DELAVSKA
ENOTNOST
■ ■ > ' . ' .. . "'<■ . - .


Danes
priloga:
»POGOVORI 62i
; 'a •
Sobota, 14. aprila 1962 Štev. 14, leto XX
IZ POROČILA NA OBČNEM ZBORU SINDIKALNE PODRUŽNICE MARIBORSKE LIVARNE
ODKRITA BESEDA PROIZVAJALCEV
Eil!»lfflMI!!iiillll!!il!liil!llllillillilBllllllllilllliE!ll!lireillil!l
llllll]IIIIEEHmi*!ll]lllllll
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiii
Letošnji občni zbori sindikalnih podružnic se | po tehtnosti in kritičnosti do lastnega dela in sa-| moupravljanja močno razlikujejo od dosedanjih, jj Gesla o samoupravljanju so zamenjale ocene, po-| hude in kritika. V ilustracijo te ugotovitve prina-1 samo skrajšano poročilo predsednika sindikalne | podružnice mariborske livarne, ki se odlikuje po | tehtnosti obravnave in kritičnosti do problemov v | delovnem kolektivu.
da je dosedanji obračun OD bil zanič, nasprotno, za preteklo obdobje je bil celo zelo dober, seveda iz že prej omenjenih organi-zacijsko-ekonomskih razlogov. Toda vsaka stvar preživi samo sebe in je nujno uvesti novejši ter boljši in pravičnejši način nagrajevanja. Iz omenjenega lahko zaključimo to, da je nujno treba začeti s pripravami za ugotavljanje dohodka po posameznih EE, seveda s prej realno in pravično postav-
Prlmerjava je takale:
Ijenimi startnimi točkami oziroma normativi.
NEKAJ BESED O GOSPODARJE-JENJU PODJETJA IN GOSPODARJENJU V EE
Podjetje kot celota je v preteklem letu kljub nekaterim težavam okrog prodaje in nabave surovin dobro gospodarilo in doseglo zelo lepe uspehe in v primerjavi z letom 1960 doseglo precej višji dohodek.
V lanskem letu smo za vedno izločili iz veljave tarifni pravilnik in prešli na nove oblike nagrajevanja po vloženem delu, katere pa bo potrebno v bodoče še izpopolniti. Najbolj živahne so bile razprave na sestankih v začetku leta, ko smo sprejemali pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in pa proti koncu leta, ko smo sprejemali pravilnik o delitvi čistega dohodka. Prav slednji je dal ljudem največ pobud za razmišljanja, saj je s tem pravilnikom bilo določeno: kako se bo v podjetju delil dohodek, kake pravice bodo imeli nižji samoupravni organi, s kolikšnimi sredstvi bodo razpolagali. Zato je bila zainteresiranost posameznikov za svoje postavke in kriterije za nagrajevanje velika ter zato v razpravah o pravilniku ni bilo dosti sprememb od predlogov, ki jih je dala komisija za delitev osebnega dohodka. Lahko rečemo, da je razpon med plačami pravilen in odgovarja stanju v našem kolektivu. Kritično pa bi lahko ocenili le to, da so se v kriterij za nagrajevanje po delu premalo upoštevali težki in zdravju škodljivi pogoji nekaterih delovnih mest. Saj je nam vsem znano, da so delovni pogoji v nekaterih obratih zelo težki in zdravju škodljivi, povprečki njihovih mesečnih prejemkov pa so precej nižji od delovnih mest v oddelkih, v katerih so znatno boljši delovni pogoji. Res je, da se v metalurških obratih dela še na obrtniški in pol obrtniški način proizvodnje in da na mnogih delovnih mestih v teh oddelkih ni potrebna visoka strokovna izobrazba, zavedati se pa moramo, da so ti oddelki s težkimi fizičnimi napori, ki jih imajo še danes, veliko pripomogli k razvoju ostalih oddelkov in njihovih osnovnih sredstev. Zato bi bilo kritično te oddelke zapostavljati sedaj, ko imajo drugi še dokaj moderna osnovna sredstva, pa čeprav že precej izrabljena, toda imajo neprimerno boljše delovne pogoje, pa čeprav se eni kot drugi prizadevajo, da bi v bodoče malo več gledali na delovne pogoje, ki vladajo v nekaterih oziroma večini oddelkov in bi skušali vsaj z vlaganjem minimalnih sredstev le-te izboljšati.
Z rekonstrukcijo podjetja bo vsekakor tudi vprašanje delovnih pogojev več ali manj rešeno. O rekonstrukciji smo že precej razprav-
ljali, vendar se mi zdi, da smo že precej zamudili, ker nam — po mojem mnenju — priprave za rekonstrukcijo vse prepočasi napredujejo. Tu so vsekakor objektivne in subjektivne tažave, o katerih pa upam, da bomo v diskusiji precej slišali. Kot že omenjeno, je kolektiv o teh vprašanjih precej razpravljal in se zaveda, kakšen pomen ima za nas izvedba predvidenega načrta rekonstrukcije. Od te izvedbe je odvisen obstoj podjetja. Naš kolektiv ima zaposlenih povprečno 1044 ljudi in vsi ti ljudje hočejo imeti svoje delo in svoj zaslužek, tega pa jim bomo lahko nudili le, če bomo smotrno vlagali v podjetje lastna kreditna sredstva. To je pa nujno potrebno, saj je naš strojni park izrabljen že 45 %. Smatram, da so nam predvideni načrti za rekonstrukcijo vsaj približno jasni, kljub temu, da so se že dostikrat spremenili in sem zato skušal v teh nekaj besedah le nakazati, kako velikega življenjskega pomena je čim hitrejša realizacija te zamisli. Prav tako bi hotel, da bi diskusija o tem vprašanju pokazala objektivnost naših načrtov, tudi tistim gospodarskim strokovnjakom, ki se iz takih ali drugačnih razlogov s temi predvidevanji ne strinjajo.
NEKAJ O KRITERIJIH ZA UGO-TAVUANJE IN OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV PO EKONOMSKIH ENOTAH
Vsem nam so znani osnovni kriteriji, ki vplivajo na izračun osebnih dohodkov in ki so uzakonjeni s trenutno veljavnim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Za takratno tehniko obračuna, ko smo pravilnik sprejemali, so ti kriteriji ostali dolgo v veljavi, kajti smatram, da se je tehnika obračuna sedaj že toliko izboljšala oziroma bi se morala izboljšati, da bomo lahko začeli ugotavljati dohodek. Za sedaj je eden od glavnih kriterijev za izračun OD uspeh celotnega podjetja, kateri pa nikakor ne more biti najbolj pravičen, saj se E E trudijo povsem različno in tudi vse nimajo vsaj približno enakih startnih točk. Zato je zelo možno, da nekatere EE prejemajo neupravičeno več kakor so same ustvarile. Druge pa, ki so na ta račun prizadete, upravičeno negodujejo. S tem ne bi hotel reči,
	kg	1961 din	1960 kg	din
Medeninaste palice	2,180.913	L702,689.000	1,793.287	1.149,483.000
Odlitki v pesek Kokilni odlitki	280.076	386,896.000	340.194	370,204.000
	185.863	235,712.000	214.614	246,264.000
Bloki	887.097	679.262.000	249.286	445,583.000
Tisnj. liv	331.013	393,957.000	239.544	265,481.000
Kovanci	261.844	247,256.000	260.705	183,235.000
Gradbeno okovje	64.021	125,347.000	216.466	318,950.000
Armature	507.330	1.126,698.000	468.941	1.139,447.000
Gibljive cevi	129.880	106.541.000	120.585	100,783.000
Skupaj	4,828.037	5,004.358.000	4,403.622	4.403,622.000
Dohodkov skupaj s stranskimi dejavnostim v 1. 1961 5.219,766.000. Iz omenjene tabele je viden uspeh poslovanja našega podjetja v preteklem letu. Omenjeni uspeh se je pokazal tudi pri upravljavcih samih s tem, da so se povprečni mesečni dohodki, ki so bili v letu 1960 24.244 dinarjev, dvignili na 28.525 dinarjev v letu 1961. Vendar se je ta povpreček proti koncu leta v posameznih mesecih dvignil na preko 32.000 din. Povprečje mesečnih plač pa bi lahko dosegli še višje, če bi se vsi zavedali, da je res samo od dela in s tem od povečanja proizvodnje odvisen dohodek in v zvezi s tem zaslužek. Ce pa bomo hoteli to doseči, je nujno, da se vsi bolj poglobimo v delo in gospodarjenje po obračunskih enotah ter pravilno in ne malomarno zajemamo stroške proizvodnje.
Dovolite mi, da se z nekaj besedami dotaknem še delitve čistega dohodka. Znano je, da smo pravilnik o delitvi čistega dohodka spre-
jeli po precej burnih razpravah na raznih sestankih, ki jih ni bilo malo in da smo se nekje prikrito bali dati oziroma sprostiti sredstva nižjim samoupravnim organom in da ta težnja z ozirom na rekonstrukcijo podjetja drži do neke mere še danes. Smatram, da je celo to premalo, da bi nižji samoupravni organi sredstva razdeljevali. Tukaj nam namreč mora biti jasno to, da EE ta sredstva ustvarjajo in imajo zato polno pravico o teh sredstvih konkretno odločati, pri tem pa se nam ni treba bati, da bi pri tem trpela celovitost kolektiva, če bodo te potrebe seveda članom kolektiva pravilno prikazane.
Tržišče išče vedno bolj kvalitetne izdelke in je zato nujno, da se vsako podjetje bori, da izdeluje čimbolj kvalitetno blago in tako plasira na trg. Naše podjetje se gotovo tega gesla ne poslužuje popolnoma, saj smo bili deležni kritike javnosti prav pred nekaj dne-(Nadaljevanje na 2. strani)
Enajstega aprila je minilo Njegove organizacijske in in-devet let, odkar je prenehalo telektualne sposobnosti so pribiti srce velikega revolucio- šle do velikega izraza v na-narja in državnika Borisa rodnoosvobodilni vojni, kjer Kidriča. Njegova mladost, nje- je kot goreč borec sodeloval govo življenje je najtesneje pri njeni ustanovitvi, sodelo-povezano z najbolj revolucio- val je v borbah naših slavnih narnim obdobjem slovenskega brigad kot komisar Glavnega in jugoslovanskih narodov, v štaba za Slovenijo, katerem je bil Boris Kidrič Po osvoboditvi naše domovi-vseskozi med njegovimi vodi- ne je postal Boris Kidrič prvi telji. Bil je star komaj osem- predsednik slovenske vlade, najšt let, ko je stal pred so- kjer pa ni ostal dolgo. Poru-diščem za zaščito države v šena domovina je potrebovala Beogradu. Njegov zagovor naj- na gospodarskem področju lepše ilustrira njegov odločen, ustvarjalno osebnost in Boris pošten in brezkompromisen Kidrič je do 1953. leta skozi značaj, ki ga odlikuje skrajnja najtežja razdobja z velikim privrženost idejam revolucije, smislom za ekonomiko, za »Priznam, da sem od za- iskanje novih poti in rešitev tetka 1928. leta član Zveze ko- vodil naše gospodarstvo do
Veliki revolucionar
munistične mladine Jugosla- prerane smrti. Postavil je te-vije,« je izjavil pred sodiščem, melje delavskemu upravlja-»Priznam, da sem v Mostah n ju. Leta 1952 je v govoru na vzpostavil zvezo z Antonom VI. kongresu Komunistične Lulikom, tovarniškim delav- partije dejal: cem iz Saturnusa. Priznam, .. Mislim da je bistvena da sem na zadnjem sestanku m	blematiko novega
prečrtal osnutek letaka z na-	darsk sistema za nje.
slovom Maski m zenski min-	sedanjo in bodočo gradim Saturnusa', ki sem ga sam d	bQrba H birokraciji
napisal Priznam, da sem ozjroma ostankom birokrat. dal letak tiskati in razmno- sfcl/( odnosov v našem gospo.
žiti: kje m kako, tega ne mo-	borba za resnično
rem povedati. Priznam,
sem organiziral več celic- kje socialistično graditev naše de-
tega nočem povedati. Nočem togiobHiTn^ažširthi^r^ar povedati, komu ..rajal Jo-	%
tovljene letake za razširjanje.	kongresu ime-
V zvezi z mojimi bodočimi , zaodovinski „relom v stiki v Mostah in nasploh s noval zgodovinski prelom
komunističnimi mladinci, ne dajem nobenih obvestil. Vsa moja aktivnost temelji na moji osebni pobudi, ki sem jo pridobil iz knjig ... Kje sem dobil revolver, ki so ga našli pri meni, ne morem povedati, spodarskega razvoja, pomenijo Vzdržujem se vseh nadaljnjih začetek sprostitve ogromnih obvestil in priznanj.«	ustvarjalnih sil, ki bodo dvig-
Po tako zastavljeni poti je nile naše gospodarstvo in živ-nadaljeval vse svoje življenje. Ijenje na višjo raven.
noval zgodovinski prelom konkretni borbi za socializem,, to je upravljanje našega gospodarstva s strani neposrednih proizvajalcev.. .«
Te besede označujejo temelj in začetke našega novega go-
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA IN IZVOZ
ŽE V ZAČETKE EG0DNI OBETI
Za našo industrijo gradbenega materiala je značilno, da so bili vsi rijeni izdelki ves povojni čas in vse do nedavna zelo iskani. Zato ta industrija razen nekaterih izjem (predvsem cementarne in proizvajalci gradbenih plošč, deloma pa tudi steklarne in proizvajalci mar-mora in granita) sploh ni mislila na izvoz, ker zato pač ni imela interesa. Vse proizvode je lahko prodala na domačem trgu. Se celo tiste panoge oziroma proizvajalci, ki jih omenjamo
II
IBM
m
i
8
S
a
B
a
B
a
i
a
8
i
B
8
■bbbbbbbbbb bbi
Ne vem, zakaj bi pri vas več zaslužili, če mi manj
naredimo kot vi — saj to ni vaša zasluga..
Karikatura: MILAN MAVER
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
8
S
S
B
B
8
B
a
kot izjeme, so se za izvoz dostikrat odločili bolj zaradi ozkih lastnih interesov; zaradi trenutno ugodnejših pogojev na tujih trgih, kot pa zaradi tega, ker svojih izdelkov doma ne bi mogli prodati. Taka praksa je, kot že znano, privedla do raznih težav pri preskrbovanju domačega tržišča s cementom, okenskim steklom in drugim.
Lanskoletni restrikcijski ukrepi na področju investicij pa so prvič po vojni povzročili resno tekmo za trg med vsemi proizvajalci gradbenih materialov. Domača proizvodnja je namreč čez noč — glede na razpoložljiva sredstva in s tem na zmanjšanje gradbene dejavnosti — postala prevelika. Rešitev — trenutna in perspektivna — bi bila za večino proizvajalcev v izvozu. Toda žal je res, da so mnoga podjetja računala, da gre zgolj za prehodne ukrepe in so se zatorej odločili za najlažjo pot: sprva za proizvodnjo na zalogo in kasneje — na zmanjševanje obsega proizvodnje. Kolikor toliko dobro so »odrezale« edinole cementarne, ki so — kot omenjeno — že prej proučevale tuje trge in ki so zatorej zmanjšano prodajo na domačem trgu vsaj deloma nadomestile z večjim izvozom.
Ostali proizvajalci gradbenih materialov pa so šele letos, ko je docela očitno, da investicijske fronte ne bodo razširjali, vendarle začeli resneje razmišljati tudi o izvozu; o izbiri svojih izdelkov in načinu proizvodnje, ki bi lahko bila zanimiva tudi za tuja tržišča. Signali, ki zdaj prihajajo s tujih tržišč in ki se nanašajo na slovenska podjetja (drugih podatkov žal nismo uspeli dobiti) kažejo na zelo ugodne perspektive:
•	medtem ko je navadna opeka (zidak) iz obmejnih opekarn predraga tudi za najbližje sosede (Italija, Avstrija — cene pa so zaračunane franco proizvajalec, torej brez prevoznih stroškov!) so žlahtnejši opečni izdelki interesantni za marsikaterega inozemskega kupca. Tako se mnoge zahodnoevropske države, pa tudi afriški in azijski trgi (zlasti • Indija) zanimajo za klinker opeko in razne druge specialne opečne izdelke, ki so bili na teh trgih konkurenčni navzlic precej visokim transportnim stroškom. Radialno opeko (uporabljajo jo na primer za postavljanje tovarniških dimnikov) opekarna Ljubečna pri Celju že zdaj izvaža celo v Gvinejo!
•	Po podatkih Biroja za gradbeništvo Slovenije (na njegovo pobudo pa je zunanjetrgovinsko podjetje »INTERTRA-DE« Ljubljana zdaj začelo proučevati tuja tržišča) se holandski in zahodnonemški kupci živo zanimajo za naše hidrirano apno v posebni kvaliteti, kakršnega proizvaja Solkanska industrija apna. Dogovori so v teku.
•	»Izolirka« Ljubljana računa na izvoz stramita, to je lahkih gradbenih plošč iz stisnjene slame. Razen za stramit se zahodni trgi zanimajo še za nekatere druge proizvode tega podjetja; predvsem za bitumenske premaze in emulzije.
•	Nekateri obmejni kamnolomi bodo začeli izvažati — navadno kamenje. Ponudbo so dali inozemski kupci...
•	Oba slovenska proizvajalca marmora (Kraška Industrija marmora v Sežani in Industrija
naravnega kamna »Marmor Hotavlje«), ki sta izvažala dve tretjini proizvodnje, bosta v kratkem dobila še dva tekmeca. V teku so namreč pripravljalna dela za otvoritev dveh novih kamnolomov — ležišč marmora pri Drenovem griču in Lesnem Brdu. Ta marmor je skoraj v celoti namenjen na zahodna tržišča!
Ob vsem tem je zanimivo, da industrija gradbenega materiala (razen industrije marmora) pri izvozu obračunava dolar brez dodatnih premij; torej po 750 dinarjev. Kljub temu je zanjo izvoz rentabilen. Gre pa tudi zato, da za devize izvažamo izdelke, narejene iz domačih surovin, ki jih imamo na pretek in ki so skoraj zastonj. Tak izvoz je za nas trikrat rentabilen: izvažamo naše delo, uporabljamo samo domače surovine, izvoz pa razen tega usmerjamo predvsem na področja s čvrsto valuto.	1
Res je, da v sedanjih razmerah izvoz gradbenega materiala ne pomeni kdo ve kako velikih deviznih učinkov za našo državo. Toda gre za to, da moramo našo proizvodnjo narediti takšno, da bo rentabilna na tujih trgih. In kjerkoli se takšne možnosti pojavljajo, jih moramo izkoristiti. Čimbolj pa bodo naši proizvajalci proučevali tržišče, mislimo na svetovno tržišče: čim bolj elastični bodo pri prilagajanju pogojem tržišča, toliko hitreje v količinskem in kakovostnem pogledu bo napredovala naša proizvodnja. To je želja in cilj naše družbene skupnosti ob vsakem času; torej tudi tedaj, kadar z vso upravičenostjo opožarj~a na potrebo za povečanje izvoza.
— mG
»VOJNA« NOTRANJIM REZERVAM V RUDNIKU MEŽICA VEDNO OSTREJŠA
V rudniku in topilnici svinca v Mežici so lani ob prehodu na novi gospodarski sistem ugotavljali, da zaradi spremenjenih instrumentov ne bodo ustvarili nobenih skladov in da jim bo celo za osebne dohodke zmanjkalo okoli 85 milijonov dinarjev, če naj bi proizvodnjo in zaslužke obdržali na dotedanji ravni. Tej nikakor ne spodbudni napovedi je 2000-članski kolektiv namenil drugačno usodo. Ugotovili so namreč tudi to, da navzlic znižanim
lo že 40 milijonov dinarjev! Če k vsemu temu navržemo še podatek, da so z boljšim gospodarjenjem v celoti izpolnili vrednostni plan proizvodnje (čeprav so samo zavoljo nižje prodajne cene svinca izgubili 639 milijonov celotnega dohodka), potem je docela očitno, kakšne, skoraj neverjetne proizvodne uspehe je povzročila prva resnejša vojna napoved notranjim rezervam.
»Vojna« pa se še nadaljuje. Z nadaljnjim izboljševanjem organizacije dela v jami, na izpiralnici in v topilnici, z uvajanjem mehanizacije in še nekaterimi drugimi ukrepi v osnovni proizvodnji; potem pa z nadaljnjim povečanjem finalne proizvodnje računajo, da bodo pro-
Z LASTNIMI MOČMI IZ TEŽAV
in plafoniranim cenam za njihovo proizvodnjo lahko dosežejo višje zaslužke in večjo proizvodnjo, če bodo izkoristili najrazličnejše notranje rezerve.
Letošnji občni zbor sindikalne podružnice je pokazal, da je takrat in z vso odločnostjo napovedana vojna notranjim rezervam zares pripomogla k skoraj nepričakovanim rezultatom. Kajti;
•	Z boljšo organizacijo dela se je storilnost ha zaposlenega povečala ja 22,9 %. Zato so lahko proizvedli 1375 ton več svinčene in 1415 ton več cinkove kovine.
•	V končne izdelke (šibre, akumulatorske plošče, pločevino itd.) so lani predelali že 59 % svinca, predlanskim pa komaj 15%.
•	Zaradi obojega je podjetje doseglo za 19 % višji čisti dohodek, kot so predvidevali glede na spremenjene razmere v gospodarjenju. Povečani čisti dohodek je spet vplival na to, da je podjetje lahko nagradilo višjo storilnost (zaslužki so se v povprečju povečali od 26.000 na 31.000 dinarjev), razen tega pa je za sklade nepričakovano osta-
izvodnjo še povečali in ustvarili precej več čistega dohodka. Ne da bi navajali številke lahko »izdamo«, da bodo zaradi tako izboljšanega gospodarjenja letos razpolagali s približno 150, milijoni dinarjev skladov, kar je več kot kdajkoli doslej!
Vzporedno z razpravljanjem o proizvodnih uspehih je — razumljivo — tekla tudi razprava o razdeljevanju čistega dohodka in osebnih dohodkov. Zavoljo omenjenih posebnih pogojev, ob katerih se je lani odvijalo delo v Mežici, je namreč tudi njihov pravilnik o delitvi čistega dohodka ostal precej nepopoln. Ekonomske enote so razpolagale le z osebnimi dohodki in z delom tistega čistega dohodka, ki se je formiral iz prihrankov na variabilnih materialnih stroških. Podjetje zdaj pripravlja najrazličnejše analize, na podlagi katerih naj bi izdelali osnove in merila za ugotavljanje in delitev čistega dohodka po ekonomskih enotah. To bi naposled pomenilo uresničitev ene izmed največjih želja mežiških rudarjev in topilničarjev, saj bi njihove ekonomske enote s tem dobile dejansko materialno osnovo za še boljše gospodarjenje.	-mG
IZ POROČILA NA OBČNEM ZBORU SINDIKALNE PODRUŽNICE MARIBORSKE LIVARNE
ODKRITA BESEDA PROIZVAJALCEV
(Nadaljevanje s 1. strani) vi. Bila je popolnoma upravičena. Vedeti moramo, da cene našim artiklom niso preveč nizke in se zato skušajmo postaviti v položaj potrošnika, ki te nekvalitete od nas kupuje. V kritiki javnosti je vsekakor nekaj objektivnih, dosti pa tudi subjektivnih elementov. To pa iz razloga, ker tudi naše podjetje ni dobivalo vseh delov armatur (prijemi iz umetne mase, rjaveče kroglice za gornje dele itd.), kar pa ne sme biti opravičilo s strani našega podjetja. Znano je tudi, da se rezervni deli za naše izdelke v trgovinah ne dobijo in da mora potrošnik kupiti cel nov proizvod, če se mu kak del na enem izmed naših izdelkov pokvari.
V naši proizvodnji je nujno, da odpravimo dva pojma izdelkov (to sta trgovsko in za izvoz) in da oba združimo v enega. Tako bo enaka kvaliteta izdelkov za izvoz in za domače tržišče. Znano je, da smo se precej utrdili z našimi izdelki na tujem tržišču, predvsem na tržišču z dolarsko valuto in da na to tržišče izvažamo kvalitetne izdelke. Zakaj ne bi tako kvalitetnih izdelkov prodajali tudi na domačem tržišču?!
Če pa hočemo to doseči, je potrebno, da s kvaliteto izdelkov povežemo tudi delovno disciplino. Smatram, da je najbolj važna delovna disciplina na delovnem mestu samem. Vprašujem se, kaj mislijo v podjetju tisti, ki so na odgovornih delovnih mestih za to plačani, vendar pa se zgodi, da se nekateri proizvodi izdelujejo po več dni ali celo tednov, ne da bi odgovorni ljudje opazili slabo orodje in da se zaradi tega dela izmeček v tisočih kosov. S tem se zapravlja dohodek, ki nam je z ozirom na naše načrte in investicije nujno potreben. Smatram, da je delovni izmeček, ki se giblje nekje od treh pa do l'5 %, v našem podjetju prevelik in bo zato nujno potrebno nekaj ukreniti, da se bo to stanje izboljšalo. Res je, da smo v preteklem letu us vaj ali precej novih izdelkov in da še ti mogoče niso najbolj kvalitetno izdelani,
toda kljub temu je bilo dokaj objektivno postavljeno vprašanje na eni izmed konferenc osnovnih organizacij ZK, ki se je glasilo nekako takole: Sedaj imamo v podjetju 11 inženirjev in cel štab tehnikov, ki pripravljajo tehnološke postopke in vse ostalo za kvalitetno proizvodnjo. Zgodi se pa, da gredo iz podjetja na tržišče nekvalitetni izdelki, medtem ko smo pred leti ko jih ni bilo, proizvajali bolj kvalitetne izdelke. Tukaj ne bi hotel reči, da operativni strokovni kader ne dela dovoli, saj je znano, da se je asortiman proizvodnje zelo povečal in kot sem že omenil, delamo zelo dosti novih artiklov. Toda kljub temu mogoče ne bi bilo odveč, če bi se malo poglobili v organizacijo dela. Jasno nam namreč mora biti, da na tržišču vlada zakon ponudbe in povpraševanja, ki zahteva le dobro, estetsko in kvalitetno blago.
NAVAL NA DODATNE VIRE OBČINSKIH DOHODKOV
Na republiškem1 posvetovanju, ki je bilo pred dnevi v Skopju, so ugotovili, da se fakultativni, dodatni viri dohodkov v mnogih občinah bolj in bolj spreminjajo v poglavitne vire sredstev za proračunsko potrošnjo. Le redke so občine, katerih ljudski odbori niso skoraj do skrajne meje uveljavili svojih zakonitih pravic do uvedbe dopolnilnih prispevkov k proračunom, občinskega prometnega davka v trgovini na drobno, krajevnega samoprispevka, raznih taks ipd.
