za osamljene slike, za prazne večere, za besede, ki so bile izgovorjene, pa niso mogle nikomur seči v srce. Poglobi se, pa boš spoznal, da si morda tudi ti kriv, ko so mladi litijski igralci, plesalci, glasbeniki (rod, na katerem bo morda v prihodnosti slonelo kulturno * življenje v Litiji) zaman iskali v litijski dvorani tudi vaše oči, ki bi jim sledile; da so tako pogrešali vaših rok, ki bi jim zaploskale in dale vsaj malo prizna- In pnznapno si, kako glasni smo v oceni, da v Litiji puč ni ničesar, skratka velik dolgčas, ni nas pa zraven, ko kaj je! Kakšna ironija! Pa smo vendarle mesto, kije prav krni slavilo svojo tride-sedetnico, in je v tem času napravilo ogromen razvoj tudi v materialnem pogledu kulture, ki terja ludi ustrezno vseh No, seveda ne gre vseh stvari metati v en koš. Še zdaleč ne, ker bi delali krivico tistim entuzia-stom, ki vsa ta leta ne oziraje se na težave prepevajo, igrajo ali se kako drugače ljubiteljsko ukvarjajo s kulturno dejavnostjo v " Litiji. Prav pa bi bih, da bi jih, kadar nastopajo, podprli s svojo navzočnostjo, nagradili s ploskanjem. In ko končuješ razmišljanja pred velikim kulturnim praznikom, lahko hkrati tudi ugotoviš —na vso srečo—da vsepovsod okoli našega mesta ljudje vendarle pojejo, igrajo, muzicirajo, se veselijo in da so njihove, včasih skromne vaške dvorane kljub vsemu nabito polne! Kajti kultura ni samo stvar denarja, kultura je predvsem stvar zavesti in srca. Pa ne zamerite, dragi Litijani! Na proslavi JLA v Litiji so podelili tudi številna priznanja. (Foto: T.B). 197 OBŠIRNA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V OBČINI LITIJA PROGRAM IZVAJALCEV OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI LITIJA OSNOVNO ŠOLSTVO Temeljni dokument je delovni načrt, s katerim osnovna šola v sodelovanju z okoljem zagotavlja sistematično uresničevanje z zakonom in z izvršilnimi predpisi določene družbene smotre in naloge. V načrtu vsako leto določi obseg, vsebino in organizacijo vzgojno-izobraževalncga dela in pogoje za njegovo izvedbo. Poleg zakonskih obveznosti upošteva osnovna šola tudi obveznosti, ki jih sprejema s samoupravnimi sporazumi v občinski izobraževalni skupnosti oziroma s posameznimi uporabniki. Delovni načrt šole je podlaga za svobodno menjavo dela, to je javen dokument, v katerem se izražajo tudi interesi delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in občini ter delavcev iz organizacij združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Delovni program vsake matične šole (naši občini imamo tri: Litija, Gabrovka in Šmartno) obsega 17 poglavij, in sicer: 1. Delovni pogoji (prostorske razmere, finančne možnosti, kadrovska zasedba, podatki o številu oddelkov in učencev ter program adaptacij in izpolnjevanje učil ter kabinetov), 2. Šolski koledar ter obveznosti in praznovanja (državni in republiški prazniki ter spominski dnevi), 3. Vzgojno—izobraževalno delo — obvezni predmetnik (redni, tečajni, dopolnilni in dodatni pouk, varstvo vozačev, oddelčne skupnosti, športni dnevi, ekskurzije in pevski zbori, 4. Vzgojno—izobraževalno delo — razširjeni predmetnik (podaljšano bivanje, zimska in letna šola v naravi ter tečajni pouk v sedmem in osmem razreda), 5. Ljudska obramba in družbena samozaščita (obvezne dejavnosti obrambne vzgoje pri rednem pouku, obrambni dan, tekmovanje v poznavanju veščin ljudske obrambe in družbene samozaščite, rokovnik za akcijo NNNP, interesne dejavnosti s področja LO in DS), 6. Zdravstveno-socialna skrb za zdravje učencev (vključevanje zdravstvene vzgoje v redni pouk, minuta za zdravje in rekreacijski odmor, korektivna telesna vzgoja, zdravstveni pregledi, športna značka, letovanje učencev in skrb za zdravo prehrano, 7. Prometna vzgoja učencev (prometno-varnostni načrt šole pionirska prometna služba, prometna značka, opravljanje izpitov za kolo in kolo z motorjem), 8. Poklicno usmerjanje učencev (poklicna vzgoja v rednem pouku od prvega do osmega razreda, program komisije za poklicno usmerjanje, 9. Delovni program organizacij, društev ter interesnih dejavnosti (pionirska in mladinska organizacija, mladi člani Rdečega križa, šolska skupnost, šolsko športno in šolsko kulturno društvo ter interesne dejavnosti ostalih področij), 10. Delo strokovnih organov, vodilnih in drugih pedagoških delavcev (učiteljski zbor, strokovni aktivi nižje, srednje in višje stopnje ter podružničnih šok razredni učiteljski zbori, medobčinski in občinski strokovni aktivi, delo s pripravniki, delo ravnatelja, pomočnika, vodij podružničnih šok psihologa, logopeda, socialnega delavca in knjižničarja ter vodje šolske prehrane), 11. Delo ostalih delavcev na šoti (administrativni delavci, tehnični delavd), 12. Sodelovanje s starši (skupni in razredni roditeljski sestanki, govorilne ure, druge oblike sodelovanja s starši), 13. Delo samoupravnih organov in družb eno-političnih organizacij (zbor delavcev, svet šole—notranji člani, svet šole — vsi člani, odbor za delovna razmerja, svet staršev, delo raznih stalnih in občasnih komisij, osnovna organizacija sindikata in osnovna organizacija Zveze komunistov), 14. Sodelovanje šole z družbenim okoljem (Vzgojnovarstveni zavod, osnovne šole v občini, glasbena šola, krajevna skupnost in družbeno-politične organizacije, organizacije združenega dela, klubi in društva, Izobraževalna skupnost Litija), 15. Delovni programi podružničnih šol, 16. Nadzor in spremljanje uresničevanja programa, 17. Delovna obveznost pedagoških in drugih delavcev, V tem zapisu bi vas radi seznanili le z nekaterimi izseki iz programa saj imamo omejeno število strani. Naj začnemo z delovno obveznostjo pedagoških delavcev. Zla lažje razumevanje vam prilagamo tabelo. Vsak učitelj mora letno opraviti 2184 delovnih ur. Njegovo delo se deli na tri področja; za primer smo vzeli učitelja v 2. razredu. Neposredno delo z učenci (od št. 1 do 15) obsega 1466 ur, ostalo pedagoško delo (od št. 21 do 33) nadaljnjih 422 ur, za praznike, dopust in rezervne ure pa odpade 302 uri. Ker znaša seštevek 2190 ur (letna obveza je 2184 ur), priznamo učitelju 6 ur za načrtovan povečan obseg dela (št. 47). Pedagoški delavec načrtuje v sodelovanju z vodstvom šole letno število ur v začetku šolskega leta, njihovo izvajanje pa spremlja mesečno — na posebnih obrazcih (glej tabelo 1). PROSTORI Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija ima dobre pogoje za delo na vseh podružničnih šolah (Kresnice, Jevnica, Hotič, Vače, Sava, Polšnik) in šoli na Graški Dobravi v Litiji; le-te si je pridobila iz sredstev prvega in drugega samoprispevka. Stara šolska zgradba na Rozmanovem trgu pa ima izredno slabe prostorske možnosti; premajhne učilnice, v katerih ni vodovoda, je slaba razsvetljava in dotrajana centralna kurjava. Poseben problem so sanitarije, ki ne ustrezajo higienskim normativom. S popravili krpajo le najmanjša dela. Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno ima ugodne delovne pogoje tako na matični šoli kot tudi na vseh podružničnih šolah (Javorje, Mamolj, Primskovo, Štangarske Poljane in Velika Kostrevnica; vse šole, največ pa matična, so si opomogle s sredstvi obeh samoprispevkov). Osnovna šola Lojze Hostnik—Jovo Gabrovka je edina matična šola, kjer poteka ves pouk v eni izmeni (v Litiji in Šmartnem imajo nižji razredi izmenski pouk). Medtem, ko je v Gabrovki stari del poslopja obnovljen, prizidek s telovadnico pa je nov, je stanje na Dolah veliko slabše. Poslopje so leta 1948 vaščani obnovili s prostovoljnim delom, saj je bilo med vojno požgano; še vedno imajo v učilnicah navadna tla, okna so razmajana, stropi leseni, v učilnicah ni vode. Pred petnajstimi leti so obnovili sanitarije, leta 1972 napeljali centralno kurjavo ter obnovili električno omrežje. KADROVSKE MOŽNOSTI Za uspešno izvedbo letnega delovnega načrta šole je posebnega pomena dobra kadrovska zasedba. Na vseh šolah opažamo, da'se zmanjšuje število delavcev, ki nimajo ustrezne, izobrazbe. Za poučevanje na nižji stopnji mora imeti učitelj nekdanje učiteljišče ali pedagoško akademijo (smer razredni pouk), za delo od 5. do 8. razreda pa pedagoško akademijo (ustrezno predmetno skupino) ali fakulteto. Na Osnovni šoli v Litiji je zaposlenih 73 pedagoških delavcev, a jih le 5 nima dokončane izobrazbe, v Šmartnem je od 38 učiteljev brez predpisane šole 6 posameznikov, prav toliko pa tudi v Gabrovki, kjer zaposlujejo 20 pedagoških delavcev. Kot posebnost naj omenimo šolo Gabrovka, kjer prevladujejo mlajši učitelji — predvsem štipendisti in domačini. PREHRANA UČENCEV Na vseh petnajstih šolah v občini pripravljajo za šolanje malico; z manjšimi izjemami v Litiji in Šmartnem malicajo na ostalih šolah vsi učenci. Kosila pa pripravljajo le v Litiji, Šmartnem, Gabrovki in na Dolah. V Gabrovki prejemajo na nižji stopnji kosilo skoraj vsi učenci (celodnevna šola), na višji stopnji pa 40% ;v Litiji kosi približno tretjina šolarjev, v Šmartnem pa približno 15%. Le učenci na Dolah jedo po učilnicah, ker nimajo jedilnice. Socialno ogroženim učencem na vseh šolah nudi Izobraževalna skupnost Litija denarno pomoč pri malicah in kosilih. Nekateri posamezniki plačujejo le polovico cene navedenih obrokov, nekateri pa je prejemajo brezplačno. O tem, kdo je upravičen do teh ugodnosti, odloča komisija za prehrano. PREVOZI Zakon o osnovni šoli omogoča učencem, ki so 4 in več km oddaljeni od šole, brezplačen prevoz. Z ukinitvijo pouka na višji stopnji v nekaterih podružničnih šolah, je to število še naraslo. V litijski šoli se vozi četrtina učencev največ z vlakom in rednimi avtobusi, nekaj pa tudi na šolski progi Polšnik—Litija ter iz Podšentjurja in Ponovič z minibusom.Smarska šola ima polovico vozačev; štiri proge (Reka Gozd, Primskovo, Cerovica, Vintarjevec) imajo šolski avtobus na dveh (Mamolj, Javorje) pa vozi minibus. Največ vozačev, kar dve tretjini, je na Dolah in v Gabrovki, kjer opravljajo prevoz s kombijem in dvema avtobusoma v več smeri. ŠOLA IN OKOLJE V vseh dokumentih, ki zadevajo nadaljnji razvoj osnovne šole, je poudarjena zahteva, da mora le-to razvijati sodelovanje z okoljem. Tu med posameznimi šolami ni večjih razlik; poudarjamo lahko le, da podružnične šole v večjih krajih (Dole, Jevnica, Kresnice, Vače, Primskovo, Št. Poljane, Velika Kostrevnica) uspešneje navezujejo stike z okoljem kot pa matične šole. Za slednje lahko rečemo, da vse bolj postajajo kulturno žarišče kraja, saj so osrednji organizatorji in izvajalci proslav, da dobro sodelujejo z nekaterimi delovnimi organizacijami (Predilnica, Lesna, Usnjar-na, Presad) in da imajo zadovoljivo število mentorjev za vodenje interesnih dejavnosti zlasti na telesno—vzgojnem področju. Omeniti pa moramo tudi gasilce, ki si zelo prizadevajo za pomlajevanje svojih vrst. Letos so šole v Litiji, Šmartnem in Gabrovki začele izvajati v večjem obsegu družbeno koristno ter proizvodno delo, saj so vsi učenci višje stopnje sodelovali pri obiranju jabolk na Kresniškem vrhu in Pečicah pri Gabrovki, obiranju koruze na litijskem polju in delih na cesti Cerovica—Pustov mlin. Litijska osnovna šola je tudi že izdelala podroben program tega dela po razredih; v 8. in 7. razredu naj bi šolarji opravljali delo v delovnih organizacijah, šesto-šolci in petošolski pri spravilu poljskih pridelkov in urejanju parkov, nižja stopnja pa bi sodelovala pri urejevanju šolske okolice in zbiranju odpadnega papirja. Vse šole pa si želijo, da bi navezale uspešno sodelovanje z vsemi delovnimi organizacijami v občini, ki naj bi jim zagotavljale tudi mentorje za vodenje krožkov na tehničnem in kulturnem področju. ŠTEVILO UČENCEV Če. se vrnemo k statistiki za šest let nazaj, kar zadeva število učencev, ugotovimo, da je na večini šol iz leta v leto manj učencev; v Gabrovki in na Dolah se je število znižalo za 62 posameznikov, v Šmartnem za 113 (a se je letos padec zaustavil) na šmarskih podružnicah za 21, na litijskih pa za 28 učencev. Nasprotno pa je na litijski matični šoli v tem času število naraslo za 206 učencev; ker se je drugje zmanjšalo za 224, je število šolarjev v občini v rahlem upadanju. NEKAJ ZANIMIVOSTI Litijska osnovna šola že tretje leto vnaša elemente celodnevne šole v poldnevno šolo, letos je dejavnost razširila na dva dni v tednu. S tako organizacijo so dobro rešili problem vozačev, ki so imeli težave pri vključevanju v interesne dejavnosti ter dopolnilni pouk. Tako so na višji stopnji vključili v to dejavnost nad polovico učencev (380 od 550). Od 12. do 14. ure poteka dvakrat tedensko dopolnilni pouk za MA, SL in AN, dodatni pouk množične interesne dejavnosti, samostojno učenje in rekreacijsko dejavnost; vo- zači prejmejo v šoli tudi kosilo. Uvajanje teh novosti ne terja večjih materialnih sredstev. Šola v Gabrovki je uvedla zaradi usklajenosti z urnikom elemente celodnevne šole tudi na višji stopnji, razen samostojnega učenja. Težave ima z zunanjimi mentorji, saj bi jih potrebovala zaradi celodnevne šole več, kot jih ima. Medtem ko litijska šola zajema 60% šoloobveznih otrok v občini in je zračna črta med Polš-nikom in Jevnico 30 km, pa zajema gabrovški šolski okoliš eno tretjino površine občine, kjer živi le 2200 prebivalcev. Šola v Šmartnem uspešno razvija nove oblike sodelovanja s starši, saj učitelji višje stopnje enkrat letno tudi obiščejo roditeljske sestanke na podružničnih šolah. Na njeno pobudo pa se je ob lanskem dnevu šole začelo sodelovanje med vsemi osnovnjmL šolami v Sloveniji, ki se imenujejo po heroju Francu Rozmanu— Stanetu (poleg Šmartna še Ljubljana—Šentvid, Maribor in Draga-tuš) ter splošno srednjo vojaško šolo Franc Rozman-Stane iz Ljubljane. To je le nekaj »utrinkov« iz delovnih programov osnovnih šol v naši občini, ki prikazujejo vsebino njihovega dela, uspehe pa tudi težave. GLASBENA ŠOLA Letos jo obiskuje 92 učencev; pouk instrumentov in baleta poteka v petih prostorih, od katerih sta le dva primerna, poučujejo pa celo v pisarni. V popoldanskem času, ko osnovna šola nima pouka, je v prostorih glasbene šole razmeroma hladno. Baletna skupina vadi v neprimernem kletnem prostoru, za vaje ansamblov in manjših glasbenih skupin pa uporabljajo godbeno sobo. Prostori tudi nimajo zvočne obloge. Nič bolje ni s kadri. Na enega pedagoga pride »17 učencev; dvakrat po pol ure tedensko poteka delo s posameznimi učenci, pri nauku o glasbi, baletu in ansamblih pa je pouk skupinski. Pomanjkanje glasbenih pedagogov se čuti tudi v Litiji; glasbena šola ima 2 redno zaposlena učitelja in 7 honorarnih, največ študentov, ki se pogosto menjavajo. Poskušajo navdušiti domače učence, da bi nadaljevali šolanje, a je malo uspeha; zdaj imajo le dve kandidatki. Glasbeno šolo tarejo tudi visoke cene instrumentov, ki jih morajo večino uvažati (trobila, pihala), izredno drage note in omejen vpis. Vsi pihalci in trobilci igrajo v Sindikalnem pihalnem orkestru, nekdanji učenci te šole pa tudi v harmonikarskem orkestru. , Kar zadeva sodelovanje šole z okoljem, so v glavnem zadovoljni; kdorkoli jih prosi za pomoč ob kulturnem programu, mu radi ustrežejo, želijo pa si več načrtovanja sodelovanja z osnovnimi šolami in delovnimi organizacijami. Glede višine šolnine so bili v Litiji pred leti na vrhu jugoslovanske lestvice (70% Izobraževalna skupnost, 30% starši), sedaj je to razmerje 80:20, najvišji mesečni prispevek pa znaša 350,00 din, za plačilo so namreč uvedli lestvico glede na višino osebnega dohodka v družini. Člani godbe ne plačajo šolnine. Pred dvema letoma so jim novi učni načrti omogočili boljši in uspešnejši potek dela. Učenci se učijo harmoniko, klavir, trobento, rog, malo tubo, flavto in klarinet. DELAVSKA UNIVERZA Od aprila letos deluje Delavska univerza kot enota Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija. V svoj izobraževalni program vključuje: 1. Družbeno—politično izobraževanje (člani ZK, delegati, aktivisti SZDL, vodstva sindikata in mladine...), 2. Splošno družbeno izobraževanje (šola za starše, šola za življenje, jezikovno izobraževanje odraslih), 3. Obrambno izobraževanje (osnovni in dopolnilni pouk za ekipe CZ), 4. Strokovno—funkcionalno izobraževanje (strojniki, administrativni delavci, vozniki viličarjev, pirotehniki, varstvo pri delu...), 5. Osnovno izobraževanje odraslih (3 oddelki osnovne šole), 6. Srednje usmerjeno izobraževanje in dosedanje šolske oblike (delovodska, strojna in gradbena šola, tehniška, kovinarska in elektro šola), Za svojo dejavnost ima Delavska univerza štiri učilnice in poslovne prostore na Parmovi ulici v Litiji, za nekatere oblike izobraževanja, ki poteka v drugih krajih, pa najema učilnice v šolah. Pred dvema letoma so delavci DU z drugimi podpisniki podpisali družbeni dogovor o usmeritvi Delavske univerze, ki opredeljuje organizacijo, vodenje in financiranje družbenega izobraževanja, danes, žal, ugotavljajo, da ne poteka po dogovoru. Zakaj? Naj navedemo nekatere vzroke: 1. Nekatere organizacije združenega dela kažejo premalo zanimanja za razširjeno in poglobljeno izobraževanje svojih delavcev, 2. Sodelovanje pri usposabljanju za potrebe dela je med delavsko univerzo in OZD dokaj različno; z nekaterimi poteka uspešno, druge pa izobražujejo kadre v lastni režiji. 3. V litijski občini ni šol srednjega usmerjenega izobraževanja, zato se je DU vključila v elektro in kovinsko usmeritev, žal pa je premalo prijav, ker OZD ne izkazujejo potreb po tovrstnem izobraževanju, 4. Za osnovno izobraževanje odraslih se prijavlja vse manj kandidatov; njihovo število bo še upadalo, saj že večina mladih uspešno konča redno osnovno šolo. 5. Premalo je tudi zanimanja za izobraževanje za potrebe samoupravnega in družbeno-političnega delovanja delavcev, pomanjkanje finančnih sredstev pa zavira usposabljanje za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Letos delovanje DU še ni ogroženo, položaj pa se bo spremenil že v prihodnjem letu, ko se bodo iztekle dosedanje oblike izobraževanja. B.Ž. VTISI NASE DELEGATKE S KONGRESA JUGOSLOVANSKE MLADINE ZAPOSLOVANJE MLADIH JE PEREČE 3 Ena izmed predstavnic slovenske mladine na enajstem kongresu ZSM Jugoslavije je bila tudi Marjeta Mlakar iz nase občine. Na tem najvišjem srečanju jugoslovanske mladine, ki je bik> 18. in 19. decembra v Beo- gradu, je Marjeta sodelovala v komisiji za organizacijski razvoj, idejno-politično graditev in uveljavljanje kadrovske politike. „Na začetku moram povedati, da sem gradivo za kongres, tako kot mnogi drugi delegati, dobila zelo pozno - šele šest dni pred začetkom kongresa. Tako ni bilo časa za razpravo v bazi, vsi slovenski delegati smo na seji v Ljubljani uskladili svoja stališča in tako kljub vsemu na kongres prišli dobro pripravljeni. V komisiji, v kateri sem sodelovala, je bilo največ govora o problemih zaposlovanja mladih. Glede tega je bilo poudarjeno, da se morajo sestaviti kratkoročni in dolgoročni programi zaposlovanja, ter da se mora nujno na področju zaposlovanja delati javno, ker le tako ne bo več prihajalo do tega, da bo delo najlažje dobil tisti, ki ima več „vez in poznanstev". Sklenjeno je bito rudi, da se mora honorarno in pogodbeno deto zmanjšati na minimum. Že kdove katerič smo tudi poudarili, da je treba na vseh ravneh več in boge delati. ~ Največ ostrih razprav, je Sjvzročil predlog hrvatske delegaci-, da mladi po 27. letu ne bi več mogli biti mladinski funkcionarji. Po zelo burni razpravi ta predlog ni bil sprejet, saj se je večina delegatov izrekla proti njemu. Kot zanimivost naj povem, da v primeru, da bi bil ta predlog sprejet, ne bi mogli izvoliti predlaganega novega predsednika ZSMJ Dragana Ilica iz Srbije. Kongres je bil zelo dobro organiziran, če seveda od štejem že omenjene težave in probleme z gradivom. Celotna aktivnost seje odvijala v Sava centru, program pa smo imeli oba dneva zelo natrpan. Za konec naj povemo še, da je na kongresu sodelovalo 995 delegatov iz vse Jugoslavije, da je bito od tega k 24% žensk in kar 98% članov ZK. M. G.v BOLJŠE NAGRAJEVANJE Ivan ZORE, avtor najštevilnejših korisnih predlogov v Predilnici (M.M.) Komisija za inovacije je prejela od meseca maja pa do konca leta 1982 enajst koristnih predlogov, ki so jih posredovali člani delovne organizacije. Sedem predlogov je bilo že nagrajenih, ostale pa bodo nagradili po realizaciji. Vsekakor smo z odzivom zadovoljni, saj predloge posredujejo delavci različnih strokovnih izobrazb. Taksen je bil tudi cilj članov komisije za inovacije, namreč, da bi inovatorstvo približali slehernemu članu kolektiva, ne glede na strokovno izobrazbo. Da bi stimulirali inovatorje in samo dejavnost, je komisija predlagala Delavskemu svetu sprejetje dopolnila o pavšalnih nagradah, ki je sedaj sestavni del Samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih iz leta 1977. Dopolnilo, ki ga je sprejel Delavski svet aprila 1982, pravi: „V kolikor se osnova nadomestila za koristni predlog ne da določiti po postopkih, ki so določeni s tem sporazumom^ se za posamezen koristni predlog določi pavšalna odškodnina v visini od 200,00 din do 1000,00 din. Predlogi, ki niso izvedljivi, so pa smiselni in koristni, se nagradijo s 100,00 din." Za tehnične izboljšave in izume, katerih finančna korist je določno merljiva, bodo še vedno potrebni izračuni avtorskih odškodnin, kot to določa Samoupravni sporazum o inovacijah. Kljub začetnim uspehom se zavedamo, da bo treba še veliko storiti za popularizacijo in stimulacijo inventivnega dela. Pogosta ovira za kreativno delo je nejasna razmejitev med delovnimi dolžnostmi in inventivnim delom, kar zlasti velja za delavce razvojnih služb in ostalih strokovnih kadrov, ki bi lahko ustvarili najhitreje in največ novih tehničnih rešitev. Seveda pa bo množično inventivno delo uspešno takrat, kadar bo poleg obstoja dobre organizacije po upravni in samoupravni liniji celotni delovni kolektiv in vsak posamenik dobro informiran o koristnosti in pomembnosti tega dela. j. M. Filmski kažipot V decembrski številki nismo napovedali sporeda za januar, zato naj tokrat zapišemo, da si lahko zadnjo soboto in nedeljo v tem mesecu ogledate v šmarskem kinu domači film „DESETI BRAT", ki so ga posneli po istoimenskem Jurčičevem romanu. V februarju pa bodo zavrteli: pustolovko „ZLATI SALAMANDER", akcijski film „LOVEC" (oba sta ameriška), jugoslovansko dramo „VLAK ZA KRALJEVO" in hongkonški akcijski film „RDE-CA MASKA". Novoletna koncerta Predzadnjo nedeljo v decembru in drugo nedeljo v januarju so člane domske skupnosti doma Tišje v Črnem potoku obiskali pevci Savskega glasa in Smarskega okteta. Z narodno in umetno pesmijo ter šaljivimi vmesnimi točkami so nastopajoči zaželelivsem poslušalcem veliko sreče in zdravja v letu 1983. Dvaindvajset prireditev Letos je dedek Mraz obiskal vse krajevne skupnosti v naši občini. Povsod so poskrbeli