Ta naval na dopolnilne vire dohodkov je v večini primerov tako razumljiv kakor tudi upravičen. Proizvajalne sile mnogih komun še niso tako razvite, da bi bilo mogoče iz rednih virov poravnavati čedalje večje izdatke za izvengospodarsko potrošnjo, za družbeni standard. Zato morajo ljudski odbori v večini občin z raznimi obdavčitvami državljanov zbirati sredstva za izpolnjevanje nalog, ki jih je treba finansirati iz občinskih proračunov in namenskih skladov.
Posamezne komune pa pretiravajo pri zagotavljanju fakultativnih virov dohodkov.
Prav tako se ne zmenijo mnogo za to, da takšna politika ljudskih odborov otežuje dejavnost teritorialnih samoupravnih organizacij — stanovanjskih skupnosti v mestih in krajevnih skupnosti na vaseh. V večini primerov te skupnosti ne morejo iskati pri državljanih materialne pomoči za reševanje perečih krajevnih problemov, ker so se ljudski odbori v glavnem za stalno »abonirali« na vse mogoče lokalne vire sredstev. Malone splošna praksa je že, da vključujejo v občinske proračune tudi tista sredstva iz krajevnega samoprispevka, ki se zberejo na pobudo krajevnih odborov v vaseh.
Že površen pregled občinskih proračunov in zaključnih računov o proračunski potrošnji v Občinah In okrajih kaže, da ni treba, da bi posamezni ljudski odbori vselej odpravljali pomanjkanje sredstev z novimi lokalnimi obdavčitvami državljanov, ker vsebuje proračunska potrošnja tudi take izdatke, ki jih spričo pomanjkanja sredstev ni mogoče družbeno opravičiti. Zanimivo je na primer, da so postavke za »delo čez uro« in za »honorarje« v posameznih proračunih tudi letos precej visoke.
Posamezni občinski in okraj-
ni proračuni predvidevajo znatne vsote za nakup novih osebnih avtomobilov in za vzdrževanje »prometnega parka« ljudskih odborov.
Posamezni ljudski odbori tudi nezakonito obdavčujejo državljane. O tem pojavu, ki ni ravno redek, je nedavno razpravljal tudi pododbor odbora za družbeno nadzorstvo pri Narodnem sobranju Makedonije. Grajali so nezakonite odloke občinskih ljudskih odborov v Strumici, Stipu, Djevdjeliji in v še nekaterih občinah.
V	Strumici so nezakonito pobirali takso pri odkupu tobaka, in sicer v znesku enega odstotka skupne vsote, ki so jo pridelovalci prejemali od podjetja za predelavo tobaka »Boris Kidrič«. Zakonito »kritje« za ta davek so našli v tem, da so prostore, kjer je podjetje prevzemalo odkupljeni tobak, preprosto proglasili za trg in torej pobirali »tržno takso«. Ker so to delali že od leta 1957, so do lanskega leta pobrali na območju strumiške in novoselske občine pri pridelovalcih tobaka v obliki te »takse« okoli trideset milijonov dinarjev. Nedavno so posegli vmes inšpekcijski organi in tako je usahnil ta vir dohodkov.
Tudi štipsko podjetje za predelavo tobaka je na temelju sklepa ljudskega odbora nezakonito odtrgovalo pri plačevanju odkupljenega tobaka po tri odstotke skupne vsote.
V	Djevdjeliji so sredi lanskega leta nezakonito uvedli tarifo za »plačevanje komunalnih uslug«. Po sklepu ljudskega odbora so namreč vse gospodarske organizacije, ki odkupujejo in prodajajo kmetijske pridelke, dolžne plačevati komunalni ustanovi odstotek od skupnega prometa, tiste gospodarske organizacije, ki samo natovarjajo in razkladajo te pridelke, pa pol odstotka. Inšpekcija je intervenirala, vendar ta oblika nezakonitega obdavčenja ni bila odpravljena, temveč je dobila drugo ime.
Ljudski odbor občine Vasi-levo je uvedel takso 200 din za vsako sklenjeno zakonsko zvezo. V Strumici so v obliki takse za uporabo pločnikov nabrali 13,5 milijona dinarjev in jih nezakonito izročili upravi za komunalne zadeve kot sredstva »za kritje nekaterih obveznosti«.
V	Skopju je treba od lanskega junija plačati pri vsaki vstopnici za kino po 10 din takse za
razvoj kulturnih dejavnosti in za kinofikacijo (iz tega vira naj bi letos zbrali nad 59 milijonov dinarjev). Republiški upravni organ je opozoril ljudske odbore skopskih občin, da je takšna oblika obdavčevanja državljanov nezakonita, vendar te intervencije še niso upoštevali.
Kljub intervencijam inšpekcijskih organov so ti nezakoniti davki v nekaterih občinah še vedno v veljavi, da »se ne bi pokvarilo proračunsko ravnotežje«.
JOVAN PEŠIC (Po Borbi)
OD PttOlZVAJAVCA DO POTROŠNIKA
Uredništvu Delavske enotnosti!
Ker se je letošnja zima tako zavlekla, sem nameravala svojima otrokoma nabaviti bele škorenjčke. Obiskala sem trgovino »Boro-no« na Titovi cesti, kjer je tudi tVainečia izbira gumijaste obutve. V moje veliko
?npo	vn y,rt7-
polago le črne škorenjčke, ki mA nikakor niso odgovarjali.
Čudim se. da ni nikjer na izbiro otroških škorenjčkov v več barvah. Marsikatera mati bi nedvomno raje posegla no tej otroški obutvi., če bi bila v pestrejših barvah.
Svoj čas je ta trgovina imela otroške škorenjčke v beli. modri in rdeči barvi. Nerazumljivo mi je tore), da danes ob tolikšni izbiri najrazličnejšega blaga proizvodnja gumijaste obutve nazaduje.
Ana M.
Na vprašanje, zakaj ne Izdelujejo . otroških- ^škorenjčkov v barvah, nam je kombinat Borovo odgovoril:
Res je, da smo svoj čas Imeli po naših trgovinah otroške škorenjčke v raznih barvah in da teh sedaj ni. V pojasnilo vam sporočamo, da smo stroje, v katerih smo pripravljali maso za otroške škorenjčke v raznih barvah, obnavljali.
Za prihodnjo sezono smo predvideli ponovno izdelavo otroških škorenjčkov v raznih barvah. Tako upamo, da bomo zadovoljili naše številne potrošnike.
V kolektivu vlada mnenje# da je naša komercialna služba premalo elastična in vse premalo obdeluje tržišče, saj v nasprotnem primeru ne bi smelo priti do tega, da zmanjka naročil v oddelkih, v katerih se je pričakovalo, da bodo imeli dela dovolj in smo zato stalno sprejemali delovno silo, za katero pa sedaj v več primerih nimamo primerne zaposlitve. Po mojem mnenju mora komerciala obdelovati tržišče in ugotavljati, kakšnih proizvodov na tržišču primanjkuje in dajati podatke tehničnemu sektorju. Ne pa, da mi najprej usvajamo proizvode in jih šele nato skušamo plasirati na tržišče. To je pravilno le takrat, kadar usvajamo nove proizvode. Iz vseh teh razlogov smatram za nujno, da se v tem sektorju dobro razmisli o vprašanju novih kadrov za delovna mesta, ki so v tem sektorju še prosta. Vsekakor ima tudi komercialni sektor objektivne težave (kvaliteta naših izdelkov), o katerih bodo navzoči verjetno v diskusiji spregovorili, vendar pa bodo morali vložiti vse sile, da bo mesečna realizacija večja, kajti smatram, da je povprečno preko 1 milijardo dolžnikov preveliko, ker s tem trpijo naša obratna sredstva. Nadalje jim mora biti jasno, da je od realizacije odvisen eden od glavnih kriterijev pri variabilnem delu OD, to je dohodek podjetja, za katerega bodo proizvajalci z ozirom na še nadaljnjo decentralizacijo delavskega samoupravljanja začeli voditi večjo skrb in bodo začeli postavljati konkretna vprašanje, kolikor jih že sedaj
ne. Proizvajalci so že začeli spraševati, zakaj imamo vedno preko ene milijarde dolžnikov in če to kaj vpliva na stimulans za to odgovornih ljudi.
DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE
Vloga delavskega samoupravljanja se je zadnje čase povsem iz-premenila, saj prehajamo iz posrednega upravljanja na neposredno upravljanje in s tem posredno upravljanje izgublja vedno več pravic. Sedaj v našem podjetju sodeluje v delavskih svetih in komisijah vsak 5. član kolektiva, kar pa je vsekakor premalo. Saj to je še vedno posredno upravljanje. Naša naloga v tekočem letu mora biti, da pridemo v popolno decentralizacijo s tem, da ustanovimo zbore obračunskih enot ter da jim prepustimo vse konkretno odločanje o problemih, ki jih, kakor smo videli do sedaj, v našem podjetju ni malo ter zahtevajo nujno rešitev. Prav tako pa bo naš odbor moral misliti tudi o novih organizacijskih oblikah dela sindikata V našem podjetju, saj mora biti prav sindikat tisti, ki najbolj aktivno in konkretno razpravlja o določenih problemih, ki se iz dneva v dan porajajo. Ali skratka, sindikat naj bo šola upravljanja.
V svojem poročilu sem skušal nakazati nekaj problemov, ki pa imajo pomemben značaj v bodočnosti in razvoju našega podjetja. Probleme sem le nakazal in upam, da jih bo diskusija dopolnila ali zavrnila, če niso pravilni in če so premalo utemeljeni.
VIKTOR PINTARIČ
Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA DELAVCEV LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA »SAVINJA« V CELJU
PRIČAKOVANIH USPEHOV ŠE NI
Občni zbor te sindikalne organizacije bi pravzaprav lahko primerjali z nekolikanj zoženo proizvodno konferenco posameznega obrata. Udeleženci so razpravljali o nekaterih zelo praktičnih vprašanjih, na primer, kako je nekje akordirano oziroma normirano delo, ali je organizacija dela pravilno zasnovana, kako je s prodajo izdelkov in podobno. Sicer pa to ni nič čudnega. Vsak član ekonomske enote, in- teh je v podjetju enajst, je namreč želel razpravljati o problemih, ki ga najbolj »tiščc«.
Kot rečeno, je v podjetju enajst ekonomskih enot. Samoupravni organi enot samostojno odločajo o personalni politiki, to je sprejemu in odpustu zaposlenih, soodločajo pri sprejemanju novih proizvodov za proizvodnjo, potrjujejo kalkulacije, sprejemajo in potrjujejo letne plane proizvodnje, odločajo o višini osebnega dohodka in še v nekaterih drugih zadevah.
Toda praksa je pokazala, vsaj tako je bilo mogoče razbra-
ti iz razprave, da člani kolektiva še ne občutijo — v materialnem pogledu — tistih prednosti, ki naj bi jih dosegli z decentralizacijo. V 'nekaterih, oddelkih namreč proizvodnja ne raste hitreje in seveda s tem tudi ne narašča njihov osebni dohodek. Del vzrokov zato je, kot so zatrjevali, v dosedanji še neustaljeni organizaciji proizvodnje, v preveč pestri izdelavi artiklov in tudi v preveč famili-arnih odnosih, - kadar jetreba obravnavati slabost posameznika ali odpravljati napake v celotnem oddelku;- Rečeno je bilo, da ni čutiti dovolj odgovornosti vseh članov kolektiva enote pri urejanju določene problematike. Premajhna je zavzetost vseh, da bi pospešili porast proizvodnje in znižanje stroškov, skladno s tem pa tudi naraščanje dohodka.
Toda že teh nekaj izrečenih misli bo prav gotovo dobro napotilo, tako sindikalni organizaciji kot samoupravnim organom in vodstvenemu osebju za nadaljnje delo.
ČRNO-BEL MOZAIK PRIZADEVNOSTI
Novosti v izolski stanovanjski skupnosti? Kar precej jih je. Skupno pa sestavljajo črno — bel mozaik prizadevnosti. In odgovornosti.
Predvsem: obrata družbene prehrane, edinega v Izoli, kjer je skupno zaposleno nad dva tisoč žensk, ni več. Najprej so mu začele kopati jamo gospodarske organizacije, ko so prenehale regresirati tople malice. Petdeset dinarjev so delavci še dajali zanje, ko naj bi sami plačevali osemdeset dinarjev, so se ji postopoma vsi odpovedali. Namesto planiranih tisoč pet sto do dva tisoč malic jih je obrat družbene prehrane nazadnje pripravljal samo še dve sto za Mehanotehniko, edino tovarno, ki ni ukinila regresa.
Stanovanjska skupnost se je hočeš nočeš morala sprijazniti s sklepi samoupravnih vodstev po podjetjih, ki v toplih malicah niso videli stimulansa večje proizvodnosti, ampak finančno breme sklada za osebne dohodke. Obrat družbene prehrane pa je bil z omejitvijo malic zelo prizadet. Znašel se je v problematičnem gmotnem položaju, ker je imel samo okoli sto rednih abonentov za kosila in večerje...
Najtežji udarec pa je dobil od občinskega ljudskega odbora. Kljub temu, da je zakon o stanovanjskih skupnostih, ki prepoveduje točiti alkoholne pijače v obratih družbene prehrane, izšel že pred leti, je šele pred nedavnim izglasoval sklep, da mora izolski obrat plačati milijon dve sto tisoč dinarjev dohodnine od lani prodanih alkoholnih pijač. Iz — prazne blagajne. Zakaj točilnica je ko-
maj sproti pokrivala izgube kuhinje.
Svet stanovanjske skupnosti se je zavedal, da izguba družbene prehrane pomeni korak nazaj v podružbljenju gospodinjstva. Na vse mogoče načine je poskušal pregovoriti gospodarske organizacije, ki nimajo lastnih kuhinj, da bi ga prevzele. Pa ni uspel. Drugih možnih rešitev, morda v obliki začasnega dotiranja kuhinje alj izboljšanja prehrane, ni nihče iskal. Posledica: obrat družbene prehrane je prešel v roke gostincev. Abonenti so sicer dobili zagotovilo, da se hrana ne bo podražila, nihče pa jim ni rekel, do kdaj bo veljala ta obljuba. Izola je turistični kraj in se skuša v tej smeri tudi razvijati. Gostinske kapacitete so majhne Če nič drugega, v sedanji funkciji obrat ne bo zainteresiran, da sprejme nove abonente.
trkanje na slepa vrata
V družbeni prehrani je torej izolska stanovanjska skupnost doživela neuspeh, ker ni našla opore pri tistih, ki bi morali biti zanjo najbolj zainteresirani — pri občinskem ljudskem odboru in gospodarskih organizacijah.
Urejanje otroškega varstva v Izoli pa kaže, da se da z uspelimi mobilizacijskimi prijemi veliko doseči. Izolski šolarji so dobili s pomočjo stanovanjske skupnosti v Domu Svobode varno zavetje. Tudi po šest ur dnevno prežive tam pod skrbnim nadzorstvom. Za varstvo in malico plačujejo mesečno samo po dva tisoč . dinarjev, medtem ko jim učiteljstvo brezplačno pomaga pri učenju.
Z mobilizacijo širokega kroga ljudi bo stanovanjski skupnosti uspelo urediti dvoje letnih igrišč za otroke. Občinski ljudski odbor bo prispeval samo okoli trj milijone za igrala in drugo opremo, medtem ko bodo zemljišče uredili Izolani brezplačno, s prostovoljnim delom.
Dobro je bila zamišljena tudi pomoč pri varstvu predšolskih otrok. Občinski ljudski odbor se je obvezal, da bo plačeval vzgajališče — v ta namen je predvidel v proračunu tri milijone in pol za vrtec — medtem ko naj bi ostalih sedem tisoč dinarjev, kolikor znaša ekonomska oskrbovalnina brez vzgojnega osebja, plačevali starši in gospodarske organizacije. Pri tem sta stanovanjska skupnost in občinski ljudski odbor napravila majhno napako: o predvideni participaciji se nista pogovorila s tretjim plačnikom otroškega varstva, s podjetji. Največji izolski gospodarski organizaciji — Delamaris in Me-hanotehnika — ki zaposlujeta tudi največ žena. sta odklonili pomoč v obliki doplačila. Starši bj torej morali v celoti' sami plačevati po sedem -tisočakov mesečno za varstvo svojih otrok v vrtcu. Nekaj se jih je s tem sprijaznilo, precej pa jih je prenehalo pošiljati tja, zlasti tisti, ki imajo več majhnih otrok. ,
Svet stanovanjske skupnosti se zgraža med nerazumevanjem gospodarskih organizacij za skupne potrebe, ne da bi iskal tudi pri sebi vzroke. Ali bi otroški vrtec in varstvo predšolskih otrok doživljalo sedanjo krizo, če bi o uvedbi ekonomske oskrbovalnine razpravljali vsi, ki se jih tiče?
DOBRA VOLJA JE PREMALO
Izolani so glede raznih obrtnih uslug na konju. Stanovanjska skupnost je organizirala ducat servisov, ki razmeroma hitro opravljajo svoj posel. Tega, da bi bile usluge cenejše kakor pri obrtnikih, pa ne morejo doseči, ker se zaradi pomanjkanja denarja ne morejo otresti primitivnega ročnega dela. Občinski ljudski odbor je sicer prispeval 400.000 dinarjev za nakup orodja, ki ga potrebuje vodoinstalaterski servis, toda s tem še daleč ni bilo mogoče pokriti vseh potreb. Kolikor se usluge pocenijo zaradi manjših družbenih dajatev, toliko jih primitivna proizvodnja podraži.
Pri tem bo po vsej verjetnosti tudi ostalo, če občinski ljudski odbor ne bo izdatneje pomagal s sredstvi. Dobra volja stanovanjske skupnosti in tistih# ki delajo v servisih, ne zadošča, čeprav je je veliko. Samo en primer: servisna pralnica do nedavna ni imela sušilnice. Servisni delavci so jo sami sezidali in opremili, stanovanjska skupnost je kupila le motor zanjo. Likalnega stroja pa ne mo* rejo sami izdelati, da bi nadomestil drage likarice, ki predstavljajo hkrati še ozko grlo pralnice. Usluge so zato draga in zmogljivost pralnice precej omejena...
Najbrž pa bi ti črni kamni v mozaiku prizadevnosti sore-menili barvo, če bi bila stanovanjska skupnost res skupnost in ne le nekaj ljudi, ki žara d/ prešibke opore v družbenih organizacijah ne uspejo realizirati marsikaterega dobrega in za mesto koristnega načrta.
PO KATERB1 tol?
Redni dopust
F.	\. BOROVNICA: V delovnem razmerju sem približno dve leti. Ker bom moral v kratkem oditi k vojakom, me zanima, ali lahko že sedaj v zadetku koledarskega leta izrabim svoj redni letni dopust. Zanima me tudi, kdaj mora podjetje izplačati zadnji dve plači, ki mi pripadata po ZDR. Rad bi še vedel, aii so dnevi odsotnosti z dela plačani, če mora delavec urediti razne formalnosti v zvezi z odhddom k vojakom. Končno me še zanima, kakšne pravice in dolžnosti ima delavec pred odsluženjem in po odsluženju vojaškega roka, ko se vrne v podjetje?
Odgovor:	Dapusti se lahko
dajejo v kateremkoli letnem času, torej tudi v začetku koledarskega leta. Ker greste k vojakom, imate pravico zahtevati od organizacije, kjer ste zaposleni, da vam omogoči izrabo rednega letnega dopusta, ki vam pripada, pred odhodom k vojakom. Po čl. 31 ZDR organizacija ne sme prikrajšati delavca za pravico, da bi izrabil letni dopust.
Iz drugega vprašanja ni razvidno, za kateri dve plači gre. Zdi se, da ste z vprašanjem mislili na nadomestilo po 4?. čl. ZDR, do katerega ima pravico delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi odhoda k vojakom. Tu gre za enkratno nadomestilo v višini zadnjega mesečnega zneska osebnega dohodka oziroma plače, če je bil delavec v delovnem razmerju 6 mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih.
Po čl. 25. ZDR imajo delavci pravico do določenega denarnega nadomestila za osebni dohodek, kadar ne delajo med drugim tudi zato, ker se morajo brez svoje krivde odzvati pozivu vojaških ali drugih državnih organov. Torej vam pripada nadomestilo le v primeru, če ste bili klicani, da se v rednem delovnem času zglasite pri katerem od navedenih organov.
Pred odhodom na odslužitev vojaškega roka nima delavec nobenih izjemnih pravic in dolžnosti, razen omenjene pravice do enkratnega denarnega nadomestila. Ko gre delavec k vojakom, da odsluži ali do-služi vojaški rok, ki je daljši od 3 "mesecev, mu delovno razmerje preneha po samem zakonu, to se pravi neodvisno od volje delavca in organizacije. Torej ni po vrnitvi od vojakov med delavcem in organizacijo, kjer je bil poprej zaposlen, nobenih medsebojnih pravic in obveznosti. ker je delovno razmerje prenehalo.
Mandatna doba DS
ILIRSKA BISTRICA: Naše podjetje se nahaja v generalni rekonstrukciji, za kar je sedanji delavski svet izposloval šestmesečno poizkusno obratovanje. Med člani delavskega sveta je slišati, da se mandatna doba sedanjega delavskega sveta avtomatično podaljša za čas tega poizkusnega obratovanja. Prosimo, da nam odgovorite: ali se mandatna doba sedanjega delavskega sveta res avtomatično podaljša za čas poizkusnega obratovanja ali ne oziroma ali moramo opraviti redne volitve?
Odgovor: Iz nobenega zakonskega predpisa ni razvidno, da se mora avtomatično podaljšati mandatna doba delavskega sveta zaradi rekonstrukcije podjetja oziroma poizkusnega obratovanja. Tudi za tako gospodarsko organizacijo ( v rekonstrukciji) velja odlok o določitvi roka za izvedbo volitev v delavske svete, ki ga je izdal Izvršni svet LS LRS 26. januarja 1962 (Ur. 1. LRS 4 62, po katerem morajo biti te volitve v letu 1962 opravljene do 30. aprila).
Skrajšan delovni čas
G.	M. TOPOLE: Imam okrog 10 let delovne dobe. S 1. aprilom mi delovno razmerje preneha. Ker sem delala skrajšani delovni čas po 4 ure
—	ker imam namreč majhne otroke
—	me zanima, koliko rednega letnega dopusta mi pripada: ves ali samo polovica.
Odgovor: Iz vprašanja ni razvidno, ali gre za primer iz 65 ali 67 čl. ZDR, vendar to ni bistveno, ker se v obeh primerih prizna skrajšani delovni čas v delovno dobo kot redni delovni čas. Ker se določa trajanje dopusta glede na delovno dobo. ni razloga, da delavki ne bi pripadal ves redni letni dopust, četudi je delala skrajšani delovni čas zaradi hranjenja oziroma nege otroka.
Prenehanje delovnega razmerja
SIMPLEX — IDRIJA: Po čl. 36 ZDR ima pravico do letnega dopusta tudi delavec, ki je odpovedal ali kateremu je odpovedano, oziroma mu preneha delovno razmerje po sporazumu, če do dneva, ko mu preneha delovno razmerje izpolni pogoje, da ga izrabi. Organizacija mora delavcu omogočiti, da izrabi letni dopust. Tolmačenje v Informatoru št. 825, na katerega se sklicujete, se nanaša na izgubo pravice do nadomestila za neizkoriščeni letni dopust, če do neizkoriščenja ni prišlo po krivdi gospodarske organizacije. V Prvem odstavku tega tolmačenja gre res za to, da delavec ne more po svoji volji koristiti letnega dopusta, temveč samo po planu organizacije, Vendar je bistvo razlage v tem, da organizacija lahko iz upravičenih razlogov odloži dan začetka koriščenja dopusta, čeprav je s planom Že določila delavcu začetek dopusta. V drugem odstavku pa gre za nastop nepredvidenih osebnih okoliščin, ki Pastopijo brez delavčeve krivde in ki ga ovirajo pri nastopu letnega dopusta. Če te okoliščine trajajo do konca koledarskega leta, tako da ni hiožno, da bi dopust izrabil kasneje °d planiranega, roka, nima delavec Pravice, da prenese dopust v naslednje leto, pa tudi ne pravice do nadomestila za neizrabljen dopust. V Vašem primeru bi prišla v poštev druga razlaga v isti številki Infor-niatora. Po tej ima delavec pravico do letnega dopusta v delovnem raz-bifcrju in ob prenehanju delovnega Razmerja praviloma v organizaciji, v kateri je izpolnil z zakonom predvidene pogoje bodisi po 27 ali po 37
ZDR. Organizacija, v kateri je delavec pridobil pravico do koriščenja letnega dopusta, je dolžna, da niu omogoči koriščenje letnega dopusta najkasneje do zadnjega dneva '«kočega koledarskega leta, pri prenehanju delovnega razmerja v odpovednem oziroma dogovorjenem Joku (čl. 36, II .odst. in 31. čl. ZDR). |°rej ima delavec, za katerega sprašujete, pravico do rednega letnega dopusta v vašem podjetju, ne glede
to« da je njegov dopirs'; paniran za mesec jvli/.
Proizvodnja narašča, pa tudi — izmet, pravijo v celjskem »Emajlu«. In zaradi tega, ker narašča izmet, je kolektiv izgubil lani 15 milijonov dinarjev več kot leto prej
ZAPISEK Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE ORGANIZACIJE DELAVCEV TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU
NI DVOJNIH MERIL
ZA ODGOVORNOST IN DOLŽNOST
Zdi se, da bi bilo prav, če bi za dekoracijo prostorov, kjer je bil občni zbor delavcev sindikalne organizacije Tovarne emajlirane posode v Celju, napisali geslo: Ni dvojnih meril za odgovornost in dolžnosti. To geslo bi bilo aktualno tako po svoji vsebini in tehtnosti kot tudi za razpravo samo. Udeleženci razprave, pa najsi so govorili o proizvodnih problemih, o odnosu do dela ali o izobraževanju, so imeli v mislih, pa čeprav niso. stavka do konca izrekli, prav to.