tudi za kulturne prireditve, saj jih je bilo kar 22. Zanje so poskrbeli: lutkovne skupine z Vač, WO Litija in OK ZSMS Litija, dramski skupini z litijske in gabrovške osemletke ter pionirsko gledališče iz Litije. Polletni nastop Ob izteku prvega polletja so gojenci litijske glasbene šole pripravili v dvorani na Stavbah, ki je bila tokrat polna, poldrugo uro trajajoč program, v katerem so pokazali dosežke svojega dela. Letos obiskuje to šok) 92 učencev; največ se jih je odločilo za balet, klavirju harmoniko, manj pa za druge instrumente. Jože Meglic razstavlja v Celju V petek, 14. januarja, so v avli Ingradovega poslovnega centra v Celju odprli likovno razstavo akademskega slikarja Jožeta Meglica iz Šmartna pri Litiji. Odprta bo štirinajst dni B. Ž. I Množična udeležba Razstava »Tito — misel beseda in delo« v Litiji V teh dneh je v avli skupščine občine Litija odprta velika razstava z naslovom TITO - MISEL, BESEDA IN DELO. Razstavo, ki jo prireja arhiv Jugoslavije - podprle pa so jo družbenopolitične organizacije občine Litija -je postavil Zavod za izobraževanje in kulturo. Na otvoritvi, združeni s kulturnim programom, je govoril sekretar Predsedstva občinskega komiteja ZKS Litija tovariš Stane Hrovat. Odprta bo od 21. januarja do 4. februarja. Zanimivo in pestro razstavo ki na 72 panojih prikazuje Titovo ustvarjalno misel in delo, naj bi si poleg delovnih kolektivov, mladine in občanov organizirano ogledali tudi učenci vseh litijskih osnovnih šol, saj bi se tako na najbolj avtentičen način seznanili z življenjem in delom našega ljubljenega predsednika Tita. Razstavo bo Arhiv Jugoslavije kasneje prenesel še na Koroškoin v druge kraje. j. s. Za olimpijske igre Skupščina SR Slovenije je 28. julija 1982 sprejela sklep, da se podpiše dogovor o financiranju Zimskih olimpijskih iger 1984. leta v Sarajevu. Celotna obveznost Slovenije v štirih letih znaša din 77.059.000,- «;.'_•. letno pomeni to 19.264.875,- din. Že pred sklepom na seji skupščine SR Slovenije je sekretariat za finance moral pripraviti vire, iz katerih bi zagotavljali v SR Sloveniji ta sredstva. Po večkratnih razgovorih in usklajevanjih je bil določen naslednji predlog virov za zagotavljanje uresničevanja družbenega dogovora, ki ga je pripravil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije: - 5,0 mio din letno TKS občin in TKS Slovenije iz sredstev za redno dejavnost (občina Litija 38.900 din letno) - 3,0 mio din letno iz sklada dobitkov športne napovedi - prenehanje obveznosti MIS - 1979, - 8,3 mio din republiškega proračuna. Skupščina TKS Slovenije se je po temeljiti razpravi odločila, da predlaga naslednjo rešitev za področje telesne kulture: 5,0 din letno bi zagotovili TKS občin in TKS Slovenije iz rednih sredstev za dejavnost tako, da TKS SRS iz rednega programa zagotovi 10 % ali 500.000 din, TKS občin pa prav tako iz svojega programa 90 % ou. 4.500.000 din, t.j. sorazmerno sredstvom, ki jih v SRS namenjamo za financiranje telesnokulturne dejavnosti in ki se združujejo v občinskih tclusnokulturnih skupnostih in republiški telesnokulturni skupnosti. Občinska telesna kultura je obravnavala problematiko glede pokrivanja obveznosti na svoji seji skupščine dne 7. 12. 1982 in samostojnem zboru izvajalcev dne 3. 12. 1982 in ugotovila, da 100.000 din ne more zagotoviti sama in zato predlaga ali da solidarno pokrivajo to obveznost vse interesne skupnosti ali pa da se tetesni kulturi v občini Litija oziroma pri republiškem programu zagotovijo dodatna sredstva iz prispevne stopnje BOD in to že v letu 1983. Predsedstvo TKS Slovenije pa je obvestilo tudi v.se občine, da je organizacijski komite ZOI- Jugoslavije-Sarajevo 1984 sprejel sklep, da bo takoj ko bo podpisan Družbeni dogovor o financiranju ZOI-1984 namenil za razvoj zimskega tekmovalnega športa okoli 40.000.000 din, od tega bo največji del sredstev prišel v Slovenijokot pomoč za pripravo športnikov za ZOI-84 in da je Organizacijski komite ZOI-84 v letu 1982 z deviznimi sredstvi že podprl priprave alpskih tekmovalcev, ki te dni potekajo v inozemstvu. M. K. »Oj, ta Pust!« Turistično društvo Litija je že v zaključni fazi priprav na letošnji pustni karneval, jubilejni petindvajseti, ki bo imel naslov »Karneval« Tako kot vsi dosedanji bo povorka in zaključna točka na satiričen način obravnavala aktualne domače in tuje dogodke v preteklem in letošnjem letu. Želje turističnih delavcev so,da bi bile skupine iz delovnih organizacij, društev in krajevnih skupnosti lično pripravljene, da bi na vozovih sodelovalo kar največ mask, pa tudi gledalci naj bi se našemili, cela Litija naj bo na pustno nedeljo ena sama maska. Razmislite! Pustni čas bo Turistično društvo z dopoldanskim mladinskim karnevalom skušalo pričarati tudi najmlajšim. K sodelovanju so povabljene vse šole z območja občine, pa tudi sosednjih občin, zaželena pa je seveda vsaka maska. Mladinska povorka v lanskem letu je bila množična, zato upamo, da bo tudi letos tako. Karnevalski ples v Sindikalni dvorani na Stavbah se bo pričel ob 17. uri, najboljše maske čakajo ob polnoči bogate nagrade. V zaključni točki karnevala bo sodelovala skupina Toneta Fornezzija-Tofa — MOPED SHOW: Tof, Rifle. Maja bodo aktualne dogodke predstavili v »Litijskem kabareju«. PROGRAM ZA PUSTNO NEDELJO, 13. februarja 1983 Ob 10. uri — mladinski karneval po litijskih ulicah ob 13. uri Posvet na starta. (Foto: B.B.) Ob občinskem prazniku in dnevu JLA sta občinska konferenca ZRVS in štab za teritorialno obrambo Litija organizirala več tekmovanj. Na 5. odprtem strelskem tekmovanju je sodelovalo 22 r Srečanja krvodajalcev Decembra je Občinski odbor Rdečega križa povabil na vsakoletno tradicionalno srečanje 87 krvodajalcev iz vse občine. To so bili seveda tisti, ki so se pri darovanju krvi največkrat izkazali. Predsednik 00 RK Karlo I e-mut je po kratkem uvodnem nagovoru izročil zahvale, plakete, značke ali knjige najboljšim krvodajalcem. Sedeminštirideset občanov je darovalo kri petnajstkrat, sedemnajst dvajsetkrat in štiri- najst petindvajsetkrat. Tridesetkrat so dali kri: Jože Vizlar, Janez Avbelj, Stane Štuhec, Roža Urbane, Jože Tomažič, Jože Jančič ter Miloš Rezek. Franc Izlakar in Franc Lotar pa sta dobila priznanje za petintridesetkrat darovano kri Po krajšem programu, ki so ga pripravili pevci Smarskega okteta in najmlajši člani podmladka Rdečega križa iz litijske šole so se krvodajalci zadržali Se nadružabnemsrečanju. Franc Izlakar je prejel priznanje za petintridesetkrat darovano kri. ekip, 17 odraslih in S pionirskih. Uvrstitve: a) ekipno odrasli: 1. Strelska družina Šmartno-Litija I -497 kr., 2. Strelska družina Šmartno-Litija II - 479 kr., 3. KO ZRVS Litija levi breg b) ekipno pionirji: 1. Osnovna šola Litija 1 - 273 krogov, 2. Osnovna šola Šmartno I — 271 krogov, 3. Osnovna šola Šmartno II - 201 krog. Pri odraslih je zmagal med posamezniki Branko Buljubašić (169 krogov), za njim pa sta bila Franci Jug (168) in Raj ko Groznik (165 ), pri pionirjih pa je bil prvi Robert Kobal {127' krogov) pred Marjanom Janeži-čem (121) in Francijem Černe-tom (108). Na 4. tekmovanju radiotele-grafistov je med štirimi ekipami zmagala ekipa teritorialne obrambe Litija pred II. in I. ekipo občinskega centra zvez, med posamezniki pa so bili najboljši Anton Godec, Janez Ribič ter Jože Martinčič. Letos že X. tradicionalnega pohoda po poteh II. štajerskega bataljona na Tišje se je udeležilo 22 ekip iz občin Domžale, Kočevje, Trebnje, Vrhnika in Litija. Prvo mesto, in to tretjič zapored, je osvojila ekipa teritorialne obrambe z Trebnjega in prejela prehodni pokal v trajno last; zbrala je 410 točk. Enako število točk je imela tudi ekipa OO ZSMS iz Gabrovke, zato je prejela prehodni pokal. Drugo in tretje mesto sta zasedli ekipa teritorialne obrambe Litija IV (386 točk) in ekipa OO ZSMS iz Velike Štange (350 točk). B.Ž. ob ob ob formiranje pustne povorke na Rozmanovem trgu 14. uri — pustna povorka krene po litijskih ulicah 15.30 — zaključna točka karnevala »Litijski kabare« — izvaja skupina MOPED SHOVV — TONETA FORNEZZIJA — TOFA 17. uri — pričetek karnevalskega plesa v Sindikalni dvorani na Stavbah — za ples in razvedrilo bodo poskrbeli »Litijski fantje« L.K. Iz matičnega urada Poroke, rojstva, smrti... Na območju občine se je meseca decembra rodilo 21 otrok. Dečkov 13 in deklic 8. Na Bogenšperku se je poročilo 13 parov. Poročili so se: Omahen Jože, delavec pri stroju iz VolaVelj in Zaman Bernarda, delavka pri stroju iz Preske nad Kostrevnico. Upelj Branko, elektromehanik iz Kresniških Poljan tri Juvan Tatjana, zobna asistentka iz Zg. Hotiča. Rajšek Bojan, prodajalec iz Kresniških Poljan in Zavri Gab-v-la, gospodinja iz Kresniških Poljan. Mohar Bojan, šofer z Vač in Zupan Marinka, tov. delavka iz Litije. Celestina Jani, delavec iz Dobovice in Žonta Berta, prodajalka iz Ježevca. Tekavc Ivan, kmečki delavec iz Poflroj in Groznik Ana, kuharska pomočnica iz Vrat, Blejec Matej, TT monter iz Črnuč in Gnezda Jelka, študentka iz Črnuč. Solce Bojan, monter klima naprav iz Ljubljane in Novak Marjeta, varuhinja iz Ljubljane. Jere Jože, tekstilni tehnik iz Zagorja ob Savi in Jelančič Milena, konfekcionarka iz Sevnice. Umrli v decembru: Flisek Leopoldina, stara 79 let, z Ustja, Koprivnikar Gabrijela, stara 92 let, iz Črnega potoka, Škufca Jožefa, stara 73 let, iz Črnega potoka, Habijan Anton, star 80 let, iz Črnega potoka, Kos Apoloni ja, stara 78 let, iz Črnega potoka, Zadražnik Frančiška, stara 78 let, iz Vinjega vrha, Krivec Albina, stara 76 let, iz Lupinice, Lokar Anton, star 76 let, iz Preske nad Kostrevnico, Gorenjec Marija, stara 88 let, iz Črnega potoka, Potisek Monika, stara 53 let z Mamolja, Bebar Janez, star 79 let, iz Cirkus, Zupan Franc, star 72 let, iz Litije, Kanduč Viktor, star 78 let z Brega pri Litiji, Medved Ignacij, star 50 let, iz Raven nad Sentrupertom, Prašnikar Franc, star 69 let, iz Črnega potoka, Kranjc Antonija, stara 78 let, iz Črnega potoka, Uranič Rozali-ja, stara 74 let, iz Črnega potoka, Kalamiza Marija, stara 80 let, Črni potok, Ilovar Marija, stara 85 let, iz Gozd Reka, Perme Anton, star 50 let, iz Javorja. J.Č. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA KS LITIJA — LEVI BREG Tudi uradne ure Krajevna skupnost Litija — levi breg je v zgradbi bivše občinske uprave na Parmovi ulici 9 uredila prostore. Ko bodo povsem opremljeni, bodo pro- store uporabljale tudi vse družbenopolitične organizacije, delegacije in druge organizacije v krajevni skupnosti. S 15. januarjem so v teh prostorih uvedli tudi uradne ure za občane KS Litija - levi breg, s čimer želijo krajevno skupnost organizirati tako, da bodo občani v njej resnično delovali na vseh tistih področjih, ki so opredeljena v Ustavi in Statutu KS. ' j B KRAJEVNA SKUPNOST VAČE SKORAJ VSE NALOGE SO REALIZIRALI Pred štirimi leti so si v krajevni skupnosti Vače zadali veliko nalog in sedaj zadovoljni ugotavljajo, da so skoraj vse uresničili. za samoupravne interesne skupnosti občine, v turističnem društvu, v KUDu, v športnem in gasilskem društvu. V okviru KUDa so mladi tudi mentorji lutkarskega in dramskega krožka v osnovni šoli, v okviru turističnega društva pa skrbe za urejeno okolje in so organizirali že več očiščevalnih delovnih akcij, iz vrst mladih pa ima osnovna šola tud mentorjakme-tijskega krožka. Mladi sodelujejo tudi v organizaciji Rdečega križa in v krajevni organizaciji SZDL. _________ Sodelovanje s pobrateno krajevno skupnostjo Tabor iz Ljubljane V preteklih štirih letih so se prijateljske vezi spobratenoKS Tabor Ljubljana še učvrstile. V tem obdobju so bili Vačani gostitelji evakuiranih otrok iz Tabora ob akciji NNNP, priredili so srečanje krajanov obeh KS na Vačah in v Slivni, organizirali srečanje mladih iz obeh KS na Vačah, navezali prijateljske stike med osnovnima šolama Vače in Ledina, ki se bosta v letu 1983 pobratili in bili koncem preteklega leta gostitelji ob organizaciji obrambnega dne ZRVS iz Ledine, ki se je v letu 1981 odcepila od KS Tabor. Obrambni dan na Slivni se je končal z dogovorom o še čvrstejšem sodelovanju med KS Ledina, KS Vojak iz Rijeke (ki je pobratena s KS Ledino) in KSVače. V krajevni skupnosti Vače so v zadnjih štirih letih izredno veliko naredili. Krajevna skupnost je dobro organizirana, občani pa tudi složno delujejo na mnogih področjih, da bi si izboljšali svoje življenjske pogoje. Vače (na fotografiji) pa spet postajajo čedalje bolj turistično zanimive, saj so poleg znamenite sinile postale znane še z GEOSS-om (geometričnim središčem Slovenije), ki je na Sp. Slivni nad Vačami. (Foto: T.B.) Obrat knjigoveznice na Vačah V letu 1978 so izgradili obrat Tiskarne Slovenija na Vačah, v katerem je danes zaposlenih 20 žena iz KS Vače. Za gradnjo so iz sklada za pospeševanje malega gospodarstva v občini prejeli kredit v višini 1.115.000 din, ki ga bodo v letu 1983 dokončno vrnili, občani pa so v ta namen prispevali z delom in materialom v današnji vrednosti 703.940 din. Igrišče ob osnovni šoli Od leta 1978 do 1980 so zaradi pomanjkanja sredstev postopno, po fazah gradili asfaltirano igrišče, za katerega so materialni stroški znašali 480.000 din, solidarno delo občanov in mladine pa je ocenjeno na 250.000 dih. Program 2. krajevnega samoprispevka V tem obdobju so izglasovali 2. krajevni samoprispevek, kije najvišji v občini, saj občani prispevajo za načrtovani izredno obsežni program 3 % od svojih neto OD. Iz sredstev samoprispevka so že uredili krajevno cesto Vače--Laze, s tem pa omogočili otrokom, ki so od osnovne šole oddaljeni tudi 7 km, vsakodnevni prevoz v šolo in domov. Skupni strošek ureditve te ceste je znašal 613.000 din. S sredstvi samoprispevka in z veliko aktivnostjo občanov jim je v letu 1981 uspelo razširiti sekundarno telefonsko omrežje v ceh KS. Za omrežje,,ki je omogočilo napeljavo telefona tudi v naj-oddaljenejšo hribovsko kmetijo, so prispevali 1.797.000 din, solidarno delo občanov skupno-sno z darovanimi drogovi pa je ocenjeno na 1.250.000 din. V letu 1981 so pristopili h gradnji vodovoda za vasi Slivna in Mala sela, za katerega predra-čunska vrednost znaša 5.359.565 din. Iz krajevnega samoprispevka so v ta namen prispevali 700.000 din, najvišjo finančno udeležbo z denarjem, delom in materialom pa bodo prispevali uporabniki vodovoda sami, po predračunu kar 4.504.906 din. Obnova pokopališča V tem obdobju so se dogovorili, da bodo sami prispevali tudi za obnovo pokopališča. Doslej so na ta način zbrali 150.000 din in iz teh sredstev že asfaltirah dovozno pot do pokopališča v višini 48.300 din, druga obnovitvena dela (popravilo obzidja, mrliške veže, itd.) pa so še v teku. Obnova električnega omrežja V letu 1981 je bilo obnovljeno električno omrežje v Malih selih, v Boltiji in v Potoku. V Boltiji in v Potoku sta bili zgrajeni tudi transformatorski postaji. Občani teh vasi so izredno požrtvovalno sodelovali pri vseh delih. Občani vasi Potok, Ljubek, Hrastje, Laze in Cvetež so opravili 1.652 ur prostovoljnega dela, občani Boltije pa 2.232 delovnih ur. Projekt „Vače 81" Srednjeročne planske dokumente so v letu 1981 dopolnili s projektom „Vače 81", katerega cilj je revitalizacija celotnega območja od Zagorice do Zasavske gore, s poudarkom na izjemni legi KS Vače, ki se nahaja v geometričnem središču SR Slovenije (GEOSS) ter njenih kulturnih, zgodovinskih in naravnih vrednotah, ki naj bi jih spoznal vsak Slovenec. Projekt bo uresničen po družbenem dogovoru do leta 1984 in do tega roka bodo udeleženci dogovora zbrali 1.230.000 din. Doslej so v okviru strokovnega odbora, ki skupno s Turi-stičnim društvom Vače in KS Vače postopno uresničuje projekt, sprejeli odločitev o poteku poti Karnniško zasavskega odreda, ožjo krožno sprehajalno pot pa so že označili in jo odprli obiskovalcem. Lani so postavili tudi obeležje GEOSS, predvideli namestitev javnerazsvetljave ob obeležju, na Kleniku uredili območje, kjer bo nameščena povečana kopija vaške situle, obiskovalcem pripravili različne spominke, izdali barvni prospekt Vač in skupno s pobrateno KS Tabor iz Ljubljane, KS Ledino iz Ljubljane in KS Vojak iz Rijeke, na Slivni zasadili 88 spomtaskih dreves za tov. Tita. Večnamenska dvorana ob osnovni šoli Iz sredstev II. in III. občinskega samoprispevka so koncem leta 1981 dobili večnamensko dvorano, za uporabo le-te pa se evidentirani uporabniki z dogovorom o uporabi z Osnovno šolo Dušan Kveder Tomaž Litija, ki je formalni lastnik objekta, še niso uspeli zediniti. Občani so dvorane veseli in vse prireditve v njej so izredno dobro obiskane. Mladi so povsod prisotni V tesni povezavi s KS je v tem obdobju delovalo Gasilsko društvo Vače, KUD Lipa, Športno društvo, Krajevna organizacija SZDL in mladinska organizacija, katere delo je v tem času posebno pohvalno, saj je v KS prisotna na domala vseh področjih dela in življenja: v krajevni samoupravi, v delegacijah Obnovljen vodnjak na trgu V zadnjih dneh preteklega leta so z minimalnimi sredstvi, ki so jih dobili kot odškodnino ob nesreči, koje bil pred dvema letoma podrt star kamnit vodnjak na trgu, tega popravili in je kot lep, kulturnozgodovinski spomenik vaškemu trgu znova v ponos. Nova gostilna vabi V bližini vodnjaka je znova živahno, saj so se tudi v bližnji gostilni, ki je bila leto dni zaprta, tik pred novim letom na široko odprla vrata vsem, ki radi prihajajo na Vače ... Načrtov je še veliko, vtrajnosti pa tudi... V svojih prizadevanjih se čutijo nekoliko osamljene, predvsem zaradi nerazumevanja za dejstvo, da je za načrtovanje in izpeljavo investicijskih in drugih nalog potrebno strokovno delo, ki je preveč odgovorno in preobsežno, da bi lahko bilo zgolj ljubiteljsko. Prav bi bilo, da bi v dobro vseh krajevnih skupnosti v občini v naslednjem obdobju to končno spregledali. V naslednjih letih bodo po programu krajevnega samoprispevka na Vačah gradili družbeno hišo z novo trgovino, pošto, muzejem, zdravstveno postajo in prostorom za krajevno skupnost, iz sredstev samoprispevka pa bodo uredili tudi 25 km krajevnih poti. Še naprej se bodo trudili za lepo urejeno in turistično privlačno okolje. V sodelovanju z Elektro Ljubljana bodo obnovili električno omrežje z novo transformatorsko postajo v Cir-kušah in izgradili nov elektro vod v Novih Vačah, redno bodo še naprej vzdrževali 44 km krajevnih poti in uredili oddelek za otroško varstvo za 20 otrok. Iz-, gradili bodo nov požarni rezervoar nad Vačami, pritegnili k delu, sofinanciranju skupnih nalog in odločanju v KS lastnike počitniških hišic, vzpodbujali razširitev obstoječega obrata in ustanovitev novega ter skupno s strokovnim odborom projekta „Vače 81" in turističnim društvom postopno uresničevali številne naloge, od namestitve povečanje kopije vaške situle na Kleniku, izdaje vodnika in drugih spominkov, markiranja in ureditve peš poti, ureditve, rojstne hiše A. Lajovica in M. Ravnikarja, do vzpodbujanja naših občanov za kmečki turizem in turizem nasploh. Še naprej bodo k delu v KS pritegovali čimveč mladih, da bodo radi ostajali na kmetijah in v največji meri obdelali prav vse kmetijske površine. Trudili se bodo, da bodo mladi že v osnovni šoli vzljubili svoj kraj in da bodo v KS ostajali z občutkom, da je kljub težjim, z mestom neprimerljivim razmeram, tudi v hribih življenje lahko lepo. A. K. KRAJEVNA SKUPNOST SAVA Obilo nalog Na programski konferenci KS Sava so izvolili nove funkcionarje za opravljanje najbolj odgovornih dolžnosti v krajevni skupnosti. Tako bo odslej predsednik sveta KS Sava Miran Mrzelj in skupščine Roman Berdajs. Sekretarka SZDL Sava Vera Bezjak se je v imenu KS in SZDL dosedanjim funkcionarjem zahvalila za opravljeno delo v krajevni samoupravi, ker so žrtvovali veliko prostega časa in energije za skupne cilje. Posebno zahvalo zasluži Darja Zupančič, predsednica skupščine KS, ki je svoje delo na večjih področjih opravljala vestno, natančno in vsestransko zavzeto. S svojim bogatim znanjem in izkušnjami je vedno pripravljena pomagati in se prizadeva, da bi KS postala lepša, kulturno in ekonomsko bogatejša. Kot zaključek in napotilo za nadaljnje delo je na programski konferenci izzvenelo poročilo predsednika sveta KS Romana Berdajsa. Člani sveta so se prizadevali, da bi uspešno reševali tekoče in sprejete zelo obsežne planske naloge. Za izvajanje planskih nalog je KS prejela v letošnjem letu 60.000 din za sofinanciranje telefonskega omrežja Sava-Leše in 20.000 din za ostale dejavnosti. Do konca tega leta predvidevajo finančna sredstva za potrebe komunalne dejavnosti in za funkcionalne stroške krajevne skupnosti. Teh sredstev je ha leto od 50 do 80 tisoč dinarjev. Zato je nujno sodelovanje krajanov pri izvajanju nalog v obliki finančnih sredstev in prostovoljnega dela. V letošnjem letu so bila zaključena dela na telefonskem omrežju s priključki v soseski Leše. V zaključni fazi so dela na električnem omrežju soseske Sp. Log in Leše. Kmetijska zadruga Litija je pripravila in zagotovila sredstva za adaptacijo trgovine na Savi, zato bo ta naloga realizirana v letu 1983. Za ureditev igrišča ob zadružnem domu Kmetijska zadruga še ni dala soglasja, kljub ponovni obrazložitvi o namembnosti igrišča. Vzdrževanje in stanje krajevnih cest je zelo slabo. Svet je o tem seznanil in zaprosil za pomoč Komunalno podjetje Litija in Gozdno gospodarstvo. Za ureditev ceste Sava—Leše bodo po- trebna precejšnja finančna sredstva in izvedba te naloge je dolgoročnega značaja. Po odplačilu kredita na dohodek krajevnega samoprispevka se bo pričelo z realizacijo — asfaltiranje ceste na Sp. Logu. Izgradnja avtobusnih postajališč ni realizirana, prav tako odlagališča za smeti oz. odpadni material, nadalje izgradnja dodatnega vodovodnega omrežja in cestne razsvetljave v Ponovi-čah, telefonskih priključkov (Smrekarica, Petrič, Tori), nabava načrtov za cestne razsvetljave in vodovoda. Vse naloge zahtevajo velika finančna sredstva. Tudi za pokopališče še ni urejena dokumentacija za zemljišče. Napredujejo pa dela za TV pretvornik, vendar bo treba za rešitev te naloge zbrati še precejšnja finančna sredstva. Realizacijo plana s finančnimi pokazatelji za leto 1982 bo svet KS posredoval ob zaključku tega leta, kakor tudi osnutek plana za leto 1983, v katerega bo potrebno nerealizirane pa nujno potrebne naloge obravnavati kot prioritetne, še posebno za izvedbo novega krajevnega samoprispevka. Ob vseh teh omenjenih nalogah pa se bo potrebno prizadevati, da se izgradnja šole in otroškega vrtca sprejme v programe interesnih skupnosti. A.O. KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA DELAJO PO PLANU V letu 1980 so sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana KS Jevnica za obdobje 1981—85 in srednjeročni plan razvoja KS do leta 1985. V planskih dokumentih