Sicer pa to ni bilo pravzaprav nič čudnega. Do tega spoznanja so prišli v praksi in na to jih je še posebej opozoril referent, predsednik sindikalne podružnice France Belak, ki je dejal:
-Važen je odnos človeka do človeka. In prav tako je važen tudi odnos nas vseh do dela, do odgovornosti, do dolžnosti, ki so pred vsakomur, do sredstev, s katerimi proizvaja. To vprašanje prihaja vse bolj v ospredje in prav je, da prihaja. Tem« se ne more izogniti noben član kolektiva, čeprav so nekateri do tega zelo ravnodušni in so nezainteresirani. Vemo pa, da je od odnosa do dela, od tega, kako nekdo pojmuje svojo odgovornost in dolžnost, odvisen uspeh v naši tovarni.«
je potrebno sodelovanje vseh faktorjev, vsakega posameznega člana, da bodo delali boi j e, produktivneje, zato da bomo odstotek slabe kvalitete zmanjšali na minimum.«
In udeleženci razprave so razčlenjevali tudi vzroke za takšne slabosti. Vzroke za to, da se nekdo otresa svojih odgovornosti in dolžnosti in jih prelaga na ramena drugih, na ramena svojih sotovarišev.
Rečeno je bilo: Niso redke birokratske težnje posameznikov, ki se boje odločanja proizvajalcev v ekonomskih enotah. So takšni, ki jim ni prav opozorilo zbora proizvajalcev. Hkrati ko govorijo o decentralizaciji' delavskega samouprav-
ljanja, poskušajo na vse načine vsiliti svoje mnenje in gledišča vsakomur, teže k večji centralizaciji, ob tem pa odgovornost za svoje delo prevalijo na ramena članov ekonomskih enot.
Zaključek razprave se je pravzaprav zožil na eno samo misel, ki jo je mogoče zgoščeno povzeti takole:
S tem, da smo pri nas decentralizirali upravljanje, se vodilno osebje ne more otresti odgovornosti in dolžnosti za svoje delo, za vodenje proizvodnje. Nasprotno. Odgovornost in dolžnost se razširja res na člane ekonomskih enot, na zbore proizvajalcev, toda razširja v tem smislu, da lahko ti izkoristijo ob takšnem načinu upravljanja še vse tisto, kar doslej ni prišlo do izraza. S tem pa ni odgovornost vodstvenega osebja nič manjša, nasprotno, večja, kajti kolektivom ekonomskih enot in njihovim samoupravnim organom morajo s svojim strokovnim delom pomagati, da bodo le-ti dosegali še večje proizvodne uspehe.
P. D.
TOVARNA-EM SAMA EKONOMSKA ENOTA
Ni dobesedno tako, '"endar pa v resnici jedro tovarne — oddelek za proizvodnjo furnirja in oddelek za proizvodnjo panelnih in vezanih plošč — sestavlja od januarja eno samo ekonomsko enoto.
Po shemi, ki so jo izdelali strokovnjaki iz Zavoda za organizacijo dela v Kopru in jo' temeljito obravnavali s tovarniškimi izvedenci, naj bi bila ta dva oddelka samostojni ekonomski enoti. Edini pomislek zoper njuno ločitev je bil, da je težko evidentirati proizvodnjo surovega furnirja. Koprski strokovnjaki pa so domače prepričali, da to ne predstavlja nepremostljive te-, žave, če si »mokri« oddelek kupi tehtnice in stehta furnir pred oddajo »suhemu« oddelku oziroma sosednji ekonomski enoti, kjer se proizvodni proces nadaljuje.
Toda tehtnice ni nihče kupil...
Kdo ve po čigavi krivdi tudi nedovršena proizvodnja ni bila v redu obračunana in rezultati, ki jih je pokazal prvi obračun po ekonomskih enotah, so bili vse prej kot zadovoljivi. Proizvodnja se je v obeh glavnih proizvodnih enotah povečala, izmeček zmanjšal, delavci so zaradi obljube, da jim bo varčevanje z materialom povečalo osebne dohodke, začeli bolje gospodariti, kljub temu pa je oddelek za proizvodnjo furnirja izkazoval primanjkljaj, drugi pa 5 milijonov viška
Samoupravno vodstvo je izgubilo zaupanje v koprske strokovnjake in jih zato ni poklicalo na pomoč pri razvozlavanju ekonomskega rebusa, ki je nastal najbrž vsaj deloma tudi po njihovi krivdi. Samo pa tudi ni poskušalo od-
kriti napake v evidenci in morda v normativih in normah, ampak je kratko malo po trimesečni samostojnosti obe enoti združilo in jima za nameček priključilo še dotlej samostojno neproizvodno ekonomsko enoto: vodstvo podjetja. Pred kolektivom pa je združitev opravičilo s tem, da je v mokrem oddelku zelo težko ugotavljati učinek ...
Delavci, navajeni na približno enake zaslužke v obeh oddelkih, so se s sklepom sprijaznili. Vodstvo je zadovoljno, ker si ne beli več glave, kako naj obračunava nedokončano proizvodnjo, da ne bo nobena ekonomska enota prizadeta, in še tehtnice mu ni treba kupiti in ugibati, kako naj pri obračunu upošteva različno vlažnost furnirja...
Vendar, kdo lahko reče, da primanjkljaj in višek, ki ga je izkazoval prvi obračun, nimata nobene osnove in da »mokri« oddelek v resnici ne zaostaja za »suhim«? In obratno,,
V koprskem Zavodu za organizacijo dela so k reorganizaciji samo tole pripomnili:
»Evidence se jim ne ljubi izpopolniti, od tod vsa zmešnjava.«
Je res? Ni res?
Mogoče bodo delavci sami zahtevali odgovor na to vprašanje, vsaj v tistem oddelku oziroma bivši ekonomski enoti, ki bo zaslutila, da se druga neupravičeno okorišča na njihov račun. Za zdaj to ni aktualno, ker po polletnem delovanju ekonomskih enot v »Javoru« še vedno po starem izplačujejo osebne dohodke.
M. K.
Kljub zvišanju osebnih dohodkov in družbenih dajatev so na račun dobre organizacije znižali cene
Delegati so v razpravi še konkretneje opozarjali na nekatere pojave, ki so potrjevali to načelno ugotovitev. Recimo:
— Vprašajmo se, kam bomo prišli, če bomo izdelovali takšno posodo, kot jo marsikdaj izdelujemo v posameznih oddelkih? Oddelek pošilja oddelku slabe proizvode in zato nihče ne odgovarja. Saj se bo dogodilo, da bo na koncu emajlir-nice zaloge nižje kvalitetnih izdelkov kmalu kar za celomesečno proizvodnjo. Tega vendar ne moremo poslati na trg. Res, za veliko slabosti je kriva sedanja rekonstrukcija, zidanje in rušenje, premestitev strojev. Toda, za vse to ne smemo najti izgovor: rekonstrukcija.
— Dobili smo pločevino in iz nje naj bi izdelali »težko« posodo. Toda partija pločevine je bila tako slaba, da je 120 loncev odšlo v nič. In še polovico izdelanih lahko skorajda vštejemo v škart. Toda nobenega ni bilo, ki bi ustavil proizvodnjo ob tolikšnem škartu.
— Izmeček nastaja zaradi neustreznega materiala. Po dvakrat, trikrat »vlečemo« posodo in ker je material slab, ne moremo izdelati kakovostne posode.
Konkretni primeri so se vrstili drug za drugim. Videti je bilo, kot da je to proizvodna konferenca. Pa ni bila! To so bila le resna opozorila. Ta so potrjevala že tisto izrečeno ugotovitev predsednika sindikalne organizacije:
»Res. V minulem letu smo plan vrednostno in količinsko presegli za 4.2 oziroma za 4.4 %. V primerjavi z letom 1960 pa je bila proizvodnja količinsko za 5.9 in vrednostno za 10.4 "/o višja. Plan izvoza je bil presežen za 16 %> po količini in vrednostno za 21 °/o. Toda vprašajmo se, ali ne bi bil lahko naš dohodek večji? Prav gotovo! Prisluhnimo tem številkam:
— Izmet proizvodov nenehno narašča. Lani ga je bilo v primerjavi z letom prej (ko je bil 3.6 °/o) kar 4.41 “/o. Izmed emajliranih proizvodov pa je porasel od 6.93 v letu 1960 na 8.8 %> v letu 1961. Popust za sekunda izdelke je porasel v minulem letu za 22.4 %>, v primerjavi z letom prej ali za 15 milijonov 500 tisoč dinarjev oziroma od 69.500.000 im 85 milijonov dinarjev. To so veliki zneski, ki bi jih lahko kolektiv koristno uporabil. Tako pa ta izguba bremeni dohodek vsega kolektiva. Tu, na tem področju
Bežen pogled na splošno obrtno kovinarsko zadrugo Vi-dem-Krško ne daje vtisa večjega podjetja. Z vlaka vidiš le dve delovni hali. Pred leti je nekdo' hudomušno vprašal, čemu služita baraki, iz katerih se neprestano nekaj svetlika.
Ob ustanovitvi pred osmimi leti je štel kolektiv le 20 članov. Njihovo premoženje je bilo le nekaj strojev. Zgradili so manjšo delovno halo, ki je že po nekaj letih postala pretesna. Nato so postavili še drugo, večjo. Za dva tovornjaka so zgradili garaže, kjer imajo še upravne pn> store in sklad.išča. To je tudi vse.
Leta 1959 je štel kolektiv 164 članov, leta 1961 pa 232 (od tega je 39 vajencev). Celotni dohodek podjetja je rasel takole: leta 1959 279, leta 1960 554 in leta 1961 858 milijonov dinarjev.
VČASIH TEŽAVE Z NORMATIVI
Predsednik delavskega sveta tovariš Sandi Račič je dejal:
— Pred tremi meseci smo uvedli obračunske enote, ki se že uveljavljajo. Te enote imamo razdeljene še na skupine, ali kot jih mi imenujemo, na stroškovna mesta. V teh dela 5 do 20 ljudi, kar je seveda odvisno od dela samega.
Ker dobimo včasih naročila za enkratna dela kot so n. pr. razne konstrukcije mostov in podobno, imamo nekoliko težav pri določanju normativov. Veliko laže je z normativi kosovne izdelave, zlasti tam, kjer se naročila ponavljajo. V teh primerih se lahko v skupinah odprto pogovorimo, kje so vzroki, da opravi ena skupina določeno delo v krajšem času kot druga. Tu se jasno odraža zaslužek tako celote kot posameznika.
NA DELOVNI USPEH VPLIVAJO DOBRI MEDSEBOJNI ODNOSI
Emil Kragl, predsednik sindikalne podružnice:
— Lanskoletni proizvodni plan smo dosegli 2 meseca pred rokom. Tako smo ob koncu leta zabeležili preko 850 milijonov dinarjev ustvarjenega bruto pro-
dukta. Da smo to dosegli, je nedvomno zasluga celotnega kolektiva in dobre organizacije dela.
Pri nas res trdo delamo. Med delovnim časom ni postopanja, niti nepotrebnega zapravljanja časa. Delo imamo organizirano tako,, da se skupina oziroma posamezniki zadržujejo le okrog določenega delovnega področja, kjer je vse delo skoncentrirano. Le na ta način smo dosegli takšne uspehe. Vzporedno s tem pa rešujemo še drug problem. Naše delovišče je na skopo odmerjenem prostoru, vendar pa prav zaradi pravilno razdeljenega dela po skupinah lahko nemoteno delamo. Pri tem pa gojimo tovariške delovne odnose, ki tudi vplivajo na delovni uspeh.
IN KAJ PRAVIJO V POPOLDANSKI IZMENI?
V popoldanski izmeni smo naleteli na kovinarja tovariša Ludvika Tomca. V kovinarski zadrugi je zaposlen že 6 let. Doma se je izučil za kovača. Potem, ko se je tu zaposlil, se je izučil še za ključavničarja in opravil pomočniški izpit.
— V podjetju se prav dobro počutim. Pri delu se nam pozna, da smo lani dobili žerjav, tako da železnih konstrukcij ne dvigamo več sami. Tudi novo notranje dvigalo nam je v precejšnjo pomoč.
Ko smo uvedli dve izmeni, me je v začetku to precej motilo, ker tistih štirinajst dni, ko delam popoldne, ne morem hoditi v kino in se voziti z motorjem, katerega sem si nabavil š prihranjenim denarjem.
Vodja popoldanske izmene je pomočnik šefa proizvodnje tovariš Lojze Volarič:
— Ker imamo postavljene normative za kosovno izdelavo, si vsak posameznik prizadeva, da čimveč napravi. Za nedelavne ljudi pri nas ni kruha, ker stroškovna mesta oz. skupine take ljudi same izločijo. Razen domačih popravil nimamo režijskih ur. Kolikor jih je pa, gredo na račun celote. Mi, vodje oddelkov, k delu nikogar ne priganjamo, pač pa jih priganja zaslužek. Smo pa tukaj zato, da vsakomur lahko kaj pokažemo,
ali na kakršenkoli način pomagamo.
V kovinarski zadrugi sem zaposlen že od ustanovitve. Moram reči, da se je že marsikaj uredilo in da so se v okviru možnosti izboljšati tudi delovni pogoji. Da je res tako, naj povem, da so se v enem letu zmanjšale nesreče pri delu za približno 20 odstotkov.
Tu smo srečali še novopečenega tehnika tovariša Leopolda Papeža:
— Januarja meseca sem diplomiral na TSS Videm-Krško. V tem podjetju sem bil že pred vpisom na šolo. Ni bilo lahko delati v podjetju in obenem študirati. V šoli mi je predhodna praksa prišla nadvse prav. Mislim, da je bil kriterij pri tehničnih predmetih za nas iz prakse tudi strožji, medtem ko je bil pri splošnih predmetih nekoliko milejši kot pri slušateljih, ki so prišli iz osemletk.
Da sem napravil srednjo tehniško šolo, je zame vsekakor koristno. Pridobil sem pri strojnih elementih in si precej razširil obzorje. Kvalifikacija pa mi je ostala ista kot pred šolanjem. Če gledam izključno z materialne plati, bi bil vsekakor na boljšem, če bi napravil mojstrski izpit, za katerega bi se pripravljal le tri mesece.
S samim delom in delovnimi tovariši sem zadovoljen. Precej dobre volje pa imamo vsi, da vzdržimo pod sorazmerno težkimi delovnimi pogoji. Druži nas isti cilj, to je dograditev novih delovnih prostorov in sanitarij, da bomo tudi mi zapustili delovno mesto čisti in se nam ne bo treba več prerivati in čakati na vrsto v umivalnici, kjer ni ne tuša, ne tople vode, ampak le osem pip.
NAS USPEH: KVALITETA
IN KONKURENČNE CENE
Za konec dajmo besedo še direktorju in ustanovitelju splošno obrtne kovinarske zadruge tovarišu Andreju Čebularju, katerega smo le s težavo izsledili in ki se mu je, kot vedno, mudilo: — Če bi ostali instrumenti nespremenjeni, je naša perspektiva jasna. S tem mislim povedati tole: kakršenkoli sistem že
naj bo v veljavi vsaj dve leti, da se skristalizira in utrdi. Ko se pri nas ena stvar do neke meje uveljavi in jo kolektiv usvoji, je na površju že spet nekaj novega.
Pred tremi meseci smo formirali obračunske enote, ker smo obrtniško podjetje in delamo individualne usluge. Naš sistem dela je obrtniški, zato potrebujemo še vedno univerzalni kovinarski kader.
Leta 1959 je znašala skupna vrednost naših osnovnih sredstev 67 milijonov 660 tisoč dinarjev, leta 1960 85 milijonov 245 tisoč, leta 1961 pa 122 milijonov 668 tisoč dinarjev. Lani smo namreč nabavili žerjav in notranje dvigalo.
Proizvodnjo pa smo planirali takole: leta 1960 600 milijonov (presegli smo jo za 10,8 odst.), leta 1961 600 milijonov (presegli za 42,2 odst.). Letos predvideva naš gospodarski načrt za 900 milijonov din proizvodnje. Obdelati bo treba torej okrog 2500 ton železa in opraviti še montažna dela.
Marsikdo se ironično nasmehne ob misli, češ, kako bomo to zmogli. Tudi lani smo predvideni plan presegli, čeprav je šlo težko. Sklenjenih je bilo precej stav na ta račun, ki so se za nas dobro iztekle.
Naša solidnost se odraža tudi v ceni izdelkov. Letos so cene našim izdelkom v primerjavi z lanskim letom še nekoliko nižje, v glavnem na račun dobre organizacije ter zvišanja produktivnosti dela. Pri tem pa moramo upoštevati, da so se vzporedno dvignili osebni dohodki in družbene dajatve, medtem ko je cena materiala ostala nespremenjena.
Od leta 1950 do 1961 so dvignili proizvodnjo za 60 odst., medtem ko je število zaposlenih naraslo le za 19 odst. Vrednost osnovnih sredstev so povečali v zadnjih mesecih preteklega leta za 44 odst.
Iz vsega tega je razvidno* da se je produktivnost le delno povečala na račun osnovnih sredstev, v glavnem torej na račun organizacije dela in prizadevanja celotnega kolektiva.
ALBINA ROŠ
meidoskop

STANOVANJE
Seja je bila hudo naporna. Delili so stanovanja. Sedem stanovanj med dvajset prosilcev ...
Najprej so vse prerešetali po pomembnosti za podjetje. Ze takrat jih je nekaj ostalo na rešetu. Potem so presejane srečnike vrgli na sito zaslužnosti. In spet jih je nekaj ostalo na situ. Tretjič so jih sejali skozi sito socialnih in družbenih razmer, tako da je nazadnje ostalo samo še osem resnih kandidatov.
S šestimi se je vse srečno izteklo, pri zadnjih dveh pa je komisija namara zaradi utrujenosti izgubila orientacijo. Ni in ni se mogla odločiti, ali naj se da stanovanje prosilcu, ki s tremi otroki stanuje v turistični sobi in mora podjetje• vsak mesec odriniti 33.000 dinarjev zato, da ga z vsemi otroki vred ne postavijo na cesto, ali pa naj stanovanje da njegovemu konkurentu, ki si sam plačuje sobo in ima svoj avto, ne more pa živeti skupno z ženo in otrokom.
Mogoče ni bila samo preutrujenost kriva, da je komisija dolgo omahovala med enim in drugim, ampak tudi to, da je bil prvi prosilec prosilka. Pridna, skromna in potrpežljiva delavka ...
Novica se je brž razširila po podjetju. Delavcem se je videlo, da je komisija še kar pravično razdelila stanovanja. Samo delavko, ki s svojimi tremi otroki živi v turi-
stični sobi, je stisnilo pri srcu. Pustila je delo in odšla k sekretarju partijske organizacije.
»Od triinštiridesetega leta sem se borila,« je rekla pobito, »mislim, da zaslužim človeka vredno stanovanje. Ne prosim zaradi sebe, ampak zaradi otrok. Ni že to dovolj, da so ob očeta?«
Več ni povedala. Tudi ni bilo potrebno. Vsi v podjetju vedo, da jo je mož zapustil in da so jo potem z otroki vred vrgli iz stanovanja, ker tovarna, v kateri je delal, samo toliko časa daje streho svojim delavcem in njihovim družinam, dokler so tam zaposleni.
Sekretar ji je obljubil, da se bo potegnil zanjo. Ko je odšla, si je n-i koledar zapisal njeno ime in štiri besede: ekonomski, socialni in politični razlogi.
Upajmo, da je z njimi' prodrl pri stanovanjski komisiji.
PAPIRNATA VOJNA
Ze več let se vleče papirnata vojng med njimi. Nastala je pa zato, ker imajo eni avtomobile, drugi pa prazno blagajno. Prvi so trgovci, drugi pa samo prosvetno društvo, ki kdaj pa kdaj teši kulturno lakoto tudi v okoliških vaseh. No, in ob enem takšnih obiskov so jih trgovci z avtom peljali tja.
Kmalu zatem je dobilo društvo račun za prevoz, ki je ostal zaradi kronične denarne suše neporavnan. Trgovcem je bilo to malo mar. Namesto novoletnega darila so jim poslali opomin.
In naslednje leto prav tako.
Priložnost je čez dve leti le nanesla, da sta se predsednik društva in upravnik trgovine pomenila o tem dolgu. Zadnji je obljubil, da bodo dolg črtali, če jih društvo pismeno zaprosi.
Na kulturno napisano prošnjo kulturnikov je prišel šele za novoletno jelko odgovor. Od poprejšnjih novoletnih »daril« pa se je samo toliko ločilo, da so trgovci tokrat
B zagrozili s sodiščem. Grožnja je iz užaljenosti končala v	gj
1 košu za smeti, kjer je končala tudi vsa nadaljnja kores-	g
B pondenca z istim žigom in vsebino.	g
Niti dolga niti groženj pa menda nihče ne jemlje jj M	več resno. Ni pa še ugotovljeno,	ali	trgovci med	letom	|
J	pozabijo, da je treba dolg črtati, ali	pa	jih papirnata	vojna	s
S zabava. Za trdno pa bodo opominski stroški kmalu preseg- S 1 li tri tisočake, zaradi katerih se je vojna vnela.
Da jih ne bi napak sodili: med letom živita društvo in g g trgovsko podjetje v najlepšem sožitju, kakor se spodobi g g za sosede.	E
| H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: jj	1. »Slavnik«, Koper — MARIOLA	KOBAL	1
H	2. Prosvetno društvo Prestranek	in	Trgovsko podjetje	1
Nanos — MARIOLA KOBAL
»mimiiiimininiimiuiiiiiDnininiininmininnmnmmniiiniiiiiiiiiiiininiuniiiiniimiiniininimnnnnnnniiiniiimnninnnnHnnmnnnnmnniiinmmmiiinmiinfflnmmmFi
iVklV-r',v. ;	■
I
M
lili«
■
:
TTU odil se mi je sin, moj prvi 1% sin in sploh moj prvi otrok in to dejstvo me je vrglo s tira; se pravi, ko mi je sosed, ki je ves popoldan dežural pri telefonu, obvestil, da je moja žena rodila sina, sem bil tako vesel, kako bi vam povedal, bil sem namreč tako vesel, da vam sploh ne morem povedati. Odmašil sem pletenko in pogostil vse moje sosede, kar ni mala stvar; teh je namreč 26, toliko družin stanuje v našem bloku.
Prihajali so in mi čestitali, jaz pa sem točil in nekako ob pol noči je nekdo dejal:
»Torej, France, kako ga boš imenoval?«
Ze sem hotel povedati, da bo France, kajti v naši družini je pač taka navada, da so vsi prvorojenci Franceti; mojega deda so imenovali France in mojega očeta tudi, zakaj ne bi torej ohranil tradicijo; pa se je oglasil moj mojster Martin in povedal, da se mu zdi Tine kar dobro ime in da bi svojega sina, če bi ga imel, imenoval Tine. S tem svojim predlogom je sprožil razpravo, ki je ni bilo konca. Mlajši so se ogrevali za modernejša imena: »Naj bo Joco,« so govorili, »zakaj pa ne bi bil Ciko,« »kaj pa John?« In nekdo je celo dejal, da je treba iti s časom naprej. Starejši so rekli, da bi se moral moj sin imenovati Jože ali pa Pepek, kajti rodil se je samo dan pred domačim praznikom Jožetov. Mojster Martin, s katerim sem imel kar dobre odnose, če ne upoštevam nekaj razprav, ki so se končale v obojestransko zadovoljstvo, pa je ven in ven gonil svojo: »Naj bo Tine!«
Takšno govoričenje mi je šlo na živce in rekel sem sosedom in tudi mojstru, da je otrok, o katerem govorijo, moj sin, in da sva se z ženo že dogovorila in da naj me vsi skupaj pišejo v uh, mislim, da sem tako rekel, in ko je moj-
ster nekaj ugovarjal, sem mu povedal, da naj gre v tri kište in da sem danes jaz zanj France, on pa je zame Martin, potem pa je užaljeno odšel.
Tri tedne kasneje sem stal pred disciplinsko komisijo v obratni pisarni in predsednik komisije me je vprašal: »Ste. razumeli?« »Oprostite,« sem dejal, »čisto nič nisem razumel, sploh ne vem, za kaj gre, tokrat sem namreč prvič pred disciplinsko komisijo in vse to je prišlo tako iznenada ...«
»če je tako,« je dejal predsednik dobrohotno, »bomo ponovno prebrali za kakšne prekrške gre.«
Pomignil je levemu članu komisije in on je bral: «... je nediscipliniran, ... zamuja na delo,... ugovarja predpostavljenim in do njih sploh nima pravega odnosa...«
Še mnogo tega so mi povedali, ko pa sem rekel, da so vsi ti očitki »splošni« in da v njih ni nič
ljal, da me je zabolela glava, nič ni pomagalo.
»Ne vem,« sem rekel.
Člani komisije so nekaj šepetali, potem pa so poklicali v pisarno mojega mojstra. Predsednik komisije je rekel:
»Ker je ta in ta, tukaj navzoči, bolje, če mu ga obudite. Šli bomo od točke do točke, ki ste jih navedli v svoji obtožnici.«
»Je nediscipliniran ...«
»Tako je, tovariši,« je dejal mojster, »in za to imam dokaze.« Potegnil je iz žepa blok in bral: »Leta 1956, bilo je spomladi, je dejal, da bi on delo bolje organiziral kot jaz, vsaj kar se tiče dostave surovin in s tem je sprožil vrsto podobnih izjav, kar je meni povzročilo kup preglavic. Sploh pa trdim, da ima predolg jezik.«
Predsednik komisije je bral, mojster pa zatrjeval, da sem zamujal na delo, kajti vsi vedo, da sem jeseni leta 1957, kmalu potem, ko sem prišel v tovarno, zamudil
je rekel mojster, »osebnih obračunov ne trpim.«
Tedaj je predsednik — morda zavoljo svoje radovednosti ali pa zaradi službene dolžnosti — vprašal:
»Zakaj pa je šlo takrat?«
Povedal sem mu.
»In kako se zdaj sin imenuje?«
»Pa,« sem dejal, »rekla sva, z ženo sva rekla, naj bi bil Tine.«
Mojster je osuplo zazijal vame, potem pa je pogledal svoje roke in končno svoje čevlje in ni zinil nobena.
Poprosili so me, naj počakam pred vrati, čez četrt ure so me poklicali in predsednik je dejal:
»Tovariš France, zahvalite se svojemu mojstru, ki je odstopil od tožbe in vam pogledal skozi prste. Ste oproščeni, kar pomeni, da ne boste dobili nobene kazni. Opozarjam pa vas, da v bodoče bolj pazite na svojo disciplino in uredite odnose z neposredno nadrejenimi.
konkretnega, ko sem zahteval, naj me soočijo s človekom, ki me obtožuje, je predsednik dejal:
»Poglobite se vase. Razmislite, kaj ste počeli, da vam vaši predpostavljeni očitajo nedisciplino. Bodite samokritični, vsaj sedaj, ko stojite pred disciplinsko komisijo.«
Poglobil sem se vase in razmiš-
sto navaden napad na avtoriteto predpostavljenih in. je tuj naši družbi.
»Vse to,« je rekel mojster, »priča, da je tovariš France dekon-struktivni element in da ga je treba tcpogledno opomniti in spraviti na pravo pot v njegovem osebnem interesu.«
Takrat se mi je posvetilo. Rekel sem:
»Nekaj ste pozabili tovapiš Martin. Stvari, o katerih ste govorili, so stare štiri in več let in nanje sem pozabil, da ne bi mogel reči, če so resnične ali ne. Bil pa sem nediscipliniran tudi pred kratkim, ko sem vam ugovarjal glede imena mojega sina.«
»To s tem nima nobene zveze,«

S tem zaključujem naš današnji sestanek!«
Mojster me je potrepljal po ramenih in rekel, da je bilo vse skupaj »zmota«, jaz pa sem šel domov in ves popoldan pomagal ženi, ki je prala plenice našega Frančka, mojega sina.
J. V.
-a T e vem, kako ste pri vas ure-r\ dili odnose v kolektivu, kar ' se tiče sestankov vodilnih ljudi, se pravi motenja tovarišev, ki na sestankih razpravljajo in razmišljajo v korist skupnosti, vem le, da ima naš sistem, mislim na sistem v našem podjetju, na tem področju veliko luknjo.
Denimo, imeli smo sestanek kolegija in razpravljali o zahodnoevropski gospodarski integraciji. Bilo je zelo zanimivo. Tovariš računovodja je pripovedoval, kaj je o tej zadevi rekel nek zvezni funkcionar (kar smo sicer že brali v časopisih) in tovariš komercialni nam je povedal, kaj o tem sodijo angleški laburisti (kar smo tudi že brali v časopisu), mi pa smo rekli, da se povsem strinjamo s prej omenjenim zveznim funkcionarjem in da je treba njegovo mnenje upoštevati v naši vsakdanji praksi, stališče angleških laburistov pa je, kot smo po temeljiti razpravi menili, vredno pozornosti.
Pa je prihrumel v direktorjevo pisarno, kjer smo imeli sestanek kolegija, naš preddelavec in razburjeno povedal:
»Tovariš tehnik, prosim, stojimo, pravzaprav stroji stoje, nimamo materiala; sem šel v skladišče, pa mi je skladiščnik rekel, da samo vi lahko podpišete dobavnico; prosim, podpišite jo, kajti stroji stoje, kot sem že rekel.«
Zamislite si, kam bi prišli, če




1 VV*-


bi dovoljevali takšno prakso. Vodilni ljudje razpravljajo o velikih rečeh, pa v njihovo razpravo vpade človek, ki ne zna ceniti njihove odgovornosti. Morda mi boste rekli, da sem bil premil, saj sem človeku, ki nas je zmotil, rekel samo:
»Pojdi tovariš in ne moti ljudi, ki razmišljajo o bistvenih problemih današnjega časa.«
Čez teden dni smo se spet sestali na dnevnem redu smo imeli samo eno, vendar zelo pomembno točko: »Pogled na nove gospodarske instrumente skozi prizmo njihovih družbeno-političnih posledic s stališča podjetij.« Tovariš direktor nam je začel pripovedovati, kako težko je parirati vse te novosti, ki v bistvu jemljejo kolektivom stare in tradicionalne pravice, pa nas je spet zmotil človek iz proizvodnje in rekel mojemu sosedu:
»Tovariš inženir, vaša glava, se pravi glava, ki ste jo naredili za našo stružnico, ne velja, reže tako, da je vse, kar naredimo, za več kot pet milimetrov preširoko in to nas bo drago stalo.«
Inženir je najprej potihoma mrmral, potlej pa je rekel:
»Kako si sploh drznete motiti kolegij pri obravnavanju tako pomembnih problemov. Saj vendar ne govorimo samo zase, za naše dobro, pač pa tudi za vaše dobro.«
človek je odšel in najbrž niti pomislil ni, kakšno škodo nam je povzročil, saj se potlej, zaradi njegovega vpada, skoraj pol ure nismo tako koncentrirali, kot je zahteval problem, ki smo ga imeli na dnevnem redu.
Vidite, tako je pri nas. Sklenemo, da bo kolegij kot najvišji forum v podjetju, temeljito obdelal kakšen tehten problem, pa ljudje iz neposredne proizvodnje ne morejo doumeti, da potrebujemo mir in da nas v splošno korist ne smejo motiti s svojimi drobnimi težavami. Ker se takšni pojavi ponavljajo že precej časa, zlasti pa so postali aktualni v minulem letu, smo pred nedavnim sklenili, da bo v bodoče tovarišica tajnica preprečila vhod- slehernemu motilcu. Le tako lahko zagotovimo popolno koncentracijo članov kolegija na sejah tega pomenka.
P. s. Ko sem tole pisanje končal, sem hitel na sestanek delovnega kolektiva, na katerem smo razpravljali o zaključnem računu na-
šega podjetja za preteklo leto in vsa sreča, da članka še nisem oddal na pošto. Prej sem namreč nalašč zamolčal, da je naš kolektiv nedozorel, pa ne zato, ker bi se bal zamere, ampak zato, ker nisem hotel, da bi svoje perilo prali pred tujimi očmi. Po današnjem sestanku pa je treba to dejstvo obelodaniti, kajti zdaj je prej omenjena nedozorelost dokazana. Po referatu tovariša računovodje, ki je članom kolektiva povedal, koliko smo lani naredili in zaslužili, je v dvorani zahrumelo in bilo je kot na vaškem sejmu. Res je, da smo lani naredili le toliko kot predlanskim in da je bila proizvodnost dela za 3 odstotke nižja, toda vzrok tega ni v tem, da so se vodilni tovariši premalo zanimali za proizvodnjo, kot so nam očitali nekateri ljudje, ki ne vidijo dalj od svojega nosu, pač pa v tem, da ti tovariši ne razumejo poglavitnih problemov današnjega časa in nas spričo tega motijo pri našem delu, razmišljanju in proučevanju.
To sem na sestanku odkrito povedal, pa, mislite, da so me razumeli? Kje pa! Tako daleč še niso prišli.
J. V.
			17 minut in 32 sekund in da sem L	se takrat izgovarjal, da mi je ne- nadoma zbolela Žana, da sem nekaj	Z^~V
		(1	,	mesecev kasneje rekel, da bi moral /""N	mojster bolj skrbeti za delo in se	/jj v ,
			££ jk	manj zanimati za babe, kar je či-	
A
IISPESEN RAZGOVOR LETO POZNEJE • USPEŠEN RAZGOVOR LETO POZNEJE
ll!lllllllllllllllllllllllllllll!llllllllll!llllllllll!llllllllll!IIIIIIIIHIII!l!lllllllllllllll!llllllll!IIIIIIIIIIIIIN!llllllllfl!lll!llllllll|l!llllll|||||||]|
•	PRED TREMI LETI (NOVEJŠIH PODATKOV |
NI) SO V 947 TOVARNAH PRI NAS, ALI PIČLI | TRETJINI, OBRATOVALI LE V ENI IZMENI, ff IN NEKATERI POSKUSNI IZRAČUNI SO OPO- | ZORILI, DA NISO BILI TEDAJ POSAMEZNI | STROJI V ENI IZMENI IZKORIŠČENI NITI ZA J POLOVICO.	|
#	PRED DOBRIM LETOM SEM POVPRAŠAL V |
NEKATERIH CELJSKIH IN MARIBORSKIH TO- j VARNAH, KAKO SO IZKORIŠČENI STROJI. V j ZADREGI SO ZMIGOVALI Z RAMENI PRED- | SEDNIKI DELAVSKIH SVETOV IN RACUNO- | VODJE. LETOS JE BILO DRUGAČE. POSTREGLI j SO MI S PODATKI O IZKORIŠČANJU STRO- j JEV IN ŠE O MARSIČEM DRUGEM.	1
HlflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
NOV,
VENDAR SE POMANJKLJIV PODATEK V STATISTIČNEM KOLEDARJU
Kdorkoli bi iskal podatke, kako so pri nas izkoriščena družbena proizvodna sredstva, natančneje povedano, stroji in naprave, bi kaj podobnega zaman iskal v statističnem koledarju, kjer je mogoče najti podatke o umrljivosti, vrednosti industrijske proizvodnje, porastu produktivnosti dela, prebivalstvu in kaj vem o čem še vse. In vendar je razveseljivo, da je v Statističnem koledarju za leto 1961 vnesena nova rubrika — razporeditev delavcev po izmenah v industrijskih podjetjih v letu 1959, — ki daje slutiti, kako so izkoriščena družbena proizvodna sredstva. Pa si preberimo nekaj številk:
Iz te nove rubrike je mogoče razbrati, da je obratovalo 947 podjetij v naši državi samo v eni izmeni. V dveh izmenah je obratovalo 721 in v treh izmenah je delalo v 800 podjetjih 465.329 delavcev.
Poglejmo še, kako je z obratovanjem v izmenah v naši republiki. V 133 podjetjih so pred tremi leti obratovali stroji samo v eni izmeni. V 202 podjetjih so obratovali v dveh izmenah in v 107 podjetjih so se vrtela kolesa strojev v vseh treh izmenah.
Ne samo v statističnih koledarjih, v ustanovah, ki se ukvarjajo s produktivnostjo, v institucijah, ki proučujejo napredek proizvodnje, ni podatkov, kako so izkoriščeni stroji, koliko ur na dan teko. Poskusni račun, ki ga je pred časom izdelal sindikat kovinskih delavcev Srbije ob sodelovanju Zveznega zavoda za produktivnost, pa nas opozarja, kako važni bi bili takšni računi za prav vsako tovarno.
Poskusni izračun je opozoril, da je v enem izmed analiziranih podjetij povprečno obratoval stroj v eni izmeni le 3 ure in 18 minut oziroma da je bil stroj izkoriščen samo z 41,3 % v izmeni. Preostali čas je bil izgubljen iz različnih vzrokov. Nekoliko boljši rezultat je bil pri proučevanju, kako je izkoriščen nov stroj. Analitičarji so izdelali takle izračun za obratovanje novih strojev:
Efektivno delo stroja: 4 ure 50 minut — 60,5‘%.
Stroj ni obratoval: 2 ure 40 minut — 33,3 %.
Odmor delavcev: 30 minut —
6,2 %.
Stroj ni obratoval iz tehle razlogov:
Pokvarjen stroj in orodje: 33 minut — 6,5 %.
Priprava stroja, štetje komadov in mazanje: 49 minut — 9,9 %.
Ni bilo delov in materiala: 21 minut — 4,9 %.
Delavec ni bil pri stroju: 57 minut — 12,4 %.
Primer tako slabega izkoriščanja časovnega fonda strojev v tem podjetju seveda ni osamljen. V številnih naših podjetjih je bilo in je še tako, mogoče še slabše. Toda, žal, marsikje doslej na to niso bili pozorni. Sicer pa bežen pogled, kako je bilo s temi in podobnimi izračuni lani in kako je letos v nekaterih gospodarskih organizacijah.
LANSKOLETNA “GOSPODARSKA NEZNANKA« RAZREŠENA
Pred dobrim letom dni sem Povprašal v nekaterih mariborskih in delovnih organizacijah tole:
— Koliko obresti bodo plačali za stroje in naprave;
—	koliko jih izkoriščajo do sedaj;
—	kako jih mislijo izkoriščati poslej, ker bo obdavčitev na Osnovna sredstva v višini 6 %.
Računal sem na zadovoljive odgovore. Toda od šestih gospodarskih organizacij so mi o tem vedeli povedati le v eni, in sicer v Tovarni emajlirane posode v Celju.
Tam so do takrat že izračunavali, koliko jih »stanejo« stroji, če obratujejo ali stoje, če obratujejo v eni, dveh ali treh izmenah. Aritmetično računalo analitikov je pokazalo, da bi bili »stroški« za posamezne stroje neprimerno manjši in dohodek veliko, veliko večji, če bi obratovali namesto v eni izmeni, v dveh ali treh izmenah, namesto 2400 ur, 4800 ur letno.
To, s čimer so pričeli pred dobrim letom dni v celjskem »Emajlu«, so nadaljevali tudi mesece pozneje. Izračunavali so, koliko je izkoriščen vsak posamezni stroj ne samo v vzdrževalnih, temveč v vseh proizvodnih obratih in temu ustrezno ukrepali.
In če sem v minulem letu povpraševal za temi podatki brez haska v mariborski »Elek-trokovini« in »Hidromontaži« in še v nekaterih celjskih podjetjih, sem letos dobil razveseljive j še odgovore. Pa si jih preberimo:
Inženir Gerald Premšak, vodja ekonomske enote vzdrževalnih obratov, šef proizvodnje Albin Lesjak, šef priprave dela Stanko Udrih:
»Podatki, ki smo jih dobili lani z izračunom, koliko so izkoriščeni stroji, so nas opozorili
V V
KOLIKO SO IZKORIŠČENI STROJI?
% J,. ČjV'	6 t j * '' /	y	‘	, *
lahko trdimo, da so sedaj naši stroji stoodstotno izkoriščeni. Obratujemo večinoma v dveh izmenah in če »zmanjka« dela doma, si ga poiščemo pri kooperantih. Stroški so večji, če stroj stoji in nepotrebnih stroškov se izogibljemo«.
Jože Grmek, direktor »Mariborske livarne«:
»Naši stroji so polno izkoriščeni, seveda, kolikor nimamo preglavic z nabavo surovin. Baker je na primer naša osnovna surovina — poleg cinka seveda — in tega nam še vedno dodeljujejo. Za letošnji proizvodni plan naj bi dobili 950 ton bakra ali v prvem 'polletju 250 ton.
letos prodali za 400 ton arma-. tur. Samo z enim ameriškim kupcem smo sklenili pogodbo za izvoz armatur v vrednosti 2,5 milijona dolarjev. Doslej se nam še ni zgodilo, da bi prodali proizvod v tujino manj kot v sto-tisoč kosih. In temu kupcu, ki bo kupil proizvode za 2,5 milijona dolarjev, bomo pošiljali serije v milijon in še več kosih. Zato se vse bolj in bolj usmerjamo na izvoz, ker lahko na ta način pocenimo stroške in docela izkoristimo stroje.
Lani smo izvozili za 570 milijonov deviznih dinarjev različnih proizvodov. Računamo, da bomo letos pridobili z izvozom
Ni vseeno, koliko ur v izmeni teko stroji in v koliko izmenah obratujejo v podjetju. Stroški za stroj se zmanjšujejo, če na njem izdelamo čimveč proizvodov
na določene hibe v organizaciji dela (od priprave do dela do razmestitve strojev, povezave oddelkov v procesu dela, preskrbi in prevozu z materialom, polizdelkov in končnih izdelkov do stroja in skladišča). Ti podatki so bili izhodišče za smotrnejšo razporeditev, za smotrnejšo pripravo dela. V interesu podjetja je, da je vsak stroj ekonomično izkoriščen, da da določen ekonomski učinek. S tem, ko je pridobila priprava dela takšne podatke, se je začela tudi tesnejša povezava s komercialnim sektorjem. Nanj smo vplivali, naj ponudi trgu tiste proizvode (recimo večjo emajlirano posodo), ki bi jo lahko izdelali na strojih, ki niso bili doslej dovolj »zasedeni«.
Ti podatki nam pridejo zelo prav letos pri uvajanju linijske proizvodnje — tekočega traku. Tu je namreč potrebno razvrstiti stroje glede na njihove zmogljivosti, tako da je proizvodnja povsem sinhronizirana. Sicer pa
Toda, dobili smo ga le — 17 ton. Če bi čakali na baker samo iz kontingenta, bi naši stroji ostali neizkoriščeni. Pomagamo si sami. Svojo odkupno mrežo smo si organizirali, kajti stroj ne sme stati.	,
Če bi ne imeli surovin, če bi stroji stali, ne bi mogli zadovoljiti tujih kupcev. Izvoz pa postaja za nas vsebolj in bolj interesantna postavka. Armature izdelujemo — kot veste. Za domači trg je že velika serija, če izdelamo hkrati 5000 armaturnih izdelkov. To pa pomeni nenehno menjavanje proizvodov na stroju, stalno izdelovanje novih orodij in na koncu koncev manjše izkoriščanje zmogljivosti.
Pri izvozu je drugače. Res, zaslužek je nekoliko manjši, toda izvoz terja velike serije. In pri številnejših proizvodih pomeni manjši zaslužek večji dohodek.
V Venezuelo bomo izvažali svoje izdelke. V Kanado in Združene države Amerike bomo
618 milijonov deviznih dinarjev. V prvem četrtletju lani smo izvozili za 112 milijonov deviznih dinarjev proizvodov predvsem na ameriški trg, letos smo v istem času izvozili različnih armatur za 189 milijonov deviznih dinarjev ali za 68,2”/» več.
In če pride kdaj do zastoja zaradi pomanjkanja surovin, si pomagamo na ta način, da izdelujemo armature, ki terjajo daljši čas obdelave prav zato, da so stroji nenehno zaposleni. Seveda imamo natančne podatke, koliko ur obratujejo posamezni stroji in temu ustrezno prilagajamo proizvodni proces.«
Aleš Tičar, direktor »Hidro-montaže« Maribor:
»Dogodi se, žal prepogosto, da ne stoji samo ta ali oni stroj, temveč tudi oddelek. Vprašujete zakaj? Zato stoji stroj ali ves oddelek, ker ni reprodukcijskega materiala. Dogodi se, da ga je v nekem obdobju preveč, da so v njem zamrznjena naša obratna sredstva in spet se do-
godi, da moramo zaradi pomanjkanja ustavljati ciklus proizvodnje, razporejati ljudi na druga delovna mesta, kar seveda slabo vpliva tako na organizacijo dela kot na produktivnost, na počutje naših delavcev in na uspeh ekonomskih enot.
Mi smo trdno prepričani, da je rešitev za to, da bodo naši stroji nenehno obratovali, v večjem izvozu. Predvsem v izvozu na tista tržišča, od koder si obetamo dotok surovin. To je naloga prav vsake gospodarske organizacije, kajti nam vsem skupaj primanjkuje surovin, pa, če--prav si prizadevamo kar najbolj izkoriščati material iz domačih virov.
Kljub vsem tem težavam pa mislimo pri nas na še večje izkoriščanje strojev. Zato, da bi lahko čim več izvozili, mislimo obratovati v treh izmenah. Lani smo izvozili za okoli 9 % proizvodov, izdelanih v naši tovarni, letos mislimo izvoz več kot podvojiti, ali točneje povedano, izvoziti vsaj 20 % naših proizvodov.«
Glavni inženir proizvodnje Železarne Štore ing. Milko Starc:
»Vprašujete, kako je pri nas z izkoriščanjem agregatov, torej strojev in naprav. Takole je: Vsi naši glavni agregati obratujejo v treh izmenah. Izkoriščenost ugotavljamo z razmerjem med tehnično zmogljivost jo (normo agregata) in dejanskim učinkom. Za minulo leto so na razpolago tile podatki o izkoriščanju naših agregatov v primerjavi s povečanim izkoriščanjem podobnih naprav v tujini: anglo-meracija je bila izkoriščena s 96,3 % — v tujini je v povprečju takšna naprava izkoriščena z 90 %. Zmogljivost elektro plavža smo izkoristili z 97,6 % — v tujini z 97 %. Jeklarna je bila izkoriščena z 78,1 % — v tujini je povprečna izkoriščenost 85 %, V valjarni smo dosegli izkoriščenost strojev in naprav z 81,7 % — v tujini izkoriščajo valjarni-ške naprave z 80 %.
Torej uspehi so zadovoljivi. Verjetno pa bi bili še boljši, če nam ne bi primanjkovalo v nekem obdobju surovin, pogonske energije in če se ne bi zmanjšala naročila, recimo za sferolitne valje. Sferolitni valji so bolj vzdržljivi. Potrošnja na domačem trgu je zavoljo večje vzdržljivosti nekoliko manjša. Toda mi nismo zmanjšali proizvodnje, nasprotno, začeli smo osvajati tuja tržišča. V železarnah v Indiji bodo že letos valjali železo z našimi valji. Tudi z drugimi proizvodi se bomo poskusili uveljaviti na italijanskem in drugih trgih.«
Martin Kolenc, direktor Tovarne kovanega orodja Zreče:
»Trenutno nimamo na razpolago natančnih podatkov o izkoriščanju strojev, ekonomičnosti, produktivnosti in rentabilnosti. Prizadevamo si. da stroji obratujejo kar največ ur. Natančnejši podatki bodo na razpo-
lago v nekaj mesecih. Delavski svet je namreč na zadnji seji sklenil, naj uprava podjetja pripravi za zadnja tri leta, kar se da natančno analizo o ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti.«
Leto pozneje je bil zelo uspešen razgovor na enako temo kot lani: koliko so izkoriščeni stroji. Lani so v nekaterih tovarnah o tem le ugibali. Letos razpolagajo z ustreznimi podatki. Še več! Mislijo na več-izmensko delo, da bi družbena ..sredstva še bolj izkoristili.
PETER DORNIK

® PETER MIKELN, Titan, Kamnik:
Teorija in praksa
V našem kolektivu se je zadnji čas razvila živahna razprava o sistemu izobraževalnja nasploh. V teh razpravah zagovarjajo nekateri člani kolektiva naslednje mišljenje: vsakdo, ki je zaposlen v podjetju, lahko napreduje do najbolj zahtevnega delovnega mesta, ne glede na to, kakšno izobrazbo ima. Praktično bi to bilo takole: mladinec, ki je dokončal osemletno osnovno šolo (ta je sedaj pogoj za vsako nadaljnje izobraževanje!) se zaposli, vzemimo, kot monter ključavnic. Ker se pri monterskem delu dobro izkaže, napreduje za preddelavca. Tudi kot preddelavec dobro dela, zato ga imenujemo za vodjo oddelka. Po nekaj letih, ko tudi kot vodja oddelka pokaže dobre uspehe pri delu, napreduje do vodje obrata in kdaj kasneje morda celo do tehničnega direktorja.
Takšna razvojna pot delavca je navidezno še kar v redu. Seveda pa je takoj treba dodati eno: pri vsakem napredovanju se bi moral delavec usposobiti za naslednjo »stopnico«. In ravno pri tem usposabljanju se je pojavilo mišljenje, ki je ne samo napačno, ampak celo zelo, zelo nevarno za razvoj našega podjetja. Naj povem naravnost: nekateri trdijo, da bo dober monter ključavnic prav gotovo tudi dober preddelavec, tudi dober vodja oddelka itd., ne da bi se mu bilo potreba za to še dodatno izobraževati.
Zakaj se mi to zdi tako zelo nevarno? Zaradi 4 vzrokov in sicer:
1. Zaradi tega, ker vse bolj spoznavamo, da je prihodnost našega podjetja v tem, da začnemo mnogo hitreje kot doslej uvajati sodobne tehnološke postopke in delovne metode. Ne smemo namreč niti pomisliti na to, da bi lahko s sedanjimi metodami dela proizva-, Jali cenejše in boljše izdelke kot razni inozemski proizvajalci. In dalje: če hočemo doseči večje osebne dohodke, bomo to lahko dosegli edinole zaradi višje produktivnosti. Oboje, uvajanje sodobnih postopkov in večanje produktivnosti, pa zahteva dovolj dobro uspo-Bohlienih delavcev, delavcev s solidno in zelo široko izobrazbo.
Te pa samo z delom v našem podjetju nihče ne bo dosegel, če se ne bo še dodatno izobraževal.
2.	Zaradi tega, ker bi to zelo slabo vplivalo na vse, ki se kakorkoli izobražujejo. Zakaj bi namreč obiskovali šole, tečaje, predavanja in tako naprej, če prav tako, — ali pa celo hitreje! — napredujejo delavci, ki jim je nadaljnje izobraževanje le malo mar!
3.	Zaradi tega, ker še zdaleč ni res, da bi bil na primer dober monter ključavnic tudi dober vodja oddelka. Lahko je sicer tako, vendar pa se mora monter še mnogočesa naučiti, preden lahko postane vodja oddelka.
4.	Zaradi tega, ker nas takšna stališča o izobraževanju vodijo samo v primitivizem in prakticizem najslabše vrste. Vsi vemo, kako odgovorno nalogo imajo v našem podjetju prav srednji vodilni kadri. In ravno ti ne bi — če bi prevladala omenjena stališča — dobili tako zelo potrebnega znanja, ampak bi ostali na ravni, na kateri smo sedaj.
Mislim, da bi stanje lahko popravili z doslednim in načrtnim izobraževanjem vseh delavcev. Pri tem pa bi morali — tako je moje osebno prepričanje! — postaviti stvar tako:
— vsakomur, ki ima določeno izobrazbo, bi bilo dobro povedati, do katerega delovnega mesta lahko s tako izobrazbo napreduje. Če hoče še dalje napredovati, pa se mora poprej izobraziti. Pri tem je vseeno, ali se izpopolnjuje v šoli, ali s tečaji, ali pa morda celo sam. Praksa pa je pokazala, da se ljudje sami bolj neradi izobražujejo in ostaneta zato predvsem prvi dve možnosti.
Še nekaj je treba omeniti. Namreč trditev, da je praksa mnogo važnejša za uspeh pri delu kot teoretično znanje. Strinjam se s tem, da je praksa zelo važna. Vendar pa mislim, da predvsem vodilne osebe, ki imajo mnogo prakse in nič teoretičnega znanja, v današniih pogojih dela ne zmorejo toliko kot tisti z obširnim teoretičnim znanjem in le kratko prakso. Idealno bi seveda bilo: dovolj prakse in stalno dopolnjevanje teoretičnega znanja.
® Ing. AVGUST KARE A, Železarna Jesenice:
Nobenih razlik med
proizvajalci in delovno inteligenco
Vloga tehničnega kadra v obratih naše železarne je danes brez dvoma zelo velika, ker vedno več kompetenc prehaja na obrate. Že kmalu bodo obrati oziroma EE res zelo samostojne. Zato je tudi zelo važno, kakšno vlogo ima in bo imel tehnični kader v obratih, to je konkretno obratovodje in asistenti. Lahko rečemo, da veliko večino naših obratovodij zanima današnji čas in velika prelomnica, ki je nastala s poglabljanjem delavskega samoupravljanja. Morda nekateri spremljajo to hitreje, drugi počasneje, vsi pa bodo končno prišli do istega cilja. Vendar kaže, da se še vedno pojavlja pri nas tu in tam mišljenje, da tehnični kader in to predvsem obratovodje in asistenti še vedno predstavljajo neko posebno kasto, ki nič ali zelo malo dela in ima samo privilegiran položaj in so v splošnem neki »nebodigatreba« oz. »nujno zlo«, ki ga pač toleriramo, ker smo tako zelo velikodušni. Podobno mnenje smo slišali celo na zadnjem zasedanju CDS in pri tem smo vsi lepo molčali, kot da je to res.