so začrtali predvsem potrebe na družbenem področju, kakor tudi izgradnjo osnovnih komunalnih naprav in objektov. V obdobju 1981—83 so realizirali dobro polovico planiranih investicij.,Zgr<"dili so lokalni vodovod Jevnica—Kresni-ške Poljane v dolžini 7,5 km z zajetjem in zavarovanjem le tega. Predračunska vrednost je bila 2.4 milijarde starih dinarjev. Investicija pa je bila realizirana v višini 600 starih milijonov. Takšni pocenitvi je botrovalo enostavnejše izvajanje gradnje s prostovoljnim delom. Uporabniki, teh je 170, so opravili približno 20.000 delovnih ur. Srčdstva so zagotovili od OVS Ljubljanica — Sava, II. krajevnega samoprispevka, lastnih združenih sredstev ter pridobili -kreditna sredstva od območne zavarovalne skupnosti Triglav in LB—Stanovanjsko—Komunalne banke. Z izgradnjo lokalnega vodovoda so zagotovili nadaljnji urbani razvoj naselij Jevnica—Kr. Poljane, zadostne količine pitne vode in s hidrantnim omrežjem možnost učinkovitega gašenja požarov za več desetletij. Pomembna pridobitev je bila izgradnja telefonskega omrežja. Telefonski priključek je pridobilo 146 gospodinjstev, prizade- vajo pa si za še 20 telefonskih priključkov v letu 1983. V naselju Jevnica in Kr.Poljane je telefonsko omrežje zgradilo Podjetje za PTT promet Ljubljana. V naselju Golišče in Zgornjem delu Jevnice pa je bila nosilec investicije KS Jevnica. Uporabniki so darovali drogove, uredili traso, izkopali so jame za drogove, le te postavili ter zasuli in pomagali pri montaži telefonskega kabla. Vrednost investicije je bila 100 starih milijonov. Sredstva so zagotovili uporabniki. Del sredstev pa so namenili tudi iz II. krajevnega samoprispevka. Uporabniki so opravili 2500 prostovoljnih delovnih ur. Elektro Ljubljana—okolica je zgradila lkm daljnovoda s trafo postajo v Goliščah ter 500 m nizkonapetostnega omrežja v Zgornjo Jevnico. Krajani iz na- IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA seli j Golišče in Zg. Jevnica so sodelovali pri poseku, postavitvi drogov, z zemeljskimi deli in darovali drogove. Opravljenih je bilo 1500 prostovoljnih delovnih ur. V jeseni 1982 se je začela gradnja večnamenskega objekta za zadružnim domom, kjer bo orodjarna za GD in CZ, skladišče trgovine in prostor za dejavnost mladine. Vrednost investicije je 100 starih milijonov. Sredstva so zagotovili iz IL krajevnega samoprispevka in od Občinske gasilske zveze. Krajani so opravili približno 10.000 delovnih ur ter darovali les za gradnjo in streho. Objekt je končan do III. gradbene faze. Iz sredstev III. občinskega samoprispevka se je začela gradnja otroškega vrtca. Navedeni objekt je potreben, saj varstvo potrebuje 30 otrok. Veliko zanimanje za tovrstno varstvo, pa je tudi v naselju Senožeti. Investicija je s tem povsem upravičena. Težave pa so z izvajalcem Le-snino iz Ljubljane, ki je h gradnji pristopila neodgovorno. Objekt bo svojemu namenu izročen v prvi polovici letošnjega leta. V sodelovanju občin Domžale, Ljubljana-Moste in Litija se je začela gradnja TV pretvornika Gorišča. Pri gradnji sodelujejo krajevne skupnosti navedenih občin, ki bodo spremljale štiri TV programe. Z omenjenega TV pretvornika bo možna distribucija IV. programa (TV Koper) preko TV pretvornika Sitarjevec za mesto Litija in naselje Šmartno. Krajevna skupnost Jevnica je opravila večji del elektro napeljave k lokaciji TV pretvornika. Sodelujejo pa tudi KS Kresnice, Hotič in Ribče. Gozdno gospodarstvo Ljubljana je začelo z gradnjo gozdne ceste Slapnica—Laze, ki bo omogočila transport z večjimi vozili na območje KS. Zemljišče za navedeno cesto pa je odkupila Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje. Poleg omenjenih del je bila leta 1981 položena zaporna plast asfalta na cesti Jevnica—Kr.Po-ljane, leta 1982 pa tudi na pešpoti v Kr. Poljane. Asfaltirano je bilo tudi igrišče in okolica osnovne šole. Napeljana je bila javna razsvetljava proti Slapnici. Redno vzdržujejo cestno omrežje, komunalne objekte in naprave ter družbene objekte. Uspešno izvajanje srednjeročnega plana pa spremlja intenzivno delo DPO in športnega, Kulturno-umetniškega ter gasilskega društva. Krajevna skupnost je v letu 1981 prejela priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo za obrambne priprave, leta 1982 pa tudi občinsko priznanje. Do konca srednjeročnega obdobja želijo dokončati začeti investiciji, zgraditi trafo postajo v Goliščah, preurediti prodajalno v samopostrežno trgovino in preurediti sanitarije na železniškem postajališču. Osnovna problema pa sta neurejeno cestišče na cesti Jevnica—Janče—asfaltni del, ki ga bodo sanirali letos in dotrajanosti podaljška mostu čez Savo. Za slednji objekt je že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, v izdelavi pa je projektna dokumentacija. Zataknilo se bo pri zagotovitvi finančnih sredstev, predvsem zaradi kreditne politike za tovrstne investicije. Kljub vsemu računajo, da se bo v obdobju 1985-86 gradnja objekta pričela. Dotlej pa bo potrebno redno vzdrževati omenjeni objekt za osebni promet. Uspešno nadaljujejo tudi sodelovanje s Krajevno skupnostjo Kresnice. Ob koncu je potrebno ponovno omeniti leto 1982,vka-terem je bilo opravljeno neverjetno število ur prostovoljnega dela. To je dokaz, da so krajani ob skromnih družbenih sredstvih za nadaljnji razvoj območja Krajevne skupnosti. S.R. Krajevni praznik Krajani KS Jevnica praznujejo 28. januar svoj Krajevni praznik v spomin na prve izseljene družine iz območja Krajevne skupnosti. Letos mineva 40 let od tega zgodovinskega dogodka iz NOB. Letošnje prireditve ob Krajevnem prazniku bodo potekale od 15. do 30. januarja 1983. Praznovanje bo združeno z 20-letnico krajevne samouprave, — Krajevna skupnost Jevnica je bila formirana leta 1963 in 10-letnico praznovanja krajevnega praznika. Ob tej priliki bodo izročili svojemu namenu lokalni vodovod Jevnica—Kr. Poljane, telefonsko omrežje in daljnovod s trafo postajo. ______Organizirana bodo športna tekmovanja v streljanju, namiznem tenisu, šahu, malem nogometu in smučanju. Pripravili bodo tudi razstavo »RAZVOJ KRAJEVNE SKUPNOSTI«, kjer bodo s fotografijami, priznanji in odlikovanji prikazali razvoj območja krajevne skupnosti. Osrednja proslava bo v soboto, 29. januarja 1983, ob 16.00 uri v dvorani zadružnega doma Jevnica. Na njej bodo izročili letošnja krajevna priznanja. Kulturno umetniško društvo, učenci podružnične šole ter OO ZSMS bodo izvedli pester kulturni program. DPO, društva in krajevna skupnost vabijo vse občane, da se množično udeležijo prireditve ob krajevnem prazniku. S.R. KS PRIMSKOVO Dobili so pokroviteljstvo Osnovna šola Primskovo je zaprosila za patronat Lesno industrijo v Litiji. Četrtek, 30. december 1982, je bil za učence in delavce na šoli neizmerno lep dan. Ta dan so se namreč predstavniki PO na šoli in obe učiteljici udeležili novoletnega programa v Zagorici, na katerem jim je direktor LIL izročil plaketo pokroviteljstva nad OŠ Primskovo. Zaželeli so si veliko delovnih uspehov. Pokroviteljstvo pa naj bi pomenilo tudi trdno vez prijateljstva in sodelovanja. Mladi člani RK Mladi člani RDEČEGA KRIŽA na šoli Primskovo vestno izpolnjujejo svoj program in sodelujejo s krajevno organizacijo RK v kraju. V oktobru so pripravili in izvedli kulturni program na 5. srečanju starejših občanov in krvodajalcev. Ob novem letu so obiskali starejše — bolne občane, jim voščili in izročili skrbno izdelane vizitke. Čez hrib in dol Tak je namreč naslov glasila, ki ga je začela izdajati KS Primskovo. Prva številka je prišla v vsa gospodinjstva v decembru 1982. List bo izhajal štirikrat letno. V njem bodo seznanjali občane s sklepi samoupravnih organov v KS, poročali bodo o delu drugih organizacij in društev in o prireditvah v kraju. M.V. Se enkrat o volitvah Lanskoletne volitve so bile v naši občini skrbno pripravljene, kar kažejo tudi dobri volilni rezultati. Na predlog Predsedstva Občinske konference SZDL Litija bodo prejele listino o priznanju za zelo dobre volilne rezultate krajevne skupnosti Ribče, Hotič in Jablaniška dolina. Most uradno zaprt, vendar.. . Most v Jevnid je uradno zaprt za ves promet, vendar dokler ni drugega prehoda prek Save, ga občani še vedno uporabljajo. Kritično je predvsem stanje podaljška mostu (na fotografiji). Obe občini — Moste-Polje in Litija — ker ju most povezuje, se sicer trudita pri rednem vzdrževanju mostu, vendar bo trajnejša rešitev v novem mostu, za kar pa trenutno ni dovolj denarja. Do leta 1985 bosta obe občini skušali zagotoviti sredstva vsaj za dokumentacijo za nov most, ki bo zgrajen v najboljšem primeru do leta 1990. (Foto: T.B) KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Srečanje z jubilanti — Sredi decembra sta pripravili krajevna organizacija Rdečega križa in krajevna skupnost Šmartno krajšo svečanost, s katero sta počastili osem svojih občanov, starih 90 in več let. Po kulturnem programu, ki so ga izvedli podmladkarji šmarske šole in učenke glasbene šole Litija, potekal pa je v terapevtski dvorani doma Tišje, so vsem jubilantom izročili šopke in skromna darila. Prejeli so jih: Marija Gradišek, Jože Ko-ritnik, Janez Oven, Frančiška Rotar in Franc Tekavc (vsi 90 let), Polda Košir (91Jet),JEmiUjaJ>agla-vec (94 let) in Amalija Kunstelj (96 let). Čestitkam se pridružuje tudi Glasilo občanov. B.Ž. KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA Delavni mladinci Mladinci OO ZSMS iz Ga-brovke so takoj v septembru pričeli uresničevati letošnji program. Najprej so si uredili klubske prostore v bloku. Prinesli so peč, nacepili drva, tako da jih zdaj na sestankih ne zebe. Krajevna skupnost jih je zaprosila za pomoč pri kopanju vodovoda in tako so organizirali nedeljsko delovno akcijo, kjer so se izkazali kot vztrajni delavci. Fantje, ki radi skačejo s smučmi, so se odločili popraviti staro skakalnico in že ves mesec kopljejo nov iztek. Upajo, da jih ne bo prehitel sneg. Kulturna skupina pri OO ZSMS Gabrovka pa se je tudi letos odločila postaviti na oder komedijo z naslovom Habakuk. Upajo, da bo premiera v januar ju. Poleg teh konkretnih akcij pa se mladinci redno sestajajo in obravnavajo tekočo problematiko. Na enem od sestankov so po slušali obširno poročilo delegati: s kongresa ZSMS v Noverr mestu. Vse več pozornosti pa po svečajo povezovanju in vključe vanju mladincev iz osnovne šok v krajevno skupnost. M.M Živahno v krajevnih skupnostih Krajevne skupnosti so v preteklem letu prejele iz sklada, kjer se zbirajo združena sredstva za financiranje svojih potreb določene zneske, ki pa se vedno ne ujemajo z zaprošenimi zneski. Razlike pri razdeljevanju sredstev med posameznimi krajevnimi skupnostmi so nastale predvsem zaradi dokončave nekaterih zahtevnih programov v določenih krajevnih skupnostih, pozna pa se tudi delitev sredstev po kriteriju števila zaposlenih. Krajevna skupnost Štangarske Poljane je prejela sredstva za rekonstrukcijo in vzdrževanje cest ter za napeljavo vodovoda. V Krajevni skupnosti Kresnice so sredstva namenili za sanacijo pokopališkega zidu in za napeljavo telefonskega omrežja v Kresniški vrh. Na Primskovem so dogradili cesto in napeljali vodovod. Prav tako so urejali ceste in napeljevali vodovod na Dolah, Vačah, Jablanici Kostrevnici in Veliki Štangi. V Vintarjevcu so zaprosili sredstva za elektrifikacijo vasi Ravni Osredek, v Gabrovki za PTT omrežje in za ceste, v Hotiču in na Savi pa za vodovod. V Ribčah bi radi napeljali vodovod, naPolš-niku pa pridobili dokumentacijo za gradnjo ceste Pasjek — Polšnik. Za združena sredstva s svojimi programi niso konkurirale KS Litija — levi breg in Šmartno, medtem ko želijo na litijskem desnem bregu dograditi cesto Beden — Veliki vrh. Vse želje krajanov seveda še daleč niso uresničene, niti niso dokončane vse investicije, ki so bile začrtane v programih. Z veliko truda in dobre volje pa so v marsikateri krajevni skupnosti dokazali, da še tako zahtevna naloga ni pretežka. OBVESTILO Po določbah 109, 110. in 184. člena Zakona o varnosti cestnega prometa bodo po 31. 