Menim, da je skrajni čas, da s takšnim načinom splošnega kritiziranja našega tehničnega kadra in tudj ostalega kadra prenehamo. Popolnoma se strinjam, da je kritika potrebna, seveda če je upravičena, vendar naj bo konkretna.
Obratovodja ta in ta je takšen, nima pravilnega odnosa in strokovno ne ( ustreza, med službo hodi v Kazino, pride prepozno na delo itd., ne pa da se zaradi enega ali dveh obratovodij blati vseh 31 obratovodij in asistentov v železarni brez ozira na to, ali so krivi ali ne. Mislim, da večina obratovodij v redu opravlja svoje
delo in če pogledamo resnici v obraz, obratovodje nikoli prej niso bili tako zaposleni kot danes. Kar poglejmo, kaj smo jim vse naprtili na pleča. Vedno večja proizvodnja in kvalitetne zahteve, rekonstrukcija, ekonomska situacija obrata, poglobljeno delavsko samoupravljanje na eni strani in povečan pritisk s strani uprave na drugi strani in še mnogo drugih stvari. Zato smatram kot popolnoma nepravilno vsako posploševanje in združevanje vseh obratovodij, asistentov v enem košu, kakor tudi vsega ostalega kadra v železarni.
Mislim, da danes ni več nobenih razlik med tehnično inteligenco ter proizvajalci, kajti dejansko smo vsi eno. V stari Jugoslaviji in v dobi kapitalizma so bili višji uslužbenci v železarni privilegiran sloj, ki se je štel visoko nad ravnijo delavcev. Danes tega ni več, vendar bo treba paziti, da ne zaidemo v drugo skrajnost, da so proizvajalci vse, tehnični in ostali kader pa nič. Tako pojmovanje je zgrešeno in ne odgovarja principom naše socialistične stvarnosti, kajti pri nas ni privilegirancev, istočasno pa tudi ne sme biti zapostavljenih, kajti vsi imamo pred seboj isti cilj, samo s to razliko, da ga eden ustvarja s fizičnim, drugi pa z umskim delom. Jasno pa nam mora biti tudi, da eden brez drugega ne moreta shajati. Poleg tega pa ima takšno čudno in nepravilno mnenje in odnos po vsej verjetnosti tudi svoj vpliv na fluktuacijo strokovnega kadra, ki v zadnjem času ni ravno majhna. Po mojem mnenju imajo ravno komunisti tako močan vpliv med našimi ljudmi, da bodo lahko dosegli tudi to. da se bo miselnost nekaterih članov našega kolektiva spremenila tudi v tem pogledu.
INTERVJU. IZPOSOJEN V OBČINI MARIBOR-CENTER:
Drobec prizadevanj v njihovi komuni
a!lllllllllllllll!!!!llllll!!llllllll!!lllll!!ll!!lll!!!lllllll!!l!!l|ll!!!ll!lllllll!llll!l!lllll|lll!!l|||||||!lllllll!l!l||||||||!!!ll||||||!!lll||||||||||||||||!l|||||||||||||||!l||||||||||||||||||!l|||||l{||!lil||||!l|!!lll
Prosim, naj tovariši iz občine Maribor-Center | | oproste, ker sem si izposodil njihove besede, ne da I | bi jih poprej prosil za privolitev. V svoje opravičilo J I — če je to sploh lahko opravičilo — pa naj povem, da | | sem jih tako ali tako nameraval povprašati o teh i | stvareh in da bi mi zaradi tega najbrž tudi natanko §j 1 tako odgovarjali na zastavljena vprašanja.
l>!lill!!l!llll!llllll!ll!l!llllill!!l!IIIIIIIUIIIIilllU!l!llll!l!!llllll!ll!ll!!l!ll!!llll!!!!lillll!!!!!llll!l
Pravimo, da je komuna že postala osnovna celica našega ekonomskega in družbenega razvoja. Pravzaprav bi tudi lahko našli nešteto dokazov, ki bi nam vedno znova potrdili to naše mnenje. Samo nekaj si moramo občani vendarle odkrito priznati: malce premalo opore nudimo občinskemu ljudskemu odboru in malce preveč pogosto se odpovedujemo naši pravici in dolžnosti, da bi postali aktivni upravljavci vsega družbenega življenja v komuni. Morda pa za to niti nismo vselej sami krivi. Včasih bi bilo potrebno poiskati samo primerno obliko medsebojnega sodelovanja. Zato...
Ali ste v občini Maribor-Center že našli kakšno primernejšo obliko sodelovanja občanov prj i.Frr.o.-i-ijn družbenega razvoja komune?
»Zbor volivcev je preživela oblika," pripoveduje predsednica občinskega odbora SZDL Maribor-center Ela Ulrih-Atena, »ki je ni mogoče izboljšati z nobenimi novimi nalepkami. Že sam zbor volivcev jemlje občanu njegovo aktivno vlogo, ko ga označuje le kot človeka, ki je s svojim glasovanjem za določenega kandidata prenesel nanj tudi pooblastilo, da v njegovem imenu vodi politiko, upravlja s 'stvarmi in ljudmi. Če že naša praksa izključuje takšno pojmovanje, potem je nujno spremeniti tudi naziv. Prav tako tudi volilna enota, ki je bila doslej nosilec zbora volivcev, ne predstavlja neke zaokrožene skupnosti. Volivna enota je le eden izmed elementov dosedanjega volilnega sistema, ki nima skoraj nobene ali pa prav nobene organizirane zavestne sile, ki bi kontinuirano povezovala občane. To so bili tudi glavni razlogi, da smo se odločili za novo sodobnejšo obliko — za zbore občanov krajevne skupnosti."
Kot pravijo prebivalci sami, ste v tem uspeli.
»Prvi zbori občanov krajevnih skupnosti so nam potrdili pravilnost naše odločitve. Sklical jih je občinski ljudski odbor z razpisom. Namen sklicanja pa je bila razprava o perspektivnem razvoju občine. Glede na dejstvo, da je bilo število zborov občanov manjše, kakor je bilo prej število zborov volivcev, se je lahko udeležilo vsakega zbora več odbornikov in še posamezni predsedniki svetov pa tudi vodilni uslužbenci občinskega ljudskega odbora. Vsi so brez posebnega napora opravili težavno nalogo, to je obrazložitev zelo obsežnega gradiva osnutka perspektivnega plana in združeno pojasnili vsa vprašanja, ki so jih postavili udeleženci zbora. Prvič smo s tem dosegli, da se občani niso pritožili zaradi slabega poročanja oziroma zaradi neobveščenosti posameznih odbornikov, ki včasih niso znali odgovarjati na vprašanja. Nasprotno pa so se odborniki tokrat pohvalili, da so bila na zborih postavljena tehtna vprašanja in upoštevanja vredni predlogi. Če ugotovitvi z
občh strani združimo, spoznamo, da smo dosegli novo kvaliteto, ki pomeni v bistvu odpravo se-stankarstva.«
Pravite, da so občani na teh zborih povedali svoje predloge. Morda malce več o tem?
»Vsi zbori občanov so dali več kot 120 konkretnih dodatnih ali spreminjevalnih predlogov za izboljšanje dela občinskega ljudskega odbora oziroma k osnutku perspektivnega plana. V svojih zahtevah pa niso bili pretirani, nasprotno, njihove zahteve so zelo utemeljene. Prav tako so pokazali veliko razumevanje za potrebe širše družbene skupnosti — komune. Nekateri so zahtevali več sredstev za investicije v družbenih službah in za investicije v kmetijstvu. In prav zato, ker so predlogi zborov občanov upravičeni in stvarni — ponekod prvič tudi dokumentirani — občinski ljudski odbor ne bo mogel preprosto mimo njih. Sveti ljudskega odbora bodo morali še pred sejo ljudskega odbora, na kateri bo sprejet perspektivni plan, rešiti težavno nalogo: popraviti osnutek ali pa obrazložiti občanom, za-' kaj njihovega predloga ni bilo mogoče upoštevati.«
Mislim, da smo v času, ki je značilen zaradi izredno burnih ekonomskih in družbenih premikov. Krepitev materialne osnove gospodarskih organizacij, postopno uveljavljanje načela dohodka, nova delitev dohodka med gospodarskimi organizacijami in družbo ter prenos pravic in dolžnosti upravljanja na neposredne proizvajalce — vse to povzroča strujanja v našem družbenem življenju. Toda prehodi od starega v novo niso vselej lahki. Od nekaterih državljanov, predvsem od komunistov zato terjamo še posebno aktivno sodelovanja v teh procesih. Zato...
Kako ocenjujete delo komunistov v delovnih kolektivih v tem obdobju pomembnih družbenih premikov?
»Približna ocena delovanja komunistov in osnovnih organizacij kaže," je pripovedoval sekretar občinskega komiteja ZK v občini Maribor-center tovariš Rudi Burger, »da moramo vrsto vprašanj temeljito pretresti, da bi zanje našli jasnejša stališča za nadaljnjo pot. Lanskoletna praksa pri uvajanju proste delitve dohodka je pokazala, da marsikje komunistom ni jasno, kakšna je njihova vloga spričo pestrih problemov, ki so ob tem vznikli. Konkretno odločanje na sestanku Zveze komunistov ni na mestu, saj imamo za to organe upravljanja. Tu pa komunisti večkrat niso bili zadosti borbeni, da bi uveljavili boljša stališča. Skratka, ker ne moremo več nastopiti s formalnim in konkretnim sklepom Zveze komunistov, smo v zagati: tako komunist, ki dela v organu upravljanja, kot tudi osnovna organizacija, ki ocenjuje vlogo svojega člana pri določenem delu. Taki pojavi povzročajo nedelavnost osnovne organizacije, komunisti pa se čutijo osamljeni in brez moči."
A v čem vidite okrepitev vloge komunistov v ■ delovnih kolektivih in v celotnem družbenem življenju?
»Sedanji čas nujno zahteva, da se komunisti. ne sestajajo več le na oficialnih sestankih določenega dne, temveč zaradi problemov. Problemi pa so zelo različni po kraju, času in obsegu. Komunisti morajo iskati odgovor na vprašanje prakse in nanj odgovoriti kot enakopravni sodelavci v organih upravljanja ali v politični organizaciji. To pa zahteva več vsestranske razgledanosti in poznavanja naše družbene stvarnosti, to je: več idejne samostojnosti in več idejnega dela."
Danes je vedno jasneje slišati pogovore tako med neposrednimi proizvajalci kot med strokovnjak; o tem, kakšna naj bo nadaljnja pot razvoja gospodarskih organizacij. Pogosto prevladuje mnenje, da je prihodnost odvisna predvsem od koncentracije sredstev, ta pa naj bi prinesla združevanje gospodarskih organizacij. A če je po eni strani treba priznati prednosti. ki jih lahko ima tako združevanje, pa lahko pomeni to združevanje tudi negativen pojav, zlasti tedaj, kadar gre za združevanje pod takšnim ali drugačnim pritiskom. Zato...
Kako v sindikatih gledate na združevanje gospodarskih organizacij?
»Nujno potrebno bi bilo." pripoveduje predsednik ObSS Maribor-center Stane Benčič, »da bi čimprej imeli programe razvoja posameznih gospodarskih panog, ki bi morali biti vsestransko ekonomsko in politično obdelani. Tako bi imeli jasne predstave, za kaj gre in kaj je treba predlagati kolekti-
vom, da bi razprave že v začetku stekle v pravo smer, namreč z nakazovanjem perspektivnega razvoja, specializacije m podobnih problemov. Slabosti v gospodarjenju in rešitve iz tega stanja pa ne moremo iskati samo v organizacijskih oblikah. Pomanjkljive analize lahko kaj kmalu zavedejo v krajevni monopolizem, ki je škodljiv za komuno, potrošnika in kolektiv. Ponekod tudi posvečajo premalo pozornosti ekonomičnosti v posameznih vejah gospodarske dejavnosti, pozabljajo tudi na izredno težke kadrovske probleme, ki jih ne moremo rešiti samo z združitvami. Zato bi bile prav, da ob teh vprašanjih iščemo čimveč pomoči pri strokovnih kadrih, v društvu inženirjev in tehnikov, društvu ekonomistov in drugih organizacijah, ki bi lahko s strokovnimi nasveti mnogo pripomogle k širjenju in izboljšanju dejavnosti.«
A bržčas vselej le ni tako?
»Z odločitvami o združevanju navadno iščejo rešitev v kratkem času in včasih tudi morda za vsako ceno. Kot metodo reševanja pa nekateri uporabljajo razgovor z vodilnimi kadri v podjetjih, s kolektivom, ki bo prevzel nase vso odgovornost, pa se vsi skupaj odločno premalo pogovarjamo. Zaradi takih in drugih pomanjkljivosti postajamo mnogokrat nestrpni pri reševanju določenih problemov, zaradi česar se zde marsikomu sicer dobro mišljene rešitve samo kampanja ali pa se celo primeri, da vzbujamo vtis, češ da rešujemo posameznike, ne pa gospodarske organizacij6 in njene dejavnosti."
BOJAN SAMARIN
Jeseniški volivci vprašujejo
Mnogokrat zvemo za razne predloge, še večkrat pa že kar za odloke našega Občinskega ljudskega odbora, ki nas presenetijo. Volivci so postavljeni pred dejstva, o katerih so razpravljali le v ožjem krogu, javnost pa je bila seznanjena šele, ko so že začeli ukrepati. Zavedamo se, da naše podjetje, to je Železarna Jesenice, predstavlja devet desetin bruto dohodka celotne komune in praktično lahko rečemo, da naša komuna živi od Železarne. Toda, ali je kdo vprašal 7000 članov našega kolektiva za mnenje, ko so razpravljali o povečanju prispevka iz sklada za osebne dphodke za potrebe šolstva. Imamo sindikalne sestanke, zbore volivcev, na. katerih bi lahko obrazložili potrebe, ki so narekovale povečanje prispevka. Nikakor ne mislim reči, da je finansiranje šolstva nepotrebno. Nasprotno, vsi vemo, da število naših šolarjev in dijakov iz leta v leto raste, da so potrebe še kako nujne in velike, toda o tem naj bi odločali vsi prizadeti.
Vendar to ni osamljen primer!
Naša komuna nima malo problemov, o katerih so mnenja zelo deljena. Naj navedem le enega!
Vrste pred pekarnami, posebno v sobotah, niso nič novega. Tudi to nas ne preseneti več, če za nedeljo ostanemo brez kruha in mora gospodinja poleg vsega drugega po-
sla v soboto še sama speči kruh. Načrti za novo pekarn6 in lokacija se- menjajo kakor aprilsko vreme. Kolikor dl j6 odlašamo z gradnjo, tolik6 dražja bo, saj se cene nezadržno dvigajo. Bil je predlog, da bi pekarno gradili v kooperaciji z radovljiško občino. V Lesc, kjer naj bi predvidoma stala ta nova pekarna, bi kruh vozili na Jesenice s kamioni. Morda bi bilo s tem res obem® občinama prihranjenih nekaj milijonov, vendar je upraviče' na bojazen, da bomo poleg mo' derne in ekonomične pekarn6 ostali brez kruha, še posebno v zimskih mesecih, ko jo vrem6 tako rado zagode. Z druge strani pa bi prevoz kruh verjetn6 spet podražil, kar bi povzročil6 ponovno negodovanje in mord® upravičeno kritiko.
Volivci se vprašujejo: ali n® bi bilo potrebno, da se o vseh teh problemih širše razpravlja-Da se seznani potrošnike 5 predlogi in možnostmi, ozirom® različnimi variantami, s kateri' mi bi to reševali. Uveljavlja' nje neposrednega upravljanj® s sredstvi komune danes prera' Dča v nedogledne širine in teč® se moramo zavedati. Imamo šj' rok krog gospodarsko in druž' beno razgledanih proizvajalce''’! ki imajo vse pravice, .da nep6' sredno vplivajo na izboljšanj® preskrbe in življenjskih pog6' jev v naši komuni, kajti tisti’ ki sredstva ustvarja, je zaint6' resiran, da sodeluie in soodloČ® pri njihovi uporabi.
Ml
Slllllllillllllllllii
lll!l!l!!l!ll!lllllll
illllllillllllillillllllllllllllllllillll
|	® »SVILANIT« KAMNIK:
Humani odnosi v proizvodnji
Letošnji občni zbor sindikata v podjetju »Svilanit« g U	v Kamniku je opozoril zlasti na nagel razvoj oblik ne-	p
g	posrednega samoupravljanja. Delavski sveti ekonomskih	H
m	enot vedno globlje posegajo v probleme proizvodnje de-	g
g	lovnih razmerij, zaposlovanja, delitve dohodka itd. Vse	1
g	to kaže, da bo pristojnosti teh organov težko spraviti	§§
a	v okvir nekega statuta ali poslovnika, o čemer v »Svila-	1
jj nitu« sedaj razpravljajo.
g En° poglavitnih vprašanj, o katerem so govorili na p jj	občnem zboru sindikalne podružnice in o katerem že dalj	g
g	časa razpravljajo sveti nekaterih ekonomskih enot v pod-	H
§j	jetju, so izhodišča ali starti, kot jih imenujejo, za po-	B
g	samezne enote. V zadnjem obdobju so namreč začela	g
jj	čedalje bolj prihajati do izraza nesorazmerja v proiz-	g
g	vodnih rezultatih posameznih enot. Ugotavljajo na pr., da	g
1	sta kolektiva barvarna in tkalnica na Perovem kljub pri-	p
g	zadevanju dosegla slabše rezultate kot v Smarci in Me-	B
g	kanjah.	g
g	. Člani so v zvezi s tem menili, da bo eno poglavitnih	g
g	nalog sindikata, samoupravnih organov in uprave, da s	1
g	sodelovanjem analitske službe, ki so jo pred kratkim	g
jj	uvedli, čimprej uredijo vprašanje enotnih kriterijev za	g
g	vse enote. Menijo, da je na sedanji položaj posameznih	jj*
p	enot precej vplivalo nerealno prikazovanje proizvodnih	B
p	stroškov v lanskem letu v nekaterih obratih. Tam, kjer	g
g	so lani prikazali visoke proizvodne stroške in jih v isti	jj
p	višini letos tudi planirali, kaže, da jih z minimalnim	g
jj	prizadevanjem lahko znižajo. Je pa še tu vrsta ostalih	B
jj	vprašanj, kot so organizacija dela, iztrošenost strojne	g
{j	opreme in podobno.	1
Posebej je treba omeniti, da so na občnem zboru v	g
jj	zvezi z uveljavljanjem samoupravljanja v ekonomskih	j
jj	enotah veliko razpravljali o problemih kadrovsko so-	g
jj	cialne službe v podjetju. Ko so obravnavali upravičenost	g
g	formiranja starostnega dodatka delavcem pred upokoji-	g
jj	tvijo, potrebo po uvajalnih seminarjih za novosprejete	§j
S	delavce, zaposlitev invalidov, so si bili edini v tem, da	g
jj	v prizadevanju za čim večji ekonomski uspeh posamez-	jj
g	nega obrata in celotnega podjetja samoupravni organi	g
jj	ne smejo mimo delavca kot človeka, temveč da mo-	1
jj	rajo bolj kot doslej uveljavljati humane odnose, hkrati	g
g	z urejanjem ostalih problemov gospodarjenja. Menili so,	g
g da je prav sedaj treba na to še posebej opozoriti. -lj
Illjlllilill!lllllilillllllllllllll!!llllllll!ll!lllllllllllll!llllll!il!lll!llll!l!lllllllllllllllIIII!l!ll||ll!llll||]llillll|l|j||[!IIIIIIIIII|||ll!lllll!|IIIl!!ll!|[ll||||||llll|||||lllI!l||||||||il||||||[l|||||||||||ll|||lii
G-eolcški zavod iz Ljubljane je v teh dneh končal z deli na treh novih vrtinah termalne vode v Cateških Toplicah. Ta dela so bila potrebna zaradi nestalne temperature površinskih vrelcev, hkrati pa bodo tako dobili tudi vodo, ki jo bodo še letos izkoriščali za ogrevanje velikega rastlinjaka na površini 1 ha, ki ga urejujejo v neposredni bližini termalnih vrelcev. V tem rastlinjaku bo Kmetijska zadruga Brežice gojila razno povrtnino in cvetje. Ta voda, ki bo šla skozi rastlinjak, se bo potem vračala v-novozgrajeni olimpijski bazen, ki ga bodo začeli graditi že letos. Tako bodo termalni vrelci do konca izkoriščeni.
•	MURSKA SOBOTA:
Zbor PTT delavcev
PTT delavci iz Pomurja so predlagali, naj bi v oktobru, v dneh občinskega praznika, ko bodo predali svojemu namenu novo poštno zgradbo, organizirali zbor. slovenskih poštarjev v Murski Soboti. Predlog je naletel na ugoden odmev. Poštarji iz ostalih območij Slovenije želijo spoznati lepote Pomurja in bodo zato med drugim organizirali tudi krajše izlete.
#	KROPA:
Zvišana vodarina za nove vodovode
Vodovodna skupnost Kropa z okolico, ki so jo ustanovili v letu 1956 z namenom, da bi zgradila vodovod na desnem bregu Save v občini Radovljica in tako čimprej posredovala zdravo pitno vodo 22 naseljem, je investirala v vodovod v teh petih letih nad 73 milijonov dinarjev. Tako so do sedaj dobili zdravo pitno vodo v 9 va* seh. V preteklem letu so prispevali za gradnjo vodovoda okoli 12 milijonov dinarjev, razen tega pa so prebivalci na Spodnji Dobravi in na Pre-zrenjah pomagali s prostovoljnim delom v skupni vrednosti 1,757.600 dinarjev. Na enako, če ne še na večjo pomoč, računajo tudi pri nadaljnji gradnji vodovoda, ker se prebivalci v naseljih brez pitne vode vedno bolj resno bojijo posledic, ki bi utegnile nastati zaradi uživanja vode iz kapnic in vaških vodnjakov, v katere v pretežni večini pronica gnojnica.
Na zadnjem občnem zboru.so sklenili, da bodo letos s predvidenimi razpoložljivimi sredstvi dogradili vodovod na Posavcu in Lancovem ter speljali vodo do Podnarta. Ce pa bodo uspeli dobiti več sredstev, bodo pričeli graditi vodovod tudi v Ovsi-šah. Po predračunih bi potrebovali za dokončno dograditev vodovoda na desnem bregu Save v občini Radovljica (bivša občina) še okoli 60 milijonov dinarjev. Da bi imela Vodovodna skupnost čimveč lastnih sredstev, so na občnem zboru sklenili zvišati vodarino na isto višino, kot jo ima Vodovodna skupnost Radovljica za levi breg Save.
• LITIJA:
Občni zbori in volitve organov samoupravljanja
Na območju litijske občine so usmerili svoje delo predvsem na občne zbore sindikalnih podružnic in volitve novih članov delavskih svetov. Nove delavske svete so doslej izvolili že v Lesni industriji in Predilnici, v ostalih gospodarskih organizacijah pa jih bodo v prihodnjih dneh. V mnogih litijskih gospodarskih organizacijah so pripravili kandidatne liste za nove člane delavskih svetov po ekonomskih enotah oziroma po delovnih skupnostih, s čimer so
dali možnost enakopravnega soodločanja vsem ekonomskim enotam oziroma delovnim skupnostim.
Občne zbore so imele že sko-ro vse sindikalne podružnice, tako prosvetni delavci, Lesna industrija, gradbeno podjetje »Gradbenik«, enote Podjetja za PTT promet Litija in Kresniška industrija apna.
Letošnji občni zbor sindikalne podružnice v »Gradbeniku« je bil na primer doslej najboljši in so na njem razpravljali o važnih zadevah, tako o izkoriščanju zmogljivosti, problemih zaposlenih in drugem. Dobro so pripravili občni zbor sindikalne podružnice tudi v Lesni industriji, kjer so razpravljali tudi o ureditvi prehrane in o obratu družbene prehrane.	(k)
© TRBOVLJE-IIRASTNIK:
SMcro 800 upmvljjavcev
Tudi delovni kolektiv Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik je pred dnevi izvolil nove člane organov samoupravljanja. Volitev se je udeležilo 91,5 % članov kolektiva, 7,3 % članov kolektiva pa je upravičeno izostalo. V nove organe sa-. maupravljanja so izvolili skupaj 285 članov kolektiva ; 81 članov kolektiva v osrednji delavski svet in 204 člane kolektiva v 12 obratnih delavskih svetov, ki štejejo od 15 do 35 članov.
T dni se bodo oziroma so se že sestali člani novoizvoljenega osrednjega delavskega sveta in obratnih delavskih svetov na prvo zasedanje, da se konstituirajo in izvolijo še druge organe. Računajo, da bo v raznih komisijah tako pri osrednjem delavskem svetu, ki ima 12 članov, in pri obratnih delavskih-svetih z 285 člani vključenih v neposredno upravljanje še okoli 300 neposrednih proizvajalcev, (k)
• ptuj, Čakovec,
VARAŽDIN:
»Teden bratstva in prijateljstva«
Te dni mineva leto dni, odkar so začeli občinski sindikalni sveti Varaždan—Čakovec—Ptuj najtesneje sodelovati. Skupne seje, posvetovanja in prijateljska srečanja so imela za cilj izmenjati delovne izkušnje, kar je zelo dobro vplivalo na delo vseh treh občinskih sindikalnih svetov.
• LJUTOMER:
Invalidski zavod naj predvsem usposablja
Invalidski zavod »Prlekija« Ljutomer so ustanovili v letu 1958 z nalogo, da bi zaposloval in usposabljal za delo osebe s telesnimi in duševnimi napakami. Ustanavljati sme obrate na vsem -območju okraja Murska Sobota.
Republiški zavod za socialno zavarovanje je dodelil Zavodu v Ljutomeru 10 milijonov dinarjev kot dotacijo za nabavo osnovnih sredstev, s katerimi naj bi v nadaljnjih letih zaposlil in usposabljal 32 delovnih invalidov. Obrat v Murski Soboti je dobil prav tako 10 milijonov dinarjev za nabavo opreme; zaposlil pa naj bi 30 invalidov.
Zavod »Prlekija« Ljutomer je lani usmerjal svoje delo, in sicer: v gradbeništvo, tekstil, vr-bopletarstvo in kovinsko stroko. Vsaka izmed teh dejavnosti je samostojna ekonomska enota. V okviru ekonomskih enot so še obračunske enote: mizarstvo, pečarstvo, prodajalna itd. Is
Razen tega predvidevajo stalno sodelovanje med delavsko prosvetnimi društvi, delavskimi univerzami, sindikalnimi podružnicami, sorodnimi gospodarskimi organizacijami, zavodi in ustanovami itd.
Predvidena so tudi medsebojna srečanja prebivalcev mest, ki bodo enkrat v Sloveniji, drugič v Hrvatski. Ob teh srečanjih bodo skupne kulturne prireditve, izleti in druge oblike kulturnih stikov.
Torej so občinski sindikalni sveti Varaždin—Čakovec—Ptuj zgradili močne temelje prijateljskega sodelovanja, kar je hkrati velik prispevek k razvijanju bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in lep primer, da je sodelovanje med občinskimi sindikalnimi sveti dobra pot k uspehu.
Feliks Bagar
© GORIŠKA:
Bilteni o gospodarjenju
Novogoriški zavod za statistiko je začel pred kratkim izdajati biltene o gospodarjenju na območju okraja. Prva dva biltena, ki sta pred kratkim izšla, prikazujeta osebne dohodke, sledili jima bodo bilteni o proizvodnji, delovni storilnosti, izvozu itd. Predvidevajo, da bodo letos izdali okoli 4000 strani raznovrstnih informacij.
Na Goriškem so že dolgo čutili potrebo po načrtnem zbiranju podatkov o gospodarstvu, ki naj bi služili pri obravnavi določenih problemov. Občinski ljudski odbori imajo službo zelo dobro urejeno. Novi statistični bilteni bodo na razpolago zainteresiranim organom že deset do štirinajst dni po zaključku meseca ali določenega obdobja. S tem bo mogoča hitra in temeljita obravnava problemov v gospodarstvu ter učinkovito ukrepanje.	L. K.
Pri avtobusni postaji v Tržiču so postavili za čakajoče potnike več klopi. Kljub temu pa potniki še vedno stojijo, ker ne morejo sesti na tako umazane klopi. Otroci jih namreč, kot kaže slika, »uporabljajo« drugače
Največja vrednost sodelovanja pa se odraža v bratstvu in iskrenem prijateljstvu, ki tako zelo močno veže delovne ljudi vseh treh komun.
Rezultat dosedanjega sodelovanja pa jc tudi pobuda, da bodo v počastitev mednarodnega delavskega praznika 1. maja v času od 23. do 28. aprila 1962 priredili v občini Ptuj »Teden bratstva in prijateljstva delovnih ljudi občin Varaždin—Čakovec—Ptuj«. V okviru tega tedna bodo v Ptuju, Kidričevem in Majšperku gostovala z izbranimi kulturnimi programi delavsko prosvetna društva iz Varaždina in Čakovca. Ob zaključku tedna pa bo v Ptuju svečana akademija, za katero bodo pripravila program vsa tri mesta. Ta velika in zelo pomembna kulturna prireditev bo še bolj poglobila bratske in prijateljske odnose delovnih ljudi vseh treh občin in bo nova spodbuda za še tesnejše sodelovanje. V prihodnjih mesecih bodo tudi Ptujčani gostovali v Varaždinu in Čakovcu. Ta medsebojna gostovanja naj bi postala stalna oblika sodelovanja,
® RADOVLJICA:
Še 19 milijonov za vodovode
Vodna skupnost za Radovljico in okolico zajema 23 naselij na levem bregu Save, kjer ima 80.000 metrov vodovodnih cevi. Precejšen del cevi so v preteklih letih obnovili in jih zamenjali z večjimi. Že pred leti so sklenili, da bodo obnovili vse stare cevi, zgradili nova zajetja in tako zagotovili dovolj vode. Za to so v zadnjih desetih letih porabili 166 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Letos predvidevajo,, da bodo obnovili cevovode v vrednosti 19 milijonov dinarjev. S tesnim sodelovanjem posameznikov, podjetij, občine, urbanistov in komunalne uprave bodo vskla-dili svoje delo z urbanističnimi načrti posameznih naselil.
N. B.
• NOVA GORICA:
Za 40 odstotkov večji izvoz
Občinski ljudski odbor v Novi Gorici je pred kratkim sprejel program družbenega razvoja občine za leto 1962. Po programu naj bi družbeni bruto produkt narasel za 11 odstotkov in dosegel vrednost nad 31 milijard dinarjev, narodni dohodek pa naj bi se povečal za dobrih ' odstotkov in znašal 281.000 dinarjev na prebivalca.
Program posveča posebno pozornost izvozu. Gospodarske organizacije naj bi letos povečale predvsem prizadevanja za izvoz svojih artiklov. Možnosti so zlasti v okviru regionalnih trgovinskih sporazumov z Italijo. Skupaj naj bi letos povečali izvoz za 40 odstotkov in bi tako dosegli 3 milijarde 328 milijonov dinarjev, kar je več kot polovica vrednosti izvoza vsega okraja.	L. K.
® POSTOJNA:
Postojnski livarji za družbene organizacije
Delavski svet kovinskega podjetja LIV v Postojni je sklenil, da bodo vsem družbenim organizacijam v občini dodelili letos 324.000 dinarjev denarne pomoči. Odločitev delavskega sveta LIV je odraz prizadevanj, naj bi se sredstva, namenjena za delo družbenih organizacij in društev, stekala v enoten sklad ter dodelila prosilcem na osnovi prikazanih uspehov pri delu.
• ZAGORJE OB SAVI
Potrjen pravilnik
Tudi občina Zagorje ob Savi je bila med tistimi, ki so poskusno uvedle novi plačilni sistem. Občinski ljudski odbor je sicer že pred časom potrdil pravilnik o organizaciji delovnih razmerij in delitvi osebnega dohodka. Po navodilih Zveznega in republiškega Sekretariata za občo upravo pa so vnesli nekatere popravke ter pripravili odlok o notranji organizaciji upravnih organov, volitvah in pravicah ter dolžnostih syeta delovnega kolektiva in arbitražnega sveta občinskega ljudskega odbora. Občinski ljudski odbor je sedaj novi pravilnik z dopolnili sprejel. Svet kolektiva Šteje . 11 članov.
(k)
® KOPER:
Zakaj Islos m tečajev za delavsko In družbeno upravljanje
Na domala vseh občnih zborih sindikalnih podružnic so proizvajalci povpraševali, zakaj je Ljudska univerza v Kopru v tem letu prenehala s tečaji za delavsko in družbeno upravljanje. S pomočjo podjetij so namreč v preteklem letu organizirali
več takšnih tečajev, ki so znatno pomagali k temu, da se je delavsko in družbeno upravljanje v podjetjih na Koprskem utrdilo. Vodstvo LU sicer zatrjuje, da so te tečaje opustili zato, ker se prijavlja premajhno število kandidatov, toda praksa je pokazala, da je bil na vsak dobro pripravljen tečaj v minulem letu zelo lep odziv.
© PIRAN:
Skrb za pomorščake
Na predlog delavskega sveta je upravni odbor piranskega pomorskega podjetja Splošna plovba sklenil, naj bi pomorščaki uživali nekatere ugodnosti pri rednem letnem dopustu. Odslej bo namreč podjetje povrnilo pomorščakom, ki se bodo odpravljali na redni letni dopust, potne stroške od pristanišča, kjer se bodo izkrcali, do kraja rednega bivališča. Zaradi visokih prevoznih stroškov pomorščaki namreč niso mogli dovolj smotrno izkoristili svojih letnih dopustov, ker so v večjem številu hkrati zapuščali ladje v najbližjih do-
mačih pristaniščih.
-sky
9 TRBOVLJE:
Stanovanja za prebivalce Dobrne
Občinski ljudski odbor Trbovlje je sklenil najeti posojilo 45 milijonov dinarjev, 's katerim bi gradili stanovanja za upokojence z Dobrne, ki živijo sedaj v starih barakah. Tako konec prihodnjega leta na Dobrni ne bo več barak. Sedanji prebivalci se bodo preselili v Trbovlje, v nova stanovanja ob Keršičev! cesti. Občinski ljudski odbor bo imenoval tudi poseben organ, ki bo poskrbel, da bodo barake podrli takoj, ko se bodo stanovalci izselili. Doslej se je namreč dogajalo, da so se ob izselitvi vedno vseljevali novi, ker je stanovanjska stiska pač ve-
lika.
(k)
		£HE	m
9 METLIKA: Delovni kolektiv belokranjske trikotažne industrije »Beti« v Metliki je leta 1958 s 175 zaposlenimi ustvaril 270 milijonov dinarjev. Z modernizacijo proizvodnje in organizacije dela pa bodo ob koncu petletnega perspektivnega gospodarskega načrta ustvarili z okoli 8G0 zaposlenimi približno 3 milijarde dinarjev.
© MARIBOR: Kolektiv MTT iz Maribora je lani povečal narodni dohodek za 10 %, čisti dohodek na zaposlenega pa za 40 %. Tako so povečali osebne dohodke od 20.000 na povprečno 24.000 na zaposlenega. Ker so lani znižali cene svojini proizvodom za 10 %, jc zvišanje osebnih dohodkov pripisati povečani proizvodnosti in skrbnejšemu gospodarjenju. Produktivnost dela so namreč povečali za 10 %.
• CELJE: Kolektiv »Žične« iz Celja je v letošnjem prvem tromesečju dosegel rekordno proizvodnjo, saj jc dal na tržišče za okoli 300 milijonov dinarjev izdelkov.
© LJUTOMER: Tovarna usnja v Ljutomeru zaposluje skupno 68 delavk in delavce'/. Občinski ljudski odbor je pred dnevi uvedel prisilno upravo, in razpustil organe samoupravljanja, ker je kolektiv slabo gospodaril. Kljub temu, da so slabo delali, se to nič ni pokazalo na njihovih prejemkih. Tudi sklepi organov samoupravljanja niso bili uresničeni.
® TRBOVLJE: Kljub temu, da so. lani v Rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik izdali za KTV službo okoli 90 milijonov dinarjev, se je število bolezenskih izostankov in obratnih nesreč povečalo, saj so za to izgubili kar 86.861 delovnih dni. Predlagali so,, naj bi ponovno odprli obratno ambulanto.
6 MEŽICA: Vse ekonomske enote v rudniku in topilnici svinca so lani imele stalna mesečna posvetovanja o problemih varnosti pri delu. Rezultat večje skrbi za HTV je za 21,79,% nižje število nezgod pri delu.
® LJUBLJANA: Da bi tovarna »Saturnus« lahko začela izvažati tudi svetlobna telesa (reflektorje in drugo), je lani kupila v Angliji poseben laboratorij za kontrolo svetlobnih teles. V inozemstvu namreč že veljajo posebni standardi o zahtevah glede svetlobnih teles. Tem zahtevam pa »Saturnus« brez stalne laboratorijske kontrole ne bi mogel ustreči.
@ PTUJ: Kombinat »Perutnina« zdaj rer.ovira klavnico in obrat za predelavo mesa, medtem ko so sušilnico perja že preuredili. Ta dela so bila potrebna zaradi pocenitve proizvodnje, ugodno pa bodo vplivala tudi na izvoz.
SPODBUDO ZA TO RAZMIŠLJANJE JE DAL ELABORAT ZAVODA LRS ZA PRODUKTIVNOST DELA:
S 1 GNALI
■ ;>
'' 1
Izobraževanje vodilnih delavcev v gospodarstvu
Da bi uresničili načelo: DENAR NAJ POSTANE SREDSTVO KULTURNE POLITIKE - moramo najprej odpraviti
Eden izmed osnovnih konfliktov — če jih pač že lahko tako imenujemo — na sedanji stopnji ekonomskega in družbenega razvoja pri nas je v tem, da se bistveno poglablja in razširja tudi funkcija vodenja proizvodnje medtem ko dobršen del kadra, ki je pred samoupravnimi organi posamezne gospodarske organizacije in družbo kot celoto odgovoren za uspešnost vodenja in s tem tudi za smotrnost gospo- . darjenja v podjetju, tej funkciji ni več v celoti kos. Vzrokov za to je bržčas več, vendar se tako rekoč sama po sebi ponujata. predvsem dva: Po eni strani je temu kriva doslej vse prevečkrat nesmotrna kadrovska politika gospodarskih organizacij oziroma občinskih ljudskih odborov v primeru, da gre za direktorska delovna mesta, ki je vse premalo upoštevala subjektivno in objektivno pogojene dispozicije kandidatov za vodilna delovna mesta. Po drugi strani pa spet lahko v ozadju omenjenega problema zasledimo še neizoblikovan sistem funkcionalnega izobraževanja kadrov za vodilna delovna mesta.
A da gre v resnici za konflikt, bi lahko podkrepili z mnogimi primeri iz gospodarskih organizacij, bodisi da se pojavljajo v tej bodisi v oni inačici. Mar se na primer ne skriva pogosto za slabo urejenimi proizvodnimi procesi prav ta nesposobnost in neusposobljenost vodilnega kadra za vodenje proizvodnje? Slabi proizvodni uspehi, izguba tržišč, nizka stopnja akumulativ-nosti, slabi medsebojni odnosi... vse to je pogosto lahko posledica omenjenega vzroka.
Zato tudi ne more biti naključje, da lahko večino razprav, ki so v poslednjem obdobju tako ali drugače posegle v izobraževanje vodilnih delavcev v gospodarstvu, strnemo pravzaprav v eno samo težo: pa čeprav bi moralo biti to področje izobraževanja, namreč področje izobraževanja v vodenju proizvodnje, vsaj tako razvito, kot so druga — če ne celo še bolj zaradi vedno večje pomembnosti funkcije vodenja — več kot o začetkih vendarle še ne moremo govoriti. A ob tem seveda pripomba: čimprej bo potrebno izoblikovati sistem funkcionalnega izobraževanja za vodilne delavce v gospodarstvu.
Pa čeprav moramo priznati upravičenost teh mnenj, yendarle ni mogoče v celoti zanikati, da doslej sploh še ni bilo funkcionalnega izobraževanja vodilnih delavcev. Tako so namreč prav v poslednjih dv&h ali treh letih vključile to področje izobraževanja v svoj program številne vzgojno izobraževalne institucije, kot na primer Zavod LRS za produktivnost, zavodi za izobraževanje kadrov, organizacijo oziroma produktivnost dela v Kranju, Gorici, Celju, Novem mestu, Murski Soboti, posamezne delavske univerze so že izdelale posebne programe za tovrstno izobraževanje. Problematiko izobraževanja vodilnih delavcev so začela analizirati tudi posamezna strokovna združenja in društva, začela so prireja,ti posebne seminarje in tečaje s tega področja, o oblikah vzgoje vodilnega kadra pa lahko govorimo tudi že pri nekaterih rednih strokovnih šolah, višjih in visokih šolah in seveda pri izobraževalnih centrih v gospodarskih organizacijah.
če pa bi po tematološki in oblikovni plati analizirali dosedanjo funkcionalno izobraževanje vodilnega kadra v gospodarskih organizacijah, bi morali ugotoviti, da so organizatorji vse premalo upoštevali različne osnovne grupacije vodilnih delavcev z povsem specifičnimi nalogami v vodenju proizvodnje, ki pa se znotraj le-teh razlikujejo še po specifičnih nalogah oziroma funkcijah delovnih mest. Tako namreč lahko govorimo o štirih osnovnih grupacijah vodilnih delavcev: najprej direktor, nato vodja ekonomske enote, vodja strokovne službe — šef komerciale, gospodarsko računskega sektorja, kadrovsko socialne službe, tehnični vodja... — in slednjič vodja delovnih mest, kot na primer mojster, delovodja, skupinovodja, preddelavec ... Funkcionalno izobraževanje tega kadra pa je zagotovljeno le v primeru, kadar daje posamezniku vse tisto potrebno dopolnilno znanje, da bo lahko uspešno opravljal vse tiste naloge oziroma funkcije vodenja, ki mu jih daje delovno mesto. Zaradi tega tudi ni moč skrčiti funkcionalnega izobraževanja vodilnih kadrov v gospodarstvu samo na področja, kot na primer delavsko samoupravljanje, medsebojni odnosi, delitev dohodka, varnost pri delu, vodenje sestankov, sprejem in uvaja-
nje delavcev, organizacija dela, kontrola kvalitete, kadrovska politika in odnosi podjetje — komuna. Prav tako tudi ni mogoče niti za vse grupacije niti za vsa delovna mesta znotraj njih izenačiti obseg in globino posamezne problematike.
A bržčas ni potrebno še posebej dokazovati, da že ves dosedanji ekonomski in družbeni razvoj nenehno stopnjuje potrebo po funkcionalnem izobraževanju vodilnega kadra, kajti nenehno se stopnjujejo v tem procesu tudi naloge in funkcije vodenja. Decentralizacija samoupravljanja sicer v marsičem pomeni tudi prenos določenega dela nalog vodenja na neposredne proizvajalce, kot na primer planiranje, organizacija in kontrola dela, vsklajevanje medsebojnih odnosov... vendar je ob tem zmanjševanje funkcije vodenja vodilnih delavcev samo navidezno. Nasprotno, vodenje zdaj postane še veliko bolj zapleteno in odgovorno. Podobno pa se poglablja in razširja njegov pomen tudi skladno z vse večjim uveljavljanjem načela dohodka in vzporedno s postopnim vključevanjem v mednarodno delitev dela. Zavoljo tega tudi lahko zaključimo, da bo v prihodnje vse bolj naraščala potreba po sistematičnem in nepretrganem funkcionalnem izobraževanju vodilnega kadra v gospodarskih organizacijah.
Vsa ta predvidevanja pa jasno osvetljujejo naloge na področju funkcionalnega izobraževanja vodilnega kadra gospodarskih organizacij. Naj jih strnemo. Sam sistem bo moral biti dovolj prožen, da bo lahko zagotovil nenehno naraščajoče potrebe po tovrstnem izobraževanju. Ali z drugimi besedami povedano: sistem se bo moral razvijati in poglabljati na vseh stopnjah izobraževanja ob vseh vzgojno-izobraževal-nih institucijah, katerih naloga je skrb za izobraževanje odraslih. Njegov končni namen pa naj bi bil trojen. Najprej: poglobiti in razširiti znanje vodilnih delavcev s strokovnega, tehničnega, družbeno-ekonom-skega, idejno-političnega in estetskega področja, kar so vse elementi sodobnega vodenja in organizacije podjetja. Na to: izboljšati in izpopolniti tehniko, metode in spretnosti vodenja in organizacije dela. In slednjič: razvijati pobudo, razširjati vidike, mišljenja in stališča pri oblikovanju socialističnih odnosov v podjetju in v komuni.
A tako kot na vseh drugih področjih strokovne vzgoje in izobraževanja, se tudi na tem jasno razkriva, da načrtnosti in nepretrganosti v izobraževanju ne bo mo-
LETOŠNJE KIDRIČEVE NAGRADE
njim z izhodišč počasnega prehoda k samoupravljanju kulturnih ustanov, smotrnejšega gospodarjenja ^ znotraj teh ustanov' oziroma z izhodišč, ki jih navajam že uvodoma. Večkratne razprave sveta za kulturo te občine o proračunskem predlogu oz. planu potreb, širši skupni razgovor vseh zainteresiranih pri občinskem odboru SZDL, posvet s' kulturnimi delavci, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet itd. Do sem vse v redu, vsaj kar zadeva metode oblikovanja občinske kulturne politike, ki naj bi se seveda tudi odražale v proračunskem predlogu. Nemalo pa je lahko bil začuden nad podatki iz končnega predloga proračuna, ki so ga dali v razpravo volivcem, marsikdo, ki je doslej že sodeloval pri skupnih razpravah o letošnjem akcijskem planu na področju kulture. Tu je naveden prispevek v sklad za kulturo v višini 9,4 % celotnega občinskega proračuna oziroma 225 milijonov din (všteto investicijska sredstva). A začudenje seveda ne gre na rovaš zmanjšane celotne predlagane vsote za kulturo, pač pa na račun nečesa, kar zadeva metodo našega dela ali naše pojmovanje družbenega upravljanja. V osnutku programa gospodarskega in družbenega razvoja ter proračuna za letošnje leto, beremo sledeče: Bistvena posebnost letošnje delitve proračunskih sredstev je ta, da bo večina tako imenovanih čistih občinskih proračunskih sredstev dotekala neposredno v sklade. Vsi ti skladi bodo imeli svoje odbore, t. j. družbene organe, ki bodo sredstva usmerjali tja, kjer bo po družbeni oceni in potrebi najbolj nujno. (podčrtala S. G.) To pa bo nedvomno zahtevalo od teh družbenih organov temeljito poznavanje problematike področja, za katerega bodo odgovorni.
In če je res, da smo to družbeno oceno in potrebo doslej zaupali svetu za kulturo in družbenim oz. političnim organizacijam na področju komune, potem nas nemalo čudi, ko dalje beremo predloge konkretnih številk-dota-cij posameznim kulturnim ustanovam oz. organizacijam, ki so v petih primerih že določeno zmanjšane od prvotnega predloga, medtem ko dveh inštitucij predlog sploh ne navaja. Sporno ni to, da komuna očitno ne bo zmogla več sredstev odvojiti za kulturo. Nesporazum je v tem, da svet za družbeni plan in finance ni zmanjšal le vsote v celoti, marveč je sam ocenjeval, kje lahko sredstva vzame, kje več, kje manj, kje vse itd. Če je denar sredstvo kulturne politike, pa čeprav ga je več ali manj, potem to ne more biti v redu. Ponovno notranjo delitev zmanjšane celotne vsote za kulturo namreč ni opravil svet za kulturo, kot bi to lahko pričakovali, po svoji oceni, po priporočilih političnih in družbenih organizacij, po kriterijih kulturne politike v komuni. Člani sveta so tako postavljeni le pred gotovo dejstvo, razen seveda, če bodo imeli to pot za neupravičen »obhod« družbenega organa in bodo problem znova zastavili. Upravičeno je tudi negodovanje nekaterih prizadetih ustanov oz. organizacij, ki bi jim — zlasti nekaterim — svet za kulturo težko obrazložil postopek kot pravilen in skladen z družbenim upravljanjem. Nesporazum je torej v metodi našega dela, v ne do kraja doumljenem smislu in vsebini družbenega upravljanja. In če se svet za kulturo ne bo v celoti strinjal z nakazanimi korekturami, leta verjetno res niso v skladu s kulturno politiko komune, čeprav bodo vsakršne korekture morale biti opravljene znotraj razpoložljivih sredstev v celoti. Signal tega članka naj ne bo vtis, da je problem zastavljen zaradi zmanjšane vsote za 36 milijonov din za kulturo v občini Center. A signal naj bo ta, da ne bi smeli že vnaprej obrniti samostojnost upravnega odbora sklada za kulturo v tej občini (v teh dneh bo o njegovi ustanovitvi razpravljal občinski ljudski odbor), ne bi ga smeli postaviti pred dejstvo, da je nekdo drug že opravil namesto njega vse tisto, kar bi s smotrno politiko financiranja lahko vplivalo na kulturni razvoj, kakršnega narekuje »družbena ocena in njene potrebe.«
SONJA GAŠPERŠIČ
goče uresničiti brez podrobnejših profilov posameznih grupacij vodilnih delavcev in znotraj teh grupacij tudi profilov konkret-tnih delovnih mest. Ne bo je mogoče uresničiti brez temeljitega planiranja, programiranja in izobraževanja. Pri tem pa velja poudariti le še to, da planiranje in programiranje funkcionalnega izobraževanja vodilnih kadrov v gospodarskih organizacijah ne more biti samo dolžnost delovnih kolektivov posameznih podjetij, temveč v enaki meri tudi občinskih ljudskih odborov, da mora biti skrb za kadrovsko politiko usmerjena tako v sedanjost kot v prihodnost.
BOJAN SAMARIN
VUKOTIČU
PRVI
»OSCAR«
Ne samo nagrajenca, avtorja filmske risanke »Nadomestek«, tudi vso Jugoslovan-_ sko javnost je veselo presenetila pretekli torek vest, da je Dušan Vukotič, pionir jugoslovanskega risanega filma, ki se je tako hitro uveljavil doma in v svetu, prejel prvič v zgodovini vsakoletnega podeljevanja nagrad Ameriške akademije za filmsko umetnost in znanost — Oscarja. Prvi Oscar za Jugoslavijo, za njeno mlado filmsko proizvodnjo. Priznanje štiriintridesetletnemu Jugoslovanu, zagrebški šoli risanega filma, priznanje v ostri konkurenci 20 kandida-tov-avtorjev risank, med njimi tudi AValta Disneya. Ta nagrada vsakoletni najboljši stvaritvi trdno govori o pravilnosti poti, ki si jo je izbrala naša domača risanka.
Minulo sredo, ob obletnici smrti velikega revolucionarja in doslednega borca za napredek in blaginjo jugoslovanskih narodov tovariša Borisa Kidriča, je bila v prostorih Izvršnega sveta slovesna javna seja upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča. Predsednik upravnega odbora tov. Ivo Tavčar je v uvodni besedi poudaril smisel, da je odslej osnovna naloga Sklada financirati znanstveno raziskovalno delo, pri čemer pa seveda uc izgubljata na pomenu njegovi drugi dve nalogi, to je spodbujanje znanstvenega dela s podeljevanjem nagrad in štipendij. Zatem je tov. Tavčar v imenu upravnega odbora podelil
dve Kidričevi ngradi, in sicer SERGEJU VILFANU za delo »Pravna zgodovina Slovencev« in prof. ing. MIRJANU GRUDNU za razpravo »Nekatere lastnosti harmoničnih bivektorjev in njihova uporaba v teoriji elektromagnetnih valov«. Upravni odbor pa je podelil še pet nagrad Sklada Borisa Kidriča: dr. JOŽETU JUHARTU za knjigo »Civilno procesno pravo FLRJ«, prof. dr. ing. FRANCU MIKUŽU za knjigo »Koruza v Sloveniji in njeni hibridi«, dr. MARIJU PLENIČARJU za razpravo »Stra-tigrafski razvoj krednih plasti na Južnem Primorskem in Notranjskem« ter dr. ing. MILANU HAMRLU za razpravo »O pogoju nastanka premogišč na Krasu«.
Nesporno smo se načelno sporazumeli: Prvič, kulturna politika v posameznih komunah naj se odraža pri vlaganju sredstev za kulturno dejavnost, za rast kulture. Drugič, zato sredstva, namenjena kulturi, ne bomo oddvajali več na naslov kulturne ustanove ali organizacije, temveč bodo dodeljena namensko za določeno dejavnost, določen kulturni program. In tret-
jič, kulturna politika komune naj bo plod širšega družbenega dogovora, sveta za kulturo kot družbenega organa pri občini, organizacije SZDL, občinskega sveta Svobod in v večjih mestih, n. pr. v Ljubljani tudi mesenega sveta itd. Tako načelno! Konkretno tu večkrat nastane nesporazum in na enega izmed njih je treba odkrito in pogumno opozoriti.