3.1983 smeli voziti traktor le tisti vozniki, ki bodo imeli veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja. Do tega roka smejo voziti traktor tudi vozniki, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B, C ali D kategorije. Ti vozniki lahko zahtevajo do 31. 3. 1983 izdajo vozniškega dovoljenja za traktor na podlagi vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil B, C ali D kategorije. Zahtevek za izdajo vozniškega dovoljenja za traktor vloži voznik pri oddelku za notranje zadeve SO Litija, Jerebova 8, z eno fotografijo v velikosti 3,5 x 4,5. Zahtevek je potrebno vložiti najpozneje do 31. 3.1983 v dneh, ko so na Oddelku za notranje zadeve uradne ure. Oddelek za notranje zadeve SO Litija 5 S Lanski pustni karneval v Litiji je pretežno »obravnaval« volitve in gospodarsko situacijo. Menda bo tudi letos obilo smeha. (Foto: T.B.) Učenci na delovnih akcijah V delovnem načrtu OŠ Gabrovka so letos namenili prece; prostora tudi delovnim akcijam Pri tem so se povezali s KZ Gabrovka—-Dole in krajevno skup nostjo Gabrovka. Učenci so v času od 23. 9. dc 9.11. obirali ali pobirali jabolka « Pečicah in Gabrski gori. V akci> so sodelovali učenci od 3. do o razreda iz Gabrovke in od 5. dc 8. razreda z Dol — skupaj 160 učencev. V sadovnjak so na vadno odšli po tretji učni uri tako da ni odpadlo preveč pouk. in so ostali tam do 13. ure. Obrab in pobrali so kar 3391 zabojev jabolk po približno 20 kg, Mi znese 67.820 kg. Če primerjaj-številko vseh obranih jabolfe (550 ton), lahko ugotovijo, da njihov delež kar precejšen. Poleg te akcije pa sta 7. in 8, razred iz Gabrovke sodeloval.-pri urejanju bankin na novi as faltni cesti do Cerovice, kjer s>» pridno delali dva dni. Posebej pa je treba pohvali učence 8. razreda z Dol, ki so p-.' končanem pouku kar 14 dni ho-dili pogozdovat na bližnje pose ke. Vsi učenci obeh šol pa so ii temeljito potrudili tudi pri akciji Očistimo naš kraj. Ne gre pa pozabiti tudi akcije* ki je potekala vse leto. Učenci s • namreč sami obdelovali šolski? njivo, kjer so pridelali prede" pridelkov za šolsko kuhinjo. Z vsemi temi akcijami uvajaj■> v pouk nove smotre politehničn vzgoje, hkrati pa vzpodbujaj-učence k delu na kmetiji. MilVI GOSTINSKO PODJETJE LITIJA Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE DO Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje — da imajo končano višjo ali srednjo šolo ekonomske ali podobne smeri — da imajo pozitiven odnos do samoupravljanja — da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na takšnih ali podobnih delih Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov: Gostinsko podjetje Litija, Cankarjeva 1, Litija; v roku 8 dni po objavi. Na podlagi določil 14. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini Litija (Ur.I.SRS, št. 30—1509/82) in sklepa odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 22.12.1982, objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija IX. RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ V LETIH 1983 IN 1984 1. Razpisujejo se garsonjere, enosobna, dvosobna in trisobna stanovanja (starejša in nova), ki bodo-pridobljena oziroma na razpolago: — z izselitvijo sedanjih uporabnikov, ki so pridobili stanovanja po kategoriji »mlada družina« — z zamenjavami po sklenjenih pogodbah z OZD, ki rešujejo stanovanjska vprašanja »mladih družin« — z nakupom stanovanj v stanovanjskih blokih ob Maistrovi ulici. Lokacija večine stanovanj je v Litiji, cca 10 stanovanjskih enot. 2. Solidarnostna stanovanja se lahko dodelijo delovnim ljudem, občanom in družinam z nizkimi osebnimi dohodki, ki žive v težjih materialnih razmerah, in to: a) delovnim ljudem, ki združujejo delo v TOZD, delovnih skupnostih in pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost, b) občanom, ki s svojimi skupnimi osebnimi dohodki ne morejo rešiti stanovanjskega vprašanja — upokojenci, invalidi, udeleženci NOV, starejši ljudje in za delo nesposobni občani. 3. Vse kategorije občanov morajo za dodelitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti, izpolnjevati naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, — da prosilec oziroma njegova družina nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da prosilec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen, — da prosilec sam oziroma z družino, ki se je na lastno željo vselil v manj primerno stanovanje, katerega je izpraznil stanodajalec, že najmanj dve leti pred natečajem stanuje v tem stanovanju, — da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih iz družinskega gospodinjstva (zakonec, starši oziroma otroci), ki so lastniki stanovanjske hiše, stanovanj alt stanovanja, ki presega stanovanjske normative, .ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, — da prosilec oziroma kdo od članov njegove družine (gospodinjstva) ni lastnik počitniške hišice ali da ne poseduje nepremičnin, ki jih bi lahko odprodal v vrednosti nad 200.000 din. 4. Delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD ali delovni skupnosti, so upravičeni do pridobitve solidarnostnega stanovanja, kolikor izpolnjujejo naslednje pogoje: — da znesek čistega mesečnega dohodka na člana družine (gospodinjstva) ne presega 50% povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v SR Sloveniji, — da samski delavec s čistimi povprečnimi mesečnimi dohodki ne presega 90% povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v SR Sloveniji. 5. Za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v TOZD ali delovni skupnosti, veljajo enaka merila kot za delavce, ki so opisani pod točko 4. 6. Občani, ki ugotovijo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja in ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, predložijo prijavo z vsemi zahtevanimi prilogami na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija, Jerebova ulica 6. Obrazec prijave dobijo občani pri delovni skupnosti stanovanjske skupnosti, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije. 7. Prijavi morajo biti priložena naslednja potrdila: — potrdilo o številu članov gospodinjstva, — potrdilo, od kdaj ima stalno prebivališče v občini Litija, — potrdilo o dokazljivih dohodkih vseh članov gospodinjstva v letu 1982 in izjavo o morebitnih drugih dohodkih, — potrdilo o premoženjskem stanju prosilca oziroma članov gospodinjstva. 8. Razpisni rok za vložitev prijave je od 1.2.1983 do 15.3.1983. Kasneje prispele prijave ne bodo upoštevane. 9. Občanom, ki bodo izpolnjevali vse pogoje razpisa, bodo pregledane sedanje stanovanjske razmere, zato so ti občani dolžni dopustiti komisiji vstop v stanovanje; če to ne bo omogočeno, se občan izloči iz nadaljnjega postopka. Vsem bralcem, ki so nam poslali novoletne čestitke z željami za nadaljnje uspešno delo, se zahvaljujemo za pozornost in čestitke. __Uredništvo j GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Jože Sev-Ijak. Odgovorni urednik Glasila občanov: IVfija Ber-nik; odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za " tisk. IBM—Dnevnik. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. OBVESTILO V okviru stabilizacijskih nalog in zahtev za zmanjšanje porabe pogonskih goriv je Podjetje za ptt promet Ljubljana prisiljeno, da ukine sobotni prevoz pošte za ptt enote: Polšnik, Gabrovka, Dole pri Litiji, Prežganje, Sava pri Litiji in Vače, zato bodo te pošte od 1. 1. 1983 dalje ob sobotah zaprte. Vse ostale ptt enote na območju skupščine občine Litija bodo delale kot do sedaj. Vse uporabnike ptt storitev prosimo, da ta ukrep z razumevanjem sprejmejo. TOZD PTT _ LJUBLJANA ZAHVALA SOVAŠČANOM Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri gašenju, odstranitvi škode in obnovi doma po požaru. Dernovškovi _z Brega pri Litiji^ Na podlagi 13. člena Pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Litija (Ur.I.SRS, št. 3 - J-J- BILO JE PRED 40. LETI Na povelje štaba II. grupe odredov je bil 17. septembra 1942 na Dobrovljah ustanovljen Zasavski bataljon. Dodeljeno mu je bilo operativno področje Moravč, Litije in Zagorja. Za komandanta je bil postavljen Poglajen Franc-Kranjc, za političnega komisarja pa Berkopec Josip—Misel. Zaradi velikih porazov na vzhodni fronti, posebno pa pred Stalingradom, so Nemci potrebovali nove vojake, da izpopolnijo svoje razbite divizije. Zato so izdali odlok o mobilizaciji slovenskih fantov iz okupiranega ozemlja. Ta nemški načrt pa je Zasavski bataljon skupno z organizacijo SKOJ-a, odbori OFin drugimi aktivisti na terenu temeljito spremenil. Po vsem operativnem področju so organizirali odhode v partizane. Večina teh fantov je bila že povezana z narodno osvobodilnim pokretom in trdno odločena oditi v partizane, zato niso imeli težav. V tej akciji se je bataljon povečal na 180 borcev in je bil edini bataljon 11. grupe odredov. Iz Litije, Grbina, Brega in Kostrevnice je v noči 10. januarja 1943 odšlo v partizane 14 fantov. Od teh so 3 padli v NO V, 5 jih je umrlo po vojni, 4 žive v naši občini, 2 pa v Ljubljani. Vsi so bili med vojno in po vojni na odgovornih vodilnih položajih in so nosilci več visokih vojaških in državnih odlikovanj. Koncem decembra je name tlo čez pol metra snega, januarja pa je pritisnil še hud mraz, bila je nedelja, 10. januarja 1943. Že zjutraj so mi prišli povedat »zvečer gremo«, to sporočilo smo čakali že ves mesec, pa me je vseeno močno pretreslo. Dan je le počasi minil in kmalu se je znočilo. Z mamo sva bila sama v kuhinji in čakala. Ležal sem oblečen na divanu in strmel v strop. Mama je privila petrolejko, bilo je mračno, po stropu pa so poplesavali ognjeni zublji, odsev ognja iz štedilnika, kot da bi se mi posmehovati. Na zaboju za drva je bil poln nahrbtnik. Čeprav je bil že mesec dni pripravljen, je mama še vedno nekaj zlagala vanj in mi govorila: V zadnji žep sem ti dala še dve suhi klobasi, če boš po poti lačen, pa stekleničko žganja, ko boš vroč ali pa te bo zeblo. Ves čas je nekaj govorila, rada bi mi še marsikaj povedala, meni pa ni bilo do besed. Nekaj me je tiščalo v grlu, tako da nisem s sebe spravil niti besede, nemo sem gledal v strop. V glavi pa so mi bliskovito rojile misli, kot da se mi odvija film dosedanjega živ-ljenja in kako bo vnaprej, sedaj gre zares. Dosedanje naloge za narodnoosvobodilno gibanje šenT opravljal z mlddeniško navdušenostjo, kljub resnosti in nevarnosti je bila to igra. Opravljal sem predvsem le obveščevalne naloge in se seznanjal z narodnoosvobodilnim bojem. Poglajnov Drago mi je dajal razno literaturo — politično in vojaško, ki sem jo moral prečkati in mu jo spet takoj vrniti, le sosedu Kinkovemu Karlu sem lahko pokazal. Dajal nama je tudi druge naloge: prenos orožja in municije, včasih sva morala raztrositi letake, na Vov-kovo ograjo sva risala zvezde in OF, bito je nešteto drobnih nalog, ki smo jih in mladeniško naivnostjo opravljali. Kako pa bo sedaj, ko bo šlo zares. Drago je večkrat pravil, kako je v partizanih, tudi bratranec Lindner-jev Toni mije marsikaj povedal. Največ pa mi je povedala sekretarka SKOJ-a Vera Šlandrova — Lojzka, ki se je po več dni v decembru 1942 zadrževala pri ' nas doma, ko je bila na svojem ilegalnem delu v Litiji. Seznanila me je z vsem, kako žive v ' bataljonu, kako se borijo proti okupatorju in da je naša dolžnost braniti domovino. Ko se je po nekaj dneh poslovila, mi je dejala: »Nasvidenje v bataljonu!« Iz tega sanjarjenja so me prebudili koraki, ki so rezko škripali v zmrznjen sneg okoli vogla naše hiše. Nekdo je potrkal na okno in potiho za klical: »Jaz sem, Drago.« Skočil sem z di-vana in hitro pričel obuvati go-jzerje, mama pa je privila petrolejko in šla odpre t vhodna vrata. V kuhinjo je prišel Drago Poglajnov, nek moški, ogrnjen z pelerino, Drago pa ga je predstavil: »To je partizan MIJO.« Za njima pa je vstopil v kuhinjo še sosed Janez Konjar, kar z nahrbtnikom na rami. »Si pripravljen?« me je nagovoril Drago. »Sem« sem mu odgovoril, »le čevlje si še zavežem«. »Malo boste počakali, takoj se vrnem,« nam je rekel Drago in Že odhitel iz hiše. V kuhinji je postalo mučno, nobenemu ni bilo do besed, partizan Mijo je nekaj razlagal o dolžnostih zavednih Slovencev, midva z Janezom pa sva ga bolj z nezaupanjem opazovala. Dogovorjeno je bilo, da nas ponoči vzamejo partizani, tako da bi se izognili represalijom Nemcev nad našimi starši in svojci. Iz mučnega stanja nas je rešil Drago, ki se je kmalu vrnil. S seboj pa je pripeljal še Dušana proti Gradiškim Lazam, a se je kmalu vrnil in povedal, da jih ni našel. Po cesti iz Brega v Litijo je šla drobna lučka, neka delavka je šla v litijsko predilnico v službo, ura je odbila pet. Bili smo vsi nestrpni. Bali smo se, da nas bo kdo opazil in prijavil Nemcem. Pa se je le oglasil rezek Dragov glas: »Stroga tišina, v kolono po eden, pet metrov razstojanja, previdno za menoj«. Kolona je odšla mimo Slančeve žage do ceste Litija—Šmartno, tu pa smo se mo- Brod prek reke Save v Jevnici, podnevi ga je uporabljal okupator in njegovi pomagači, ponoči pa je skrbno služil partizanom. Dovjaka. Hitro smo se poslovili in odšli iz hiše. Zunaj nas je že čakal sosedov Feliks z bratom Kink Karlom, kije tudi odhajal z nami. Od Feliksa smo se poslovili, Drago nas je razvrstil v kolono in odšli smo proti Bregu. Na vrhu klančka za hišo sem se ozrl na Litijo, bila je v temi, ura v zvoniku pa je bila deset. »PrekletiŠvabi«, sempo-tihoma zaklel in mala kolona je Že hitela proti Grbinskemu klancu, pri mostu čez potok Reko pa smo zavili po bližnjici do potoka Jablanjščice, od tu pa čez brv in kakih 5 0 metrov nazaj za potok. Ustavili smo se pri velikem zasneženem kupu gnoja. Tu počakajte, nam je naročil Drago in s partizanom Mijom sta odhitela v bližnjo vasico Breg. Kmalu so v vasi zalajali psi, potem pa je vse utihnilo. Ura v Šmarskem zvoniku je počasi bila četrt, pol, tričetrt, enajst, dvanajst, ena. Nobenemu ni bilo do razgovora. Mraz nam je počasi lezel v telo, čepeli smo ob hlevskem gnoju in zdelo se mije, da iz njega prihaja toplota. Na gnoju je bilo topleje kot pa na zmrznjeni zemlji. To je bila prva partizanska veščina s katero smo se seznanili, Drago in Mijo sta vedela, kam nas morata postaviti. Okoli druge ure so zalajali psi v gornji vasi, slišalo se je tudi neko vpitje in govorjenje, in kmalu zatem se nam je iz vasi prbližala majhna kolona. Ko so prišli do nas, smo se spoznali, bili so Štok Jože, Ko-privrukar Tone in Ponebšek Ivan. Povedali so nam, da čolna, ki bi nas moral prepeljati preko reke Save, sploh ni v Savi, da je brodar zelo bolan, iskali so čoln in drugega brodarja. Bili so dogovorjeni še z nekaterimi fanti iz vasi, da gredo z nami, pa so se izgleda zbali. Na to dogovorjeno mesto bi morali priti tudi kost rev niš ki fantje, a jih ni bilo. Drago je odšel pogledat rali obrniti in iti zadenjsko strmo v hrib. Kasneje smo spoznali to drugo partizansko veščino, sled v snegu je kazala v nasprotno smer, kot pa smo šli mi. Na vrhu hriba je bila majhna kmetija. Drago nas je namestil v bližnji senik, ki pa je bil obit z lesenimi k raj ni ki in je vanj z vseh strani pihalo. Nekdo je ugovarjal, da je to senik nemškega župana v Litiji, Puschmana, Drago pa nam je zatrdil, da smo tu najbolj na varnem in da nas tu ne bo nihče iskal. Izkopali smo globoke luknje v seno in se vanje zarili, luknje pa smo ob vhodu še skrbno zakrili z senom. Dokler se ni zdanilo, nam je partizan Mijo pravil nekatere dogodke iz bataljona, a je kmalu utihnil. Počasi smo v toplem senu zadremali. Spet sem v polsnu poslušal biti uro v Šmarskem zvoniku, nekako okoli dvanajste ure sem se prebudil, nog nisem mogel premakniti, tudi prstov nisem več čutil. Hud mraz je prilezel skozi seno prav do kosti in počasi sem čutil, kako leze po meni. Z rokami sem si počasi masiral noge, ko pa sem se malo ogrel, sem poskušal premikati prste na nogah, kar mi je po daljšem času le uspelo. Vsi smo drgetali od mraza, zaradi izredne nevarnosti, da nas kdo odkrije, se niti premikati nismo smeli. Popoldan se je počasi vlekel, ker pa je bila zima, se je kmalu znočilo. Ob trdni temi je prišel po nas Drago, odpeljal nas je v bližnji hlev Mrzel Jožeta. Bili smo vsi trdi, do kosti premraženi in smo se komaj premikali. Hlev je bil poln živine in prijetna toplota nam je počasi prihajala v pre-mražene ude. Najbolj pa nas je pogrel topel čaj, močno zabeljen Z žganjem, ki nam ga je skuhala prijazna gospodinja Julka. Ko smo se malo ogreli, je nekdo po- Repina Jože, roj. 1924 Dvor — padel 27.6.1943 v Kočevskem Rogu trkal na hlevska vrata, v hlev so stopili Poglajen Tine » Blisk«, je partizan »Rajko«, kije prišel iz bataljona z »Mijo-m«, za njim pa še fantje iz Kostrevnice: Sirk Jože, Jurič Franc, Dobrave Jože in Repi na Jože. Fantje so povedali, da si je eden zvil nogo in so ga morali spraviti domov, potem pa so še srečali nemško patruljo, vse to jih je zamudilo, da niso prišli pravi čas na dogovorjeno javko. Čez dan so čakali v jami starega rudnika na Cvingarju in jih ni tako zeblo kot nas. Kmalu zatem je Drago pripeljal še Smrekar Ludvika, ki nas je prejšnji večer zastonj čakal v Ponovičah, ko nismo mogli prek reke Save. Drago je ugotovil, da smo zbrani vsi in da moramo čimprej na pot, bilo nas je 12 novincev, štirje pa so nas spremljali. Poslovili smo se od prijaznih domačinov Jožeta in Julke Mrzel in po eden v velikem odstojanju odhajali iz toplega hleva v surovo, mrzlo in zasneženo noč. Prvi je šel »Blisk« in »Rajko«, mi pa počasi in previdno za njima. Bil je šele večer in lahko bi nas kdo opazil, lahko pa bi srečali kako nemško patruljo na cesti za Litijo ali cesti iz Litije proti Zavrsniku. Gazili smo v cel sneg, srečno prešli obe cesti in že smo se vzpenjali strmo v zasneženi hrib Sitarjevca. Predhodnica, kije gazila v cel sneg, se je stalno menjala, tako da je prišel vsak na vrsto in nekaj časa delal gaz v cel sneg. Spet smo spoznali partizansko vrlino — tovarištvo. Po nekaj urah hoda smo prišli na Širmanski hrib in se ustavili v prijazni domačiji Arhovih. Tu je bil prvi daljši počitek, domači pa so nas postregli z orehi, suhimi hruškami, Žganjem in jabolčnikom, seveda tudi kruha ni manjkalo in nekaj suhih klobas. Bili smo vsi premočeni od potu in visokega snega, zato smo se tu preoblekli in pridno tiščali tople peči. Drago in »Blisk« sta spet ugotovila, da je pred nami še dolga pot, za katero mi nismo vedeli, in odredila sta odhod »Blisk«, kateremu se še niso zacelile rane, se je vrnil nazaj na zdravljenje, mi pa smo odšli naprej proti Štangi. Od tu naprej nisem vedel, kam gremo, ker dlje kot do Štange še nisem nikoli bil. Nekdo je vprašal Draga, kam gremo, ta pa nam je odvrnil — v partizane. Šli smo proti Jančam in se pričeli spuščati v dolino. Ko smo prišli globoko v dolino, je Tone Koprivnikarjev ugotovil, da smo v Jevnici. Poznal je kraj, ko je hodil na počitnice k sorodnikom. Drago je poiskal partizana vodiča »Bosanca« in nas predal njemu. Povedal nam je, da se mora vrniti v Litijo, kjer ima svoje določene naloge. Z Dragom smo se poslovili, obljubil pa nam je, da se kmalu vidimo v bataljonu. Pred seboj smo opazili železniško progo. Ko smo se progi približali, je nekdo ukazal: »Lezi.« Polegli smo v sneg in tiho čakali, po progi je prišla nemška patrulja, bili so Bahnschutz polizei, to je bila posebna nemška policija, ki je varovala železniško progo. Jurič Franc, roj. 1923 M. Ko-strevnica — padel 23.3.1944 Vel. Rakitovec Vrhove Alojz, roj. 1915 Gradec — padel 1944 pri Brezovici Šli so po progi v koloni po eden v večjem razstojanju proti Kresnicam. Ko so se skrili za prvim ovinkom, smo pohiteli prek proge v prodno grmičevje ob reki Savi. Prešli smo še par zamrznjenih mrtvic in že smo bili tik ob reki. Mogočno in počasi se je valila navzdol, vsa je bila odeta v gosto meglo, ki se je zaradi hudega mraza kar kadila iz reke, zaradi goste megle se ni videlo na drugi breg. Pred nami pa sta v vodi zdela dva velika čolna, povezana med seboj z velikim odrom, pri straneh pa je bila l m visoka ograja. Vse skupaj pa je bilo privezano na debelo vrv, kije bila razpeta preko reke. Hitro na »brod« je ukazal » Bosanec«, komaj smo poska-kali nanj, ježe odvezal verigo, s katero je bil privezan ob breg, postavil veliko veslo v vodo in brod je pričel neslišno drseti po gladini reke proti nasprotnemu bregu. Zajela nas je gosta megla, nisi videl niti pol metra pred seboj, čepeli smo na tej veliki leseni gmoti in čakali, kaj bo na drugem bregu. Kaj, če so na drugem bregu Nemci, sem pomislil, padli bi jim prav v naročje, kot travo bi nas pokosili. Brod je zadel v breg, nekdo je zaklel in rekel: »Lahko bi delali malo tišje.« Hitro smo se izkrcali iz nevarne pasti in že je kolona krenila proti vasi Senožeti. V vasi bi nas moral čakati vodič, da nas pelje naprej, pa ga še ni bilo na dogovorjeni javki. Zbasali smo se v nek topel hlev in čakali. Prijetna toplota naš je kmalu omamila in pričeli smo dremati. Iz teh prijetnih sanj pa nas je kmalu predramil strog glas:» Gremo, fantje,«in že smo korakali kar po glavni cesti proti Ribčam. Kaj pa, če pridejo Nemci je nekdo vprašal vodiča. »Ponoči jih ne bo«, nas je potolažil, »Nemci se boje noči, prvi avto bo prišel šele zjutraj, to je autobus iz Litije, ki vozi v Kamnik. « Malo pred Ribčami smo zavili strmo v hrib. Steza, po kateri smo se strmo vzpenjali v hrib, je bila zasnežena in ponekod še poledenela, utrujeni koraki so postajali vse počasnejši, vedno več je bilo počitkov. Pričelo se je daniti. Partizana Mijo in Rajko sta nas priganjala. »Še Malo, potem pa boste lahko počivali«. Obšli smo vas Spodnji Preker in prišli v Dešen, tu je bil daljši počitek, prijazni domačini so nam skuhali žgance in kislo zelje. Bil sem tako utrujen, da sem kar med zajtrkom zadremal, prijetna toplota mi je vzela vse moči. In spet je nekdo začel priganjati: »Gremo, fantje, nismo še na varnem, še kako urico pa bomo doma, v bataljonu«. Spet smo se zagrizli v strmino in zmrznjeni sneg, kolona se je premikala vedno počasneje, počitki so bili vse bolj pogosti in daljši. Čim si padel v sneg, te je objela čudovita sladkost in toplota, niti tresenje za ramo in grožnje z Nemci me niso mogle zbuditi. Nekdo mite pomagal nositi nahrbtnik, bilo je takoj precej lažje. Mijo in Rajko sta kar obupovala nad nami, enkrat je eden cepnil v sneg, ko sta ga spravila pokonci, je obležal že drugi. Petnajsturni pohod v cel sneg, hud mraz in popito žganje so naredili svoje, povrhu vsega pa smo bili še neutrjeni, brez vsake kondicije. Kolona se je vseeno pomikala počasi v gozd. Kar naenkrat je zadonelo izza košate bukve: »Stoj, kdo je tam?