Da se razumemo. Kadar so potrebe večje, kot pa so materialne možnosti za kulturo, je treba toliko bolj skrbne-je gospodariti, toliko bolj premišljeno vzeti tam, kjer se to vendarle da z najmanjšo nastalo škodo, toliko bolj skrbno je treba ponovno analizirati občinski kulturni program. Toda, da bi lahko to realizirali, nam včasih prepreči zastarela metoda našega dela, ki tudi ni v skladu z družbenim upravljanjem. Ne da bi se tega zavedali, mu vzamemo njegovo ceno in njegov smisel.
Primer bom vzela iz ene izmed ljubljanskih občin, iz občine Center, ki nima ravno malo kulturnih ustanov. Ta občina je lani realizirala za kulturno dejavnost nekaj več kot 176 milijonov din družbenih sredstev, med negospodarskimi investicijami pa za kulturo še nekaj manj kot 8 milijonov din. Torej skupno preko 184 milijonov. Pri sestavljanju letošnjega predloga proračuna za osnovno dejavnost na področju kulture, se je ta številka ustavila na nekaj več kot 232 milijonov din. Potrebe za osnovno dejavnost na področju kulture so torej znatno porasle in če prištejemo še sredstva za investicije na področju kulture — na skupno preko 261 milijonov.
Ne da bi že vedeli, ali bo gospodarski potencial komune sposoben pokriti tolikšna sredstva za kulturo, pa je treba poudariti, da je plan materialnih potreb na področju kulture vendarle letos v tej občini že bil predmet širšega družbenega dogovora, zastavljenega z novih izhodišč, ne med zad-
NESPORAZUM
VELIKI KONTRASTI NA MALI SCENI
Navpično in vodoravno izredno razgibano mesto živih in mrtvih kontrastov. Utrujene in razmajane hiše in hišice na strmih vzpetinah hribov se krčevito držijo za roke in kot izgubljeni starci z motnimi očmi zro na mlado mesto, ki v modernem kroju hoče pozabiti zaostalost.
Vlažen vonj po starem razganjajo prvi sunki pomladnega vetra in sonce pogoltno požira aprilske kupe umazanega snega. In uličice so blatne in polne krikov žen in otrok.
Miljacka je mlečno-opečna rdeča od nalivov in od izprane zemlje. Z vrha modernega hotela je kakor pogled staremu mestu v drobovje. Begova džamija, Baščaršija, Sahat-kula, Kur-šumlji-medresa, Kazandžiluk — očarljivi ostanki preteklosti in zelo malo smisla ali nič za zaščito in, restavracijo umetnostnih spomenikov.
Moderne trgovine — in vse v izložbah. Pešci so v zmagovitem neredu še vedno gospodarji cestišča, zato avtomobili s prav otroškim veselje'• nad hupanjem uveljavljajo svojo prisotnost.
Še preden se, zvečer prižgo neonske luči, oživi tista značilna ulica razogla-vih mladih ljudi. Razgiban, živi tok se preliva in zastaja, išče se in poslavlja, spleta se v nove vozle srečanj,^ misli in načrtov.
V Grbavici, v novi mestni četrti so kot po klaviaturi prižigajo in ugašajo luči v nadstropjih modernih stanovanjskih blokov. Vse tja gor po strmih predmestnih vzpetinah so se raztresle
Piše
FRANCE
JAMNIK
^ocene ^
■	m.i /v
intormacije
Kje je bila cenzura?
Film nas je zastopal na gova podoba v filmu ne lanskem filmskem festivalu doseže tiste umetniške iz-v Benetkah in prejel tam raznosti in moči, ki jo za-tudi eno najvišjih nagrad, stavljena ideja zahteva. Frnnnnclffl Ob tem pa za obuditev Nekaj podobnega se zgo- dlllUSKU-
ST5SS5?S, »S «««jugoslo-
Oder 57 iz Ljubljane se je predstavil z Zajčevim delom »Otroka reke«; Malo pozorište iz Sarajeva s »Pygmalio-nom«; Beograjska dramska družina »A« s Stojanovičevo »Nevarno vodo«; »Atelje 212« iz Beograda z Mrožkovo »Policijo« (na sliki).
broadwayskega okusa, ki ji nekateri »kulturno« pravijo tudi musical; priznana, že uveljavljena evropska idejno problemska literatura normalnega, »ažurnega« repertoarja ob ekshibicijski monumentalni akademski reprezentanci, ki je hotela dati poučen zgodovinski prikaz raznih stilov (a dokaj neuspešno).
Razen zgornjega oklepaja nikakor ni moj namen dati kritičen prikaz posameznih prispevkov in njihovo oceno. V splošnem pregledu kvalitete izvedb pa bi upravičeno lahko ugotovili spet prav izrazito nihanje v skrajnostih. Poleg predstav, ki so v celoti bile na visokem nivoju gledališke ustvarjalnosti, smo žal videli tudi take, ki so bile pod kriterijem, ki bi ga moral imeti neki gledališki festival. Prav tako so se v nekaterih predstavah srečavali interpreti kvalitetno povsem različnih stopenj. Ob izvrstnih, poletnih igralskih talentih, so vegetirali nebogljeni »težaki«, ki kljub vsem vidnim priza-devnostnim naporom niso uspeli, da
Gledališče »Ad hoc« iz Ljubljane se je predstavilo s Sartrovimi »Umazanimi rokami«; »Mala scena« Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda z delom »Medju javom i med snom«; »Komorna pozornica« Hrvatskega narodnega gledališča iz Zagreba z Delanneyeve »Okusom po medu«; Dramski studio radia iz Zagreba z Mrožkovim delom »Strip-tease«; Svobodna skupina Narodnega gledališča iz Sarajeva pa z Exyperyjevim »Malim princem« (na sliki skupina beograjske dramske družine »A«)
med hišice jate luči, sijejo v noč nad mestom, in povsem neprimerna bi bila misel, da so se zvezde spustile tako nizko.
Program Festivala malih scen v Sarajevu je v osmih dneh ponudil devet zaključenih odrskih dogodkov, dva organizirana razgovora in sprožil mnogo raznovrstnega besedovanja. V okviru »malih scen« so se znašli povsem različni in raznorodni dramaturški, uprizarjata!, idejni in literarni vidiki ter zvrsti. Zato ni čudno, da so se na razgovorih kmalu pričela zastavljati vprašanja o osnovnem smislu in funkciji »malih scen«, o tem, kaj spada in kaj ne spada v njihov okvir in celo kaj sploh je »mala scena«.
Vsebina in značaj del kot njihova gledališko uprizoritvena plat so nihali med takimi skrivnostmi, da so bila podobna vprašanja več kot upravičena. Tudi okvir razgovorov je dosegel dve diskusijski skrajnosti:	včliki smisel
»malih scen« — nikakršen smisel njihovega obstoja.
Ce bi v najbolj obrisnih, informativnih potezah skušali prikazati pestrost in raznolikost posameznih večerov, bi bil jedilni list nekako tak: visoka politična literatura poleg gledališkega tel j tona, ostra aktualna satira z drzno družbeno kritiko ob oživljeni opereti
ne bi bistveno rušili kvalitetnega nivoja uprizoritve. Taki pojavi so upravičeno vzbujali sum v serioznost nekih »maloscenskih« konceptov in dvom v zavest kulturne odgovornosti.
Mogoče sta od osmih samo dva večera pokazala enotne, iz globljega koncepta izhajajoče gledališko-stilske po-skusč. Predvsem pa smo videli nekaj izvrstnih posameznikov, ki se formirajo v osebne zrele gledališke ustvarjalce.
Razveseljivo je, da sta sicer edina dva (!) domača teksta pred vsemi tujimi vzbudila tudi največje razburjenje in značilno obenem je tudi to, da sta si živo skrajnostno nasprotje, oba pa morda edina teksta, ki po svoji vsebini in tekstu slišita programsko v okvir »malih scen«.
Prav tako do skrajnosti se razhajajoča so bila stališča do raznih pomembnih gledaliških vprašanj, ki so se razjasnila v uradnih ali privatnih razgovorih. V neurejenem zapisu bo mogoče videti najbolj točno vsaj del razprav kot tudi raznolikost koncepta:
Ob pozivu k sodobni problematiki in približevanje publiki — vprašanje, ali doživljamo danes smrt ali renesanso teatra. — Danes je dolgočasno v gledališču, saj ne nudi možnosti v teatrskem uživanju. Sodobno namreč ni današnje, temveč jutrišnje. Od usme-
ritve k Evropi se moramo končno obrniti k nam. —
Problem je, zakaj nimamo dramatike, zrele za plasma v Evropi (imamo pa Nobelovca Andriča in druge pomembne književnike). Nismo imeli dramske književnosti v preteklosti, pa tudi danes je nimamo. Imamo drame, ki se skoraj samo berejo (Vojnovič).
Najbolj nam je treba satire in smeha. — Sem proti estetskemu teatru in estetskemu uživanju. Do »malih scen« je prišlo, ker so bili nekateri nezadovoljni z obstoječim teatrom. Iskali so možnost, da izživijo svojo umetniško ambicijo, da nekaj publiki povedo, ne pa, da jo zabavajo in ji nudijo estetsko uživanje. Ne gre za artistično izživljanje, nam gre za aktivizacijo občinstva.
Jaz sem za idejni teater, ki naj mobilizira občinstvo, da se odpre k nekim problemom.
Osnovno vprašanje današnjega gledališča je v tekstih, v stvarnosti ali nestvarnosti v njih. Naša sodobna dramatika se ukvarja z vsem, samo ne z našimi današnjimi problemi. Če eksistira kriza gledališča, potem je to kriza dramatike.
Ironija je edino stališče, ki se ga ne more ironizirati. — Ne moremo določiti meje nasprotovanja tistemu, kar obstaja.
Krize v gledališču ni. Trije argumenti za to: gledališča delajo; vedo, kaj delajo; niso zadovoljna s samim seboj. Za materialno bazo gledališč smo optimistični, v pridobivanju publike so skoraj vsa gledališča »na kolesih«, izvajalci so kvalitetni in v perspektivnem razvoju. Torej govorimo raje o teatru v razvoju, ne pa o teatru v krizi! Ni razloga za lamentiranje!
Niti eno pomembno sodobno dramsko delo ne leži v predalih. — Danes je izrazit problem — pomanjkanje ustvarjalnega entuziazma. Delamo »profesionalno«, ne pa entuziastično.
Rešiti je treba odnos pisec : gledališče. Današnjemu dramatiku so zahteve in zakonitosti gledališča popolnoma nepoznane.
Ni mi važna nadčasovna vrednost visoke literature za potomce — važna je aktualnost žive predstave danes. Tu pa srečujemo aristokratske, nedemokratične, ekskluzivne osebne ekshibicije.
Zdi se mi, da se že pojavlja komformi-zacija in akademizacija »malih scen«.
Pisati je treba za ulico — njene želje dvigniti na visok umetniški nivo. Noben velik dramatik ni v svojem času propadel. Vsi so pisali za ulico na umetniškem nivoju.
Mi nihamo med kompleksom krize v gledališču in med zaupanjem v bogat razvoj v novo plodno obdobje. Povsem odveč so »tožbalice« za lepim, starim teatrom — pa nekoliko zapra šenim povrhu.
Visimo med nasprotjem amfiteater množic in negacijo množic v gledali-šču. Med živo aktualnostjo idejne in Jji satirične osti, družbene kritike in med jv. ekskluzivnostjo v svetu štirih sten. Med popevkarskim poneumljanjem v ime- jj* nu zabave in nedostopno »visoko« umetnostjo za ozki krog. Med estetiz-mom in formalizmom ter aktualno družbeiio kritično enodnevnico za najširšo publiko danes.
Ko stopamo vsak večer v gledališče ) na ulici razoglavih mladih ljudi, nas '* ob vhodu ustavljajo s »kino-vpraša- " njem«: — Karto odveč? — Ni pomota! Gledališče je vsdk večer in vsako popoldne polno. Ko odhajamo, je zrak gost in pomešan s cigaretnim dimom iz kadilnice. Zaviti v plašče in v lastne in tuje probleme stopamo na nočni asfalt in vztrajen droben aprilski dež je prijetno osvežujoč.
Iz sosednjega kina so se vsuli ljudje od predstave: »Hirošima — ljubezen moja«,
FRANCE JAMNIK
di tudi z drugim junakom, v glavnem predstavniki pa- mladim Francozom nosil-peškega Rima in pred dve- cem osnovne ideje, ki hoče ma letoma so nekateri na- biti vojak, noče nositi orož-predni italijanski filmski ja in noče ubijati. Kljub ustvarjalci prav zaradi tega vsemu pozitivnemu njego-odrekli sodelovanje na fe- v a ideja ostane nekje v stivalu.	zraku, nima prave in pre-
Delo Clauda Autanta La- pričljive življenjske osnove raja je bilo nagrajeno pred- in izzveni v nekaki anarhič-vsem za svojo idejo: boj ni utopiji, ki ji manjka tal. proti militarizmu in vsakrš- Ob teh vsebinskih pomanj-nemu nasilju, ki ga nosi kljivostih pa še nekaj o iz-vojna, vojaštvo in oborože- vedbi, konkretno naj ome-vanje. Vsekakor napredna nim posamezne prizore, ob in pozitivna ideja. Žal pa katerih se človek resno je realizacija te ideje izzve- vprašuje, kje je bila takrat nela v povsem neharmonič-. cenzura, ki je sicer ob fil-nih akordih, s poudarkom mih pretirane ali nepretira-na krščanski ideologiji in ne golote tako dosledna s anarhiji. Za nas je tema še svojimi škarjami (kot na posebno značilna in občut- primer streljanje mladega Ijiva, saj nam avtor na do- francoskega rodoljuba in kaj enostaven način govori cinična molitev »očenaša«), o dejanjih, kakršna smo Sploh se ob filmu človek med vojno doživljali, o de- vprašuje, ali je bilo nujno janjih vojaka duhovnika, ki posneti in vlagati denar v ubija. Ničesar moralno nekaj, kar nosi v svoji vse-opravičljivega ni v dejanjih binski zasnovi problematič-tega človeka in ničesar ne, ideološko nerazčiščene, opravičljivega ni tudi v in socialistični ideologiji njegovem neizdelanem in našega človeka v marsičem nejasnem značaju, zato nje- tuje odtenke.	I. B.
vanski £ NE UBIJAJ i
1 '
§ Koncertni | nastop I ljubljanske SGŠ
Mlade moči
Nalašč smo po zadnjem znati, da so svoje gojence večeru mladih glasbenih tehnično izvrstno izšolali, s umetnikov obiskali še kon- tem pa jim dali zanesljivo certni nastop solistov in osnovo bodočih iskanj in orkestra Srednje glasbene razvoja. Kakšna bo njihova šole v Ljubljani (Slovenska pot, je seveda vprašanje res-filharmonija, 5. aprila). V o- nične moči posameznih ta-dil nas je dvojen namen: lentov ter volje in sposob-opazovati in preceniti na- nosti za trdo, garaško delo, raščaj, ki nam bo v bodočih ki ga terja dan za dnem nekaj letih dal novo genera- javno_ nastopanje. Toda za-cijo vrhunskih mladih kon- četek je nadvse obetajoč in certantov ter opozoriti naš misel pomirljiva: kulturi s kulturni krog na javno de- takim naraščajem ni treba javnost šole, ki skoraj ved- trepetati za prihodnost, no (kljub uspehom) živi Orkester Srednje glasbe-pretežno »v ozadju« glasbe- ne šole preživlja verjetno ne sezone.	majhno krizo, ki je pri te
Predvsem pa:	ni nam vrste ansamblih pač razum-
bilo žal! Vsi štirje solisti Ijiva (stalno menjavanje (dva pianista, hornist in članov in povrhu — letos, klarinetist) so pokazali zaradi prezidavanja prosto-dobršno mero pristne mu- rov — še skrajno neugodni zikalnosti in popolno pri- pogoji za delo). Nekaj kriv-sebnost	na koncertnem de pa nosi pri zadnjem
odru. Lahko bi seveda raz- koncertu tudi dirigent prof. previjali o stilni pravilnosti Vinko Šušteršič, vsaj kar ali nepravilnosti nekaterih zadeva pedagoško plat nje-interpretacij — vendar mo- govega nastopa, ramo profesorjem tudi pri-	B. L.
Umetniška zbirka prof. Jakca
Umetnostni paviljon v preko 100 umetniških del, Slovenjem Gradcu je pripra- bogat in zanimiv izbor sve-vil v novem razstavnem pa- tovnih avtorjev, slavnih, viljonu izredno zanimivo priznanih, neznanih in celo razstavo po svoji zamisli in pozabljenih ustvarjalcev, okusu: razstavo grafik in To je doslej prva takšna risb mojstrov raznih naro- razstava v Jugoslaviji. Švedov iz zbirke Božidarja čana otvoritev v Slovenjem Jakca. Razstava zajema 22 Gradcu bo jutri, po 5. maju držav in predstavlja eno pa jo bodo prenesli še v največjih	umetnostnih več drugih kulturnih sre-
zbirk, saj je razstavljenih dišč naše države. M. S.
V Slovenjem Gradcu razstavljena privatna zbirka
I
i
I
K
a
*

Vsekakor je najsijajnejša točka »Posebnega ukaza nacionalnosocialističnega častnika št. 1« tista, ki ima nagovarjanje \T treji osebi na področju rehhau-senskega poveljstva ne samo za nezaželeno marveč ga preprosto prepoveduje. , Najbolj presenečen pa je bil podpisnik sam: polkovnik Mtiller. On, ki je tolilto dal na zunanjost in disciplino, tega nikakor ni pričakoval. Stričkovo medlo opravičilo, češ da tega ni mogel slutiti, ni mogel upoštevati, ’ zato je na-cionalnosocialističnemu častniku prepovedal obedovati pri poveljnikovi mizi.
Kessler pa, ki so mu poslali »Posebni ukaz nacionalnosocialističnega častnika št. 1« in »Začasno poročilo o opravljenem delu« je prosil poveljujočega generala, naj pošlje v Rehhausen brzojav: odobravamo — pričakujemo nove ustrezajoče rezultate — težki časi — primer potreben — podpis generalni poročnik.
Podporočnik Raabe igra klavir. Brenka otožno, toda obzirno pritajeno hrepenenje. Nemška romantika na strunah, glasba, ki se drhte izvija iz polo-ščenega lesenega zaboja.
Pri družini Barovi so, pri stari in ugledni rehhausenski družini. Stotnik Geiger, poročnik Strick in podporočnik Raabe. Z njimi je še mlajša gospa, ostanek civilne družbe, primerna za takšno družbo. V nekem kotu sloni nekakšna polenovka srednjih let, vodenomodrih in zaspanih oči, z lasmi kot očupano krzno neznane kvalitete: zdravnik iz tukajšnje bolnišnice. In slanik, ki stoji ob stojalu za note z nosom, podobnim smokvi: študent prava.
Tako imenovani nežni spol sedi raztresen v krogu. Irmgarda Bar, neplačana pisarniška moč v veletrgovini staršev, je zelo dostopna za muze, vendar manj za njihove moške spremljevalce. Se dve odrasli goski s srnjimi očmi, kravjimi vimeni in držo »Ne dotikaj se«. In še Magda Tanert s telesom kot iz puškinega kopita, najbrž tudi iz neke podobne snovi. Kip, ki predstavlja samega sebe.
S preprogami zastrt svet. Strop: umetniško oblikovan maveb; brezbarvna snov, ki se zvija, zavija, prepleta in zapleta. Urejena izmaličenost, ki se ji v naborkih nabira prah.
Raabe prenaša svoja čustva s prsno telovadbo. Z gornjim delom telesa se ziblje kot polinezijski plesalec v snu. Vdihuje glasbo. Pravijo, da igra Schuberta. Raabe udarja na tipke, te ob strune, strune nežno drhte, zrak je dobil sunek v rebra, bobenčki trepetajo in možgani čutijo ritem z\'očnih valov kot glasbo. Občutek je vse. Prah na stropu je neobčutljiv in spi.
Strick počiva na divanu, v kotu sobe. Vibaste vzmeti ga sprejmejo z lesno volno, napetim platnom in plišem. Ob njem leži Raabejeva knjiga »Tri sto let nemške lirike«. Fotografija je izginila iz nje. Toda med stranmi so s pisalnim strojem napisane pesmi. Ne pri Morikeju, temveč pri Holderlinu. To pomeni, da je danes na vrsti Holderlin.
Razgrne papir, popisan s pisalnim strojem. Ljubezenske pesmi. Brez pesnikovega imena. Toda pesmi so zelo znane. Verzi z okusom s sladkorjem potresene limone. Nekoč jih je moral brati. Zelo dolgo tega. Mogoče v višjih
Kdo jih je prepisal? Raabe? To bi bilo vsekakor čudovito. Raabe jn Hein-rich Heine. Glej, glej! Mogoče pa jih je nekdo prepisal za Raabeja in on ne ve, kaj nosi s seboj, ker ni pesnikovega imena. Hm, tudi to je mogoče. In zakaj ima pesmi v tej knjigi? Namig? Pobuda? Čigava? Magdina? Mogoče.
Strick skrbno zloži liste in jih xrtak-ne v žep. Obzirno jih skrije, skoraj čustveno. Papir tiho šušti. Zadovoljno se pretegne, da vibaste vzmeti zacvilijo, kot bi ga hotele opozoriti, da niso vajene takšnega postopka.
Raabe izliva svoja poslednja čustva v strune. Zaključni ton trepeta v sobi, kot bi visel na belomodrem balonu in se skrival v mavcu na stropu. Polenovka udarja s plavutmi. Slanik odobrava tako, da še dolgo potem maje z gla\ro Goske pridušeno gagajo. Irmgardine prsi so se vidno vznemirile. Magdine oči so kot nežne blazinice za Rubensove angele. Geiger se pripravlja na deklamacijo.
Pol ure obračunava s Holderlinom. Temeljito. Jadikujoč se sprehaja s He-lado, kot bi hodil po rehhausenskih ulicah. Njegove besede ne ganejo zidnih open in pradedje Barovi, ustanovitelji veletrgovine za Rehhausen in okolico, zadovoljno in dobrosrčno strmijo skozi vokvirjena stekla z najimenitnejšega mesta v sobi.
Magda se drži kot Madona. Učinkuje naravno in zelo dostojanstveno. Nežna svetloba riše po njenem obličju naj-nežnejše akvarele. Zdi se, da Raabe, ki sedi od Stričku, naravnost plava k Magdi. Njune oči se iščejo in igrajo šah na vzorcu open. In kadar se srečajo, Magda rahlo zardi, kot bi oprašil njeno obličje rahel oblak rožnatega pudra.
Če jo bo poljubil, misli Strick, bo zagorela in izgorela. Kot ogenj, ki se dotakne senene kopice. Erika, ki jo zdaj tudi on kliče Eri, je popolnoma drugačna. Erika je večna žerjavica. Kjerkoli se je dotakneš žari, žari od ustnih školjk. In česar se Eri dotakne, se stopi, se spremen; v gorivo, s katerim obnavlja svoj žar! Magda je nežnejša, vetrovna sapica, ki se skoraj brez prehoda lahko razbesni v vihar: Eri je večen veterc, ki povzroča močne glavobole in na smrt utruja ali pa prijetno in neprestano opijanja. Živi ko-
z lesno volno, platnom in plišem — šumijo pesmi človeka, ki mu je ime Hein-rich Heine. Pogleda Raabeja, pogleda Geigerja. Ti verzi so kot nalašč zanj.
Pot, ki so jo prehodili verzi človeka, ki mu je ime Henrich Heine, je tipična za vse, kar se v teh julijskih dneh godi na poveljstvu v Rehhausnu.
Raabe bere »Reich«. Podčrtuje, izrezuje, nekatere besede opremlja s klicaji. Izrezke zlaga v mapo za predavanja. Razdelil jih je v različne stroke: nauk o ideji — teoretično vodstvo xroj-ne — praktično vodstvo vojne — notranja politika — umetnost.
»Dobro bi bilo,« pravi Strick in odvrne pogled od Costerjevega Eulen-spiegla, »če bi naredili razpredelnico. Številke naj bi označevale ljudi. Potopitve. Koliko utopljencev? Napadi iz zraka. Koliko jih je zgorelo? Popravki bojne črte. Koliko jih je razneslo? Vojni ujetniki. Koliko jih je crknilo? Potem odpeljani, od lakote umrli, poklani! Nato številke amputiranih, opečenih,-s polovico pljuč, s počenimi lobanjami. In za njimi legije duševnih revežev. Matere brez otrok, dekleta brez fantov, dekleta brez sramu, sramežljive in pohlepne. In za vsem tem velikanski vprašaj, ki pomeni: Zakaj vse to?«
»Nemčija, Strick, človeštvo.« — »Ostanki človeštva. In Nemčija? Kaj mislite o tem? Pri vas sem si sposodil nekaj listov. Pesmi. Dobre pesmi. Sodijo tudi te k vaši Nemčiji?« Raabe je učlovečena neprijetnost; netopir pod reflektorjem. »Ste spoznali pesnika7«
—	»Zakaj ne izgovorite:	Heinrich
Heine?«
Raabe zapre mapo s časopisnimi izrezki, kot bi zapiral skrinjo. »Prosim vas, posodite mi za nekaj dni te pesmi,« pravi Strick. — »Zaradi mene lahko storite z njimi, kar hočete.« — »Zelo rad. Ampak nekaj povsem drugega, kot si mislite vi«
Pesmi dobi Vogel.
»Kaj naj s tem? Menda se ne bom z njimi izobraževal? Nobene potrebe nimam po liriki.« — »Ali lahko te liste neopazno vtihotapiš stotniku Geigerju?«
—	»Lahko, če hočem.« — »In ti seveda hočeš.«
Desetnik Vogel bere liriko. Z obraza mu sije nezaupljivost. Človek iz pra-
razredih. ko je hodil spat samo zato, da je pod žimnico zlikal hlače. Osem ur je nepremično ležal kot deška, za en sam samcat pogled, ki ga je opazoval s poslopja nekega dekliškega internata dve sekundi in pol. Ljubezen!
Ljubila sta se in si nista ljubezni priznati hotela. Srečavala sta se sovražno in sta od strasti koprnela.
Čudoviti verzi. Karakteristični. Kaj niso...? Seveda! Heine. Heinrich Heine. Nedvomno.
kain, alkohol, ki ga je lahko dobiti. Magda se predaja, Eri se prepušča.
Geiger pa deklamira Holderlina. Orgla z njim na vse mehove. Njegov glas je napolnil sobo do zadnje gubice na zavesi, s širokimi pleči se preliva med Magdo in Raabejem, nezadržno navaljujc na prsi obeh gosk, prešinja prazni ribji glavi in stresa prah s stropa, ne da bi se ga dotaknil. Blagozvočni Holderlin.