« »Tukaj partizani«, je nekdo za vpil nazaj, jaz pa sem že dremal v snegu, želel sem si, da bi se še dolgo pogovarjala. Partizan Mijo je odšel do stražarja. Ko sta izmenjala gesla in se spoznala, smo odšli naprej. Nedaleč v skritem gozdu je do-moval bataljon — bili smo doma. Isti dan sta v bataljon prispela še dva fanta iz levega brega Litije, in to Kos Franci in Vrhove Lojze, po domače Klinčev. Tisti dan je Zasavski bataljon II. grupe odredov dobil 14 novih borcev. Nemci so bili besni, maščevali so se nad svojci in so 14. januarja 1943 zaprli in izselili vse starše in svojce fantov, ki so odšli v partizane. Izseljenih je bilo 79 starcev, žena in otrok. -1 -1 -i -1 -» 't •t 't 't -t 't 't 't -K « t -t -t ****** * * *i r********i r***** ****** *i Organiziran odhod v partizane 10. januarja 1943. V tisti noči je v partizane odšlo 14 fantov, danes je živih ie sest (na fotografiji) in sicer od leve proti desni (zgoraj): Jože Stok, Anton Bric, Ivan Ponebšek; spodaj: Janez Konjar, Jože Sirk in Dušan Dovjak. (Foto: T.B.) r*****"**** * ******** *★★★★★* -1 - C "t -1 r ■ SPORT L REKREACIJA SPORT REKREACIJA r i PLANINSTVO J 734 PLANINCEV NA TISJU Drugega spominskega planinskega pohoda na Tišje, ki ga je v počastitev občinskega praznika organiziralo Planinsko društvo Liti-a, se je tokrat udeležilo kar 734 planincev in čez 100 pripadnikov TO, kar je povsem nad pričakovanji. Vreme tokrat ni bilo naklonje-10 planincem, saj je ves dan močno deževalo. Pot je bila zaradi tega car precej naporna, zato vsi planinci, ki so se tokrat udeležili poho-ia, zaslužijo priznanje. Zanimivo je, da so se tudi drugega planinskega spominskega •johoda na Tišje udeležili planinci iz vse Slovenije, več kot 100 pa ih je prišlo tudi iz sosednje Hrvatske. Planinsko društvo Litija je jrganizacijo pohoda dobro opravilo, pri raznih opravilih je sodelovalo več icot 40 članov PD Litija, pomagali pa so tudi člani TVD 'artizan in Taborniške organizacije. Pohod na Tišje je tako po-tal vajbolj množična športno-manifestativna prireditev v občini, ki ma obenem (po udeležbi) že kar republiški značaj. T. B. C ROKOMET J Mladinci peti v SR Sloveniji Na odprtem klubskem prvenstvu SR Slovenije za mladince letnika 1964 je ekipa RK Usnjar zasedla izredno dobro 5. mesto. V finalni del tekmovanja so se uvrstile ekipe Kolinske Slovan, Aero Celje, Izola, Inles, Šoštanj in Usnjar, z izjemo Izole in Usnjarna sami zvezni ligaši. Usnjar je v finalni skupini igral skupaj z Aerom Celje in Kolinsko Slovanom in zasedel tretje mesto, v boju za 5. mesto pa je nato premagal tretje uvrščeno moštvo iz druge skupine (Izola) s 23:20. TB NOGOMET »RECEPT LAP« ZMAGOVALEC Nogometni klub Litija je organiziral tradicionalni turnir v malem nogometu, ki se je odvijal v telovadnici OŠ Litija. Skupno je sodelovalo 24 ekip iz občine Litija, kar je nedvomno dokaz, daje ta zvrst rekreacije zelo priljubljena med mladino. Po zelo zanimivih bojih je zmagala ekipa gostilne Lap „RECEPT LAP", ki je tako že tretjič osvojila I. mesto, s tem pa je tudi osvojila v trajno last pokal SO Litija. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Zaje Miran iz ekipe ZL 22, najboljši strelec je bil Izlakar Gvido iz Doline, najboljši vratar pa je bil Mrzel Milan iz ekipe Mački. Rezultati: četrtfinale Mački:Krovci 2:1; ZL 22:Predilnica 3:2; Hotič:Dolina 1:2; Recept Lap:Enotnost 4:3; Polfinale:Mački:ZL 2 6:3; Recept Lap:Dolina 7:2 za III. mesto : DOLINA : ZL 22 12:1 . za I. mesto: RECEPT LAP:MAČKI 3:1 (po streljanju sedemme-trov; regularno 1:1). P. M. C KOŠARKA J Zasavsko prvenstvo pionirk in pionirjev V okviri tradicionalnega košarkarskega tekmovanja za pionirje in pionirke- Pionirskega festivala 1982 /83 je medobčinska košarkarska zveza Zasavja organizirala prvenstvo Zasavja za starejše pionirje in pionirke. Med pionirji je moštvo OŠ Dušana Kvedra iz Litije z enim porazom na drugem mestu, z enakim številom točk kot prvouvrščeno Trbovlje. Imajo torej lepe možnosti, da tudi na koncu prvenstva osvoje vsaj drugo mesto. Gabrovška ekipa je tudi v tej konkurenci zelo solidna, saj je s tremi zmagami in dvema porazoma osvojila le dve točki manj kot vodilni dve ekipi. Članice desete — člani sedmi Po devetih kolih v slovenski košarkarski ligi za ženske je ekipa Litije na desetem mestu z dvema točkama. Ob tem velja povedati, da je litijskim dekletom nekajkrat obrnila hrbet tudi športna sreča, tako da bi lahko imele najmanj dve točki več. Vsekakor pa ni še nič izgubljenega in v nadaljevanju prvenstva se lahko še marsikaj spremeni - upajmo v korist Litije seveda. Člani, ki letos tekmujejo v prvi republiški ligi, so prvenstvo začeli slabo, predvsem zaradi neugodnega žreba. Po uvodnih štirih porazih je ppšla serija treh zmag, tako da so trenutno na sedmem mestu. V boju za obstanek v ligi bo .vsekakor zelo pomembno, da so v gosteh že premagali dva neposredna tekmeca-trboveljskega Rudarja in Cerknico. Žal sta jih v Kranju na poti do ugodnega izida, morda celo zmage, zaustavila pristranska sodnika. Liga je sicer zelo neizenačena, saj lanskoletna drugoligaša, domžalski Helios in novomeški Novoles, izstopata v vseh pogledih. Ekipa Litije ima še vedno vse možnosti za dobro uvrstitev, saj ima v drugem delu prvenstva ugodnejši razpored tekem, kot ga je imela do sedaj. M. G. Telovadba predšolskih otrok Stari smo od 3 do 6 let. Telovadimo vsak petek v stari telovadnici v LITIJI. Uči nas tovarišica Marinka. Otroci telovadijo tudi v Šmartnem. Vodi pa jih tovarišica Milena. STARŠI, PRIPELJITE TUDI VAŠEGA OTROKA! RAZPORED: Litija — Vsak petek od 15.30 do 16.30 ure. Šmartno — Vsako sredo od 16.30 do 17.30 ure. TVD PARTIZAN C SAH J C TABORNIŠTVO »Srebrni pajki« že delajo J Starešina odreda »Srebrni pajki« Rihard Urbane je podelil priznanja za taborniške veščine. (Foto: B. B.) Ob koncu decembra leta 1982 je bila ustanovna skupščina Taborniške organizacije Litija. S tem smo v naši občini, čeprav zadnji v Sloveniji, dobili taborniško organizacijo, katero delo je začel že iniciativni odbor v avgustu 1982, tako da imajo sedaj formirane že štiri vode, ki so v pripravljalni dobi resno začeli z delom in pri tem dosegli lepe uspehe. Že pred drugo svetovno vojno so v Litiji delovali skavti in gozdovniki, predhodniki današnjih tabornikov, vendar pa po vojni svojega dela niso nadaljevali. Skupščino je odprla predsednica iniciativnega odbora za ustanovitev taborniške organizacije Marijela Lebinger, prisotne pa je pozdravil tabornikom in tabornicam že dobro znani Zvone Bric-Sil, borec NOV in predvojni skavt. Izvolili so upravo odreda in pripadajoče komisije, starešina je postal Rihard . Urbane, načelnik Lidija Grilj, gospodar pa Milan Škoberne. Razgrnili so tudi program dela za leto 1983, ki je izredno pester, program dela po posameznih vodih, osvajanje različnih taborniških veščin, npr. Robinson, izletnik, mladi naravoslovec, ilegalec, udeleževanje na različnih pohodih in manifestacijah, vrh pa naj bi dosegli z letnim taborom nekje na področju naše občine. Že v januarju (od 22. - 27. t.m.) bodo pripravili prvi zimski tabor na Dolah, karega cilj je usposobitev potrebnega kadra in pa razširitev dela taborniške organizacije tudi na druga področja naše občine. Enoglasno so se tudi odločili, da se bo taborniška organizacija imenovala Srebrni pajki, v čast Predilnice Litija, delovne organizacije z najdaljšo tradicijo in tradicionalno dobrimi poslovnimi rezultati. Izbrali pa so tudi znak taborniške organizacije, ki predstavlja šotor, nad katerim je rdeča zvezda, v kotu pa pajek, ki prede svojo mrežo. S. C. Simultanka velemojstra Djurića V okviru prireditev ob praznovanju občinskega praznika je Šahovski klub Litija organiziral številna šahovska tekmovanja. Najzanimivejši prireditvi sta bili simultanka z velemojstrom Štefanom Djuričem iz Beograda in tradicionalni vikend turnir s kvalitetno udeležbo šahistov. Velemojster Djurič je igral simultanko z 20 igralci. V 15 igrah je zmagal, štiri je remiziral, eno pa je izgubil. Remizirali so Peter Rutar, Tone Copar, Melita Borštnar in Olga Pintar, zmagal pa je Božo Čelesnik. T. B. Kvalitetna udeležba šahistov Tradicionalnega šahovskega vikend turnirja v počastitev občinskega praznika se je tokrat udeležilo kar 60 šahistov iz raznih krajev Slovenije. Med drugimi so igrah tudi velemojster Štefan Djurič, med« narodna mojstra Stanko Košanski inJanez Barle, mojstra Rudi Oster« man in Zvonko Hrešč in 26 mojsterskih kandidatov. Ostali šahisti so imeli nižje kategorije. Vrstni red turnirja: 1. Djurič (Beograd) 8 točk; 2. Košanski (Zagreb) 7,5 točk; 3. - 6. Osterman (Lesce), Trampuž (Ljubljana, Crepan (Celje) in Vošpernik (Ljubljana) po 6,5 točk; 7.-8. Orel (Zagorje) in Štajner (Ljubljana) 6 točk; 9. - 12.Hrešč (Zagreb), Barle (Ljubljana) in Milinkovič (Litija). Turnir so v prostorih menze Predilnice Litija odlično organizirali delavci Šahovskega kluba Litija. 7 g. Bližnja umetna drsališča LJUBLJANA — zavod Tivoli Urnik rekreacijskega drsanja: — ob torkih in četrtkih od 20.—22. ure — ob sredah in petkih (samo za starejše) od 21.—23. ure — ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.—12. ure od 14.—16. ure od 20.—22. ure. Cene: ob torkih in četrtkih 30.00 din ob sredah in petkih 35.00 din ob sobotah in nedeljah 35.00 din LJUBLJANA — ZALOG Športno društvo Vesna, Zalog, Agrokombinatska ul.,-tel.: 447—068 Urnik: ob torkih od 17. do 19. ure ob četrtkih od 17.—19. ure ob petkih 17.—19. ure ob sobotah 15.—17. ure in od 18.—20. ure ob nedeljah in praznikih od 10.—12. ure 15.—17. ure 18.—20. ure Ob slabem vremenu je drsališče zaprto. Podatki o bližnjih smučarskih vlečnicah L ČEMŠENIŠKA PLANINA V bližini Doma borcev Prvine na Čemšeniku (820—950 m) obratuje 1 vlečnica: VLEČNICA PRVINE: dolžina 366 m, čas obratovanja od 9.-17. ure. CENE: dnevna vozovnica poldnevna vozovnica tedenska vozovnica mesečna vozovnica dnevna voz. za organizirane skupine — 120,00 DOM BORCEV PRVINE CENE: polni penzion(1.12.—1.3.82) polpenzion( 1.12.—1.3.83) 3-dnevni novoletni aranžma ODRASLI OTROCI 130,00 80,00 800,00 3.000,00 DO 10 let 104,00 64,00 640,00 2.400,00 dvoposteljna soba 390,00 350,00 1.800,00 Virpodatkov: DO Pri Konšku, 61222 Trojane, tel.: 735—035/4; Dom borcev Prvine, Doberljevo 12, Čemšenik, 61222 II. LISCA Pri TONČKOVEM DOMU na Lisci (947 m) obratujeta 2 vlečnici AS: dolžina 500 m, čas obratovanja od 9.—16. ure PIONIR: dolžina 200 m, čas obratovanja od 9.—20. ure CENE: dnevne vozovnice poldnevne vozovnice sezonska vozovnica dnevna voz. za org. skupine—popust od 10-50% ODRASLI OTROCI 180,00 120,00 1.200,00 DO 14. let 100,00 80,00 800,00 TONČKOV DOM NA LISCI CENE: polni penzion vikend paket tedenski paket 4-dnevni novoletni aranžma savna: odrasli: 80,00 otroci: 60,00 obratovalni čas od 9.—21. ure ENOPOSTELJNA SOBA 460,00 1.500,00 4.100,00 3.450,00 DVOPOSTELJNA SOBA 440,00 — 500,00 1.450,00 — 1.600,00 4.000,00 — 4.400,00 3.400,00 — 3.600,00