V Stričkovem žepu — Strick se je predal obupano škripajočim vzmetem
gozda, ki so mu ponudili ostrigo: Jurček, ki se vozi na lokomotivi. »Čigavi so pravzaprav ti verzi? Si morda pomolzel nočno muzo?« — »Pesnik je Heinrich Heine.« Vogel zažvižga skozi zobe: jelen vodnik, ki je zaduhal nevar nost. »Potem bo Geiger dobil te verze«
»Jutri bo Raabe na straži. Torej ne bo jedel v častniškem domu. To je ugodna priložnost.« — »Prav.«
Naslednjega dne popoldne poroča Vogel: »Ker sem bil pomožni pribočnik v častniškem domu, sem položil liste s pesmimi v oblačilnico. In vedno \'dan
ftihrerju sem potrpežljivo čakal. Prišel je dežurni pribočnik. Zavohal je liste. Naglo bral. Arijski možgani so delovali, toda zaman. Kot po naključju sem se prizibal k njemu. ,Si našel pesmi? Najbrž so Geigerjeve. On je sin muz.’ Pribočnik, ki ga je sama dobrosrčnost, je pohitel v jedilnico in pričakoval pohvalo. Vrnil se je in sijal od predstojnikove pohvale: stotnik Geiger je vzel pesmi in pritrdilno pokimal z glavo.«
»Ne takoj,« ga popravi Strick, ki je bil tedaj v jedilnici. »Geiger je začudeno vzel pesmi, jih prebral in nato vzkliknil: So te pesmi od koga izmed \ras, gospodje? Raabeja ni bilo, zato se ni mogel oglasiti. In tako jih je vzel Geiger.« — »In kaj bo zdaj?« — »Če nam bo sreča mila, bo pesmi deklamiral pred celotnim častniškim zborom in damami.« — »Fant, potem mu bomo slekli gate!« — »Njemu ne, temveč Wolfu.« — »Zakaj?« — »Verižni sistem.«
Istega dne, pozno popoldne, razveseli Geigerja, da se nacionalsocialistični častnik živo zanima za umetniški program tovariškega večera z damami.
»Vse mora biti zelo svečano,« govoriči Strick. »Nikoli ne smemo pozabiti na veliki čas, v katerem živimo. Pre-davateljska miza pokrita z zasta\ro s kljukastim križem. Na njej cvetlice, simbol svetlobe. Ob njih lovor, štiri do pet vejic v obliki piramide. In kaj za njo, dragi stotnik Geiger? Fiihrerjeva podoba ali kip.« — »Seveda.«
»In potem: natisnite plakate, čez ves plakat velik orel v svetlih barvah. Nato z debelimi in črnimi gotskimi črkami, seveda, spored. Mogoče tako nekako: Baumannova himna ftihrerju; Anaker-jexra Oda o Feldgrau; godalni kvartet z ljudskimi napevi. In tako dalje. Ne bojte se stroškov. Plačal bo moj urad. Kot veste, imam svoj proračun. In pravico, da prenesem sredstva za posebne sklade.«
»Duhovna izobrazba je potrebna, stotnik Geiger. In v; to odlično poznate. Imate ideje, pogosto povsem nove in te je treba podpreti. Vedno lahko računate z menoj. Pripravljen sem, da vam vedno pomagam. Samo nekaj pogrešam. Pogrešam novo nianso, nove talente. Ljubezenska lirika srca in duha. Treba je zganiti najgloblja čustva. Saj me razumete?«
Geiger se odloči. Odloči se kot divjačina, ki bi rada čez reko, pa ne ve, da tam ostro streljajo. »Že večkrat sem premišljeval o vašem predlogu. Popolnoma prav imate. Muze utrjujejo bojevitost domovinske fronte. Odkril sem neznanega lirika, Ni brez talenta. Ampak anonimen. Neki sramežljiva pesnik, najbrž član našega častniškega zbora. Pegaz v velikonemški uniformi.«
»Mislim, da je to odlična zamisel, dragi stotnik. Veselilo me bo, če me boste presenetili. In zelo bom vesel, če bom o tem lahko poročal predstojnikom.« — »Zanesite se name. Prepričan sem v to.«
In Heinricha Heineja bodo deklamirali.
Po stenah žarnice v podob; sveč.
V modrem salonu častniškega doma poltema kot v spalnici. Osamljeni Strick se je nemarno zavalil v udoben naslanjač in se zagledal v čašo. Zelenorume-na tekočina, mamljiva in s trpkim vonjem po jabolku.
V dvoran; burno ploskajo. Tam se blešči Geiger kot paradižnik. Na vse strani se pači in izraža obenem ponos zaradi uspeha in skromno zahvalo. Zdaj mora biti, vsaj po sporedu, glavni odmor. In Heinricha Heineja, so že deklamirali.
Vrata modrega salona zaškripljejo, kot bi jih vrgli s tečajev. Na pragu stoji Raabe in se drži kot ogorčenj nadangel Gabrijel. »No, Raabe, je lirika pomagala izobraževati?« Strick vzame čašo in srka težko vino, ki teče kot olje. Ko bi to vino lahko spregovorilo, pomisli Strick, bi zastokalo od užitka, da se lahko poduha.
Raabe navali, kot bi ga hotel prebosti. »Kako je prišel Geiger do Heineje-vih pesmi?« — »Tudi jaz se sprašujem.« Raabe trepeta, kot bi mu kdo zlil kozarec vina v obraz in nato vrgel še rokavico. Strick ga gleda, kot bi gledal neko dobro, vendar ne izredno sejemsko predstavo.

!il!!lll!liilll!!!i!llill!llll!IIIIIIHII!
Illl!lllll!llll!lllll!!llll!!llllll!lllil!!llllllll!ll!lllllllll!!llllllllll!llllllllil!llllll!!illll!lllllll!l!lll!!lllllllllllll|]!llllllllllll!lll|]!l!llllll!llllllll!llll!lillll|llliil!l!llllllllii!!lll;illlllll!lllj||||||]|!lilll
lili!!!
Illlllllllllllllllllllliillllllllllllllllllllllllllliiilllllllllll!
HUB

l!!lli!lllli!:ll!l!ll!llllllll]!lllllll!llllllll!l!llllllll!ll!!llll!lll!l!lllllllllllllllllllll!lllllllllll!lllllllll!l
VARČEVANJE
na nepravem mestu lahko več škodi, kakor koristi
Pa vendar zaradi zanemarjenja razsvetljave neodgovorno zapravljamo na tisoče delavcem vid, eno najdragocenejših dobrin. Naj nas letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije
»Čuvajmo vid - preprečujmo slepoto«
spodbudi, da začnemo preganjati mračnost iz vseh delovnih prostorov. Delavci bodo hvaležni, podjetjem pa se bodo stroški za dobro razsvetljavo hitro poplačali. Saj pravilna razsvetljava blagodejno vpliva na delavčevo razpoloženje in dviga njegovo delovno storilnost.
Nudimo vam za ureditev ekonomične razsvetljave naše
ELKO svetilke za vsak namen in za vsak prostor
Koristite brezplačne usluge: nasvete, ponudbe in projekte naših strokovnjakov za razsvetljavo. Sporočite nam svoje želje in težave. Skupno bomo laže hitro rešili vsak problem razsvetljava.
»ELEKTROKOVINA« - MARIBOR

NEZANIMIVO -NEPOMEMBNO
Kaj vse beležimo na športnih straneh naših dnevnikov in tednikov? Gorje, če na primer pozabimo na rezultat kake nogometne tekme v Srednjem Kašlju, ali natančno opisati, kako so nekje na Štajerskem pretepli nogometnega sodnika, ali na vest, da je včeraj na tem in tem prvenstvu ta in ta podrl devet kegljev in tako spet izboljšal svoj osebni rekord, itd. itd.
Ze prav. Tudi to je potrebno. Toda pri vsej tej plohi dogodivščin, s katerimi polnimo časopisne strani, gredo mimo nas stvari, za katere ne najdemo niti najskrom-nejšega prostorčka. Tako je na primer pred dnevi izšlo obsežno delo znane športne delavke Jože Trdine o telesni vzgoji predšolskih otrok. Brez najmanjšega odmeva, seveda.
Verjetno ne zato, ker je telesna vzgoja naših najmlajših na najboljši poti in ker o
njej že vse vemo. Bolj verjetno zato, ker se pretep na igrišču čita skoraj tako kot dobra kriminalka.
In čemu bi potem po nepotrebnem trošili dragocen časopisni prostor?
PA SE »ZGUBA«
Nedavno so na gimnaziji v Škofji Loki popravljali in predelovali pravilnik o delitvi osebnega dohodka.
Ko so prišli do točke, ki pravi, da je treba upoštevati in ovrednotiti tudi fizični napor na posameznih delovnih mestih, se je ravnatelj ozrl okoli sebe in počasi dejal:
»Ja ..., verjetno prideta tu v poštev le hišnica in kurjač.-«
mPa profesor za telesno vzgojo?« je presenečeno vprašal tovariš, ki se že leta in leta vbada na tej šoli s tem nehvaležnim poslom.
»Aa..., saj res, na to sem pa pozabil. Sicer p ■veste, vaše delo zahteva po eni plati nekoliko večji fizični napor kot delo drugih profesorjev, po drugi plati pa ne zahteva umske koncentracije. Skratka, fizično delate več, umsko pa manj in... to se izenači.-«
In pri tem je ostalo, toda... po vsem tem bi človek sklepal, da imata kurjač in hišnica precej intenzivnejše duševno delo kot profesor za telesno vzgojo, saj se v njunih primerih po mnenju profesorskega zbora nič ne izenači...
S H, O
'
WmSS$i
IMAMO NEKAJ, KAR SE NE DA NADOMESTITI - MLADOSTNI POLET
Ulili?
PRED TEDNOM DNI JE NA VELIKEM ZBOROVANJU PRED JESENIŠKO ŽELEZARNO NASTOPILA OKROG SEDEM TISOČ KILOMETROV DOLGO POT S SREBROM OKOVANA ŠTAFETNA PALICA, KI BO E NA DAN MLADOSTI 25. MAJA IZROČILA NEPOSREDNO TOVARIŠU TITU ZA NJEGOV 70. ROJSTNI DAN ISKRENE POZDRAVE IN VOŠČILA VSEGA JUGOSLOVANSKEGA LJUDSTVA.	g
ŠTAFETA BO S POMOČJO VELIKEGA ŠTEVILA LOKALNIH ŠTAFET ZAJELA TAKO REKOČ VSO S MLADINO JUGOSLAVIJE IN BO SAMO V SLOVENIJI SLA SKOZI VEC STO TISOČ ROK NASE MLADINE.
ZVEZNA ŠTAFETA MLADOSTI JE ODHITELA Z JESENIC PROTI KRANJU, KJER SE JI JE PRIDRUŽILO VELIKO ŠTEVILO LOKALNIH ŠTAFET IN DVE CELO Z VRHOV GRINTOVCA IN STORŽIČA. IZ	§
KRANJA JE ŠTAFETA ZAVILA PROTI KAMNIKU TER NAPREJ PROTI GORNJEMU GRADU, DRAVO GR A-	|
DU, MARIBORU, PTUJU, NOVEMU MESTU TER PREK KOČEVJA IN VELIKIH LAŠČ PROTI LJUBLJANI.
PRETEKLI TOREK JE V LJUBLJANI SPREJEL ŠTAFETNO PALICO EVROPSKI PRVAK V VAJAH	§
NA ORODJU MIROSLAV CERAR IN JO IZROČIL PREDSEDNICI CK LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE	J
FRANCKI STRMOLE. POTEM SO NOSILCI ŠTAFETE STEKLI PO LJUBLJANSKIH ULICAH PROTI VRH-	|
NIKI, LOGATCU IN POSTOJNI, KJER SE JE ZVEZNI ŠTAFETI PRIDRUŽILA ŠE DRUGA REPUBLIŠKA - g ŠTAFETA, KI JE ISTEGA DNE KRENILA DO IZVIRA SOČE, DA PONESE TOVARIŠU TITU GOREČE ŽE-	B
LJE NAS VSEH, DA BI ŠE DOLGA LETA OSTAL CIL IN ZDRAV IN NAS ŠE NADALJE KREPIL IN VO-	j
DIL KOT DOSLEJ.	gl
Ni še dolgo tega, kar smo v naših časopisih sledili živahni razpravi o Velem polju, o tem našem »bodočem« zimskošportnem turističnem centru pod Triglavom, ki ni razburil. samo fantazij, ampak še več duhov. Takrat smo slišali vsaj toliko mnenj, kolikor avtorjev se je oglasilo k besedi in po vsem povedanem in zapisanem ter po vseh argumentih človek skoraj res ni več vedel, za kaj bi se odločil, za cesto ali za žičnico? In kaj bi bilo bolj pametno — zgraditi cesto z bohinjske ali z blejske strani, jo speljati skozi predore ali pod galerijami, urediti parkirne prostore za ne kaj sto ali za nekaj tisoč avtomobilov? Pa še, kam postaviti bencinske črpalke, da ne bo smradu, kako organizirati cestno službo, da ne bi obtičal ves promet že ob prvem snežnem metežu?
Tako smo modrovali in se vpraševali: kaj pa če bi bilo bolj modro urediti pristop na Velo polje samo z gondolskimi žičnicami, ki bi jih lahko razširili v širok sistem žičnic, da bi z njimi povezali vse pomembnejše točke triglavskega okoliša, kakor imajo to urejeno v drugih turističnih centrih? Pa še o novih domovih, o hotelih, o smučiščih, o turističnih in tekmovalnih progah, o skakalnicah in drugih športnih napravah je bilo govora; celo o estetskih komponentah, o »beli transverzali, ki bi kruto zmaličila harmonijo nedotaknjene gorske samote«. Samo o sredstvih, o denarju, o milijonih in sto milijonih ni bilo besede, pa tudi ne o stricu z nogavico, ki te milijončke hrani ter čaka samo še na to, da bi se neugnani ljubitelji narave in turizma končno sporazumeli in povedali, kam naj jih strese.
O vsem tem sem premišljeval lepo sončno nedeljo vrfi ■ 1§rvavca. Bom takoj povedal, zakaj.
Ne bi mogel zapisati, koliko turistov je tega dne pohitelo iz Ljubljane proti Cerkljam; bilo pa jih je toliko, da je bil na žičnici velik naval in dolga kača, nič bolje pa ni bilo tudi zgoraj. Dolge vrste smučarjev so se vzpenjale ob obeh straneh steptanih smučišč v Tihi dolini in na Njivcah. Sonce je prijetno grelo, pisana množica pa lepo drug ob drugem v breg, korak za korakom, cap, cap, cap — da so se lahko potem za nekaj sekund spustili navzdol, potem pa spet navkreber — cap, cap, cap...
»Nič boljšega za zdravje,« boste rekli. Že res! Toda, tisti, ki so sopihali kvišku, se niso pogovarjali o zdravju, ampak so se menili o žič-
nici. O majhni potegavščini, čisto preprosti, taki za tri ali štiri milijone, ki bi jim omogočila, da bi se v tistih pičlih uricah, kolikor si jih človek lahko odtrga za oddih, da bi se v tem času presmučali desetkrat toliko kot sicer. Lani je za silo služila še stara tovorna vlečnica, letos pa je še ta onemogla. In tako smo spet pri sistemu lastnih nog.
Vidite, in ko smo takole pešačili, mi je prišlo na misel Velo polje ter vse tiste makete in širokopotezni načrti, ki smo jih pred meseci gledali. Da ne bo nesporazuma: iz vsega srca bi se razveselil tega visokogorskega centra, tako kakor bi se ga razveselilo na deset tisoče in sto tisoče športnikov, izletnikov, turistov in ljubiteljev narave. Toda človek se vendarle ne more znebiti pomislekov, da se na veliko pogovarjamo o gradovih v oblakih, tistega, kar bi brez posebnih težav lahko uresničili tudi v sedanjih razmerah, pa sploh ne omenjamo. Pogovarjamo se o novih centrih, računamo, kolikšna bi bila njihova kapaciteta, ugibamo, kakšne vrste turisti Bi hodili tja — tam, kjer pa turiste že imamo in kjer se nam sami ponujajo, z njimi sploh ne računamo. Ne gre samo za Krvavec, pa čeprav tokrat pišem . le o njem; še precej je takšnih izletniških točk, ki so si jih ljudje sami izbrali in ki jih že desetletja obiskujejo.
Zanimivo, da številke, s katerimi so pred meseci postregli našemu sodelavcu, govore, da imajo pri krvav-ški žičnici najmanj prometa
—	in z njim tudi najmanj dohodka — prav v zimski sezoni, čeprav nudijo krvav-ška smučišča idealno smuko vse tam od konca novembra pa pozno v maj in čeprav leže v neposredni bližini ,dveh , .velikih industrijskih središč, Ljubljane in Kranja. Je že tako! Smučarju dandanes ni dovolj, da ga pripelješ iz doline do smučišč, tam ga pa prepustiš peš hoji
—	ampak si, prav obratno, bolj želi žičnice na smučiščih, do njih pa je pripravljen potočiti tudi nekoliko potu. Prav zato mnogi stari obiskovalci Krvavca v zadnjih letih raje zahajajo v Kranjsko goro. na Črni vrh, na Pohorje in še dlje.
Lepo je, da pripravljamo velike načrte in mislimo na prihodnost. Prav pa bi bilo tudi, če bi polea teh velikih načrtov napravili tudi kakšnega manjšega, skromnejšega. takšnega, ki bi ga lahko takoj uresničili — in ki bi bil še kako dobrodošel.
Ali pa morda takšni načrti, s katerimi nič ne tvegamo, niso zanimivi? M. M.
umu
iiniiiii
Razpis 6. partizanskega pohoda »Oh žici okupirane Ljubljane« za leto 1962
OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV LJUBLJANA RAZPISUJE V SPOMIN NA HEROJSKO LJUBLJANO V LETIH OKUPACIJE
PARTIZANSKI POHOD
»OB ŽICI OKUPIRANE LJUBliJANB« ZA LETO 1962
Prireditev ima tekmovalni značaj.
TEKMOVALNE KATEGORIJE
1.	Tekmovalni pohod za moške ekipe na 25 km dolgi progi;
2.	Tekmovalni pohod za ženske ekipe na 15 km dolgi progi;
3.	IStefata 5 X 1000 m za moške ekipe srednjih in vajenskih šol.
DATUM TEKMOVANJA
Prireditev bo dne 6. maja 1962.
TEKMOVALNI POGOJI
Tekmovanje v vseh kategorijah je ekipno. Ekipo sestavlja 5^ tekmovalcev, ki morajo, razen v štafeti, prispeti na cilj istočasno, sicer se plasma in rezultat oziroma uspešen zaključek tekmovanja ne upošteva.
Pravico nastopa v posameznih kategorijah imajo:
1.	V tekmovalnem pohodu za moške ekipe vse osnovne družbene in strokovne organizacije, odredi pred-vojaške vzgoje, ekipe enot Ljudske milice, enot Jugoslovanske ljudske armade, s tekmovalci, rojenimi leta 1943 in prej;
2.	V tekmovalnem pohodu za ženske ekipe vse osnovne družbene in strokovne organizacije s tekmovalkami, rojenimi leta 1942 in prej;
3.	V štafeti 5 X 1000 m moške ekipe srednjih in vajenskih šol, sestavljene iz rednih dijakov srednjih in vajenskih šol.
Za vse tekmovalce, prijavljene za štafete, veljajo omejitve, razvidne iz tekmovalnega pravilnika Atletske zveze Jugoslavije.
ZDRAVNIŠKI PREGLEDI Za vse tekmovalce in tekmovalke je potrebno potrdilo o zdravniškem pregledu, ki mora biti priloženo prijavi. Kasneje prispelih samostojnih zdravniških potrdil tekmovalna komisija ne bo upoštevala, čeprav bodo poslana še pred zaključnim rokom prijav.
Zdravniška potrdila za obe kategoriji tekmovalnega pohoda lahko izdajajo vse vojne, obratne in šolske ambulante ter ambulante okraj-
nih zavodov za socialno zavarovanje in zdravstvenih domov.
Iz zdravniškega potrdila prijavljenih tekmovalcev za štafeto mora biti razvidno, da so tekmovalci sposobni preteči 1000 m. Za registrirane atlete srednjeprogaše ter smučarje-tekače ni potrebno zdravniško potrdilo.
Na zahtevo člana zdravstvene komisije, na zdravstvenih postajah ali na progi, se morajo tekmovalci podrediti zdravniškemu nasvetu, vključno z zahtevo odstopa od nadaljnjega tekmovanja.
PROGE
Tekmovalna komisija bo objavila opis prog za posamezne kategorije najkasneje do 26. aprila 1962.
Proga za vse kategorije poteka po kolovozih, poljskih poteh, cestah in mestnih ulicah. Proga za moške ekipe v tekmovalnem pohodu ima 13? metrov višinske razlike, proga za ženske ekipe na 15 km pa 34 m višinske razlike, štafeta 5 X 1600 m poteka po progi brez višinske razlike.
Vrstni red bo določen po času, ki ga jfe ekipa porabila za svojo pot.
Ekipe v obeh kategorijah tekmovalnega pohoda lahko hodijo ali tečejo po vsej dolžini proge.
Ce bo za štafeto prijavljenih več kot 30 ekip, bo izvedeno tekmovanje po skupinah. V takem primeru bo določen končni vrstni red ekip po času, ki so ga ekipe porabile za svojo pot.
Za končni vrstni red oziroma za ekipe, ki bodo uspešno zaključile tekmovanje, bodo upoštevane samo tiste ekipe, ki ne napravijo na poti nobenega prekrška proti razpisu in tekmovalnim predpisom partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« za leto 1962.
Za tekmovanje v štafeti veljajo tekmovalna pravila Mednarodne atletske zveze (IAAF).
Ura pričetka tekmovanja ter zborno mesto za posamezne kategorije za odhod na tekmovanje bosta objavljena najkasneje do zaključka prijavnega roka.
Tekmovalna proga bo po vsej dolžini vidno označena.
Ob vsej tekmovalni dolžini proge bodo postavljene številne sodniške in rediteljske kontrole, ki bodo skrbele za pravilen in nemoten potek tekmovanja.
Tekmovalci v kategorijah tekmovalnega pohoda so lahko poljubno, vendar prireditvi primerno oblečeni in obuti. Tekmovalci v štafeti morajo biti oblečeni, kot to predvideva tekmovalni pravilnik Mednarodne atletske zveze (IAAF).
Tekmovalci v kategorijah tekmovalnega pohoda lahko med tekmovanjem uživajo hrano, ki so jo vzeli s seboj na pot.
> NAGRADE
zmagovalna ekipa v vsaki tekmovalni kategoriji ter prvoplasirane ekipe Zveze borcev NOV v obeh kategorijah tekmovalnega pohoda prejmejo naslov »Zmagovalec partizanskega pohoda« OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE ZA LETO 1962« v udeleženi kategoriji in plaketo zmagovalca v trajno last. Člani prvopla-siranih ekip prejmejo zlate, drugo-plasiranih ekip srebrne in tretjepla-siranih ekip bronaste plakete.
Vsi udeleženci partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« za leto 1962 prejmejo spominsko značko partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« za leto 1962.
PRIJAVE
Prijave, ki morajo vsebovati priimek, ime in letnico rojstva tekmovalcev oziroma tekmovalk, se pošiljajo na naslov: Odbor za partizan-
ski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« za leto 1962, Tekmovalna komisija, Ljubljana, Komenskega 7, soba 48.
Odbor bo sprejemal prijave do 20. aprila 1962 do 12. ure.
Kasneje prispele prijave Odbor za partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« za leto 1962 lahko odkloni ali upošteva. Dokončno prijavo za štafeto, iz katere bo razviden vrstni red v štafeti, mora oddati vodja ekipe na zbornem mestu za odhod na tekmovanje.
RAZNO
Po tekmovanju 6. maja 1962 bo ob 17. uri zbor vseh udeležencev v dvorani Slovenske filharmonije na Trgu Revolucije, kjer bo slovesna proglasitev zmagovalcev.
Morebitne pritožbe vlagajo vodje ekip pismeno pritožbeni komisiji, ki bo poslovala dne 6. maja 1962 do 22. ure v stavbi Slovenske filharmonije na Trgu Revolucije, v naslednjih dneh do vključno 15. maja 1962 pa v prostorih pisarne Odbora na Komenskega cesti 7, soba 48.
Stroške vožnje, prehrane in eventualnega prenočišča za vse udeležence izven Ljubljane nosijo tekmovalci oziroma organizacije, šole, odredi, ki so jih poslali. Organizacije, ki potrebujejo za svoje tekmovalce prenočišča na predvečer tekmovanja, morajo svoje potrebe po prenočiščih javiti hkrati s prijavo.
Informacijska pisarna bo poslovala dne 5. maja 1962 od 14. ure do 6. maja do 22. ure v stavbi Slovenske filharmonije na Trgu revolucije.
Razpis tolmači Tekmovalna komisija Odbora za partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« za leto 1962.
Okrajni odbor Zveze borcev NOV — Ljubljana
K O STA NAGI : BOSANSKA KRAJINA ,942
Prva krajiška brigada
V tem času smo dobili nalogo, da ustanovimo proleterski bataljon in da ga pošljemo v sestav Prve proletarske brigade. Bataljon bi moral čez Bosno. 2 njim sta odšla tudi Pucar in Osman Karabegovič, da bi izkoristila prisotnost bataljona v centralni Bosni za okrepitev našega gibanja. Ta bataljon pa je doživel pravo goigoto. V Bosni je naletel na zelo težaven položaj in v bojih izgubil svojega komandanta Zdravka. Reke Bosne ni mogel prekoračiti, pa so zato sklenili, da gre čez Savo v Slavonijo, kjer je sodeloval v številnih akcijah in okrepil položaj gibanja na tem območju.
NAPAD
S POMOČJO »KLINOV«
Tudi na Kozari je bil močan odred, ki ga je vodil legendarni' Šoša. Predlagal je, naj bi napadli Prijedor, ki je bil tedaj za našo vojsko veliko mesto. Na Kozari smo proučili položaj, in sklenili, da napademo Prijedor in ga osvobodimo. To je bila ena prvih večjih akcij naše narodnoosvobodilne vojske. Akcijo smo uspešno izvedli.
Napad smo organizirali s pomočjo »klinov«. Ker nismo imeli ne topništva in ne letalstva, smo napadli ponoči. Udarne skupine borcev z bombami so prišle v mesto brez boja, potem pa izzvale paniko in dezorganizacijgo v sovražnikovi obrambi. Za njimi so vdrle čete in bataljon ter začeli napad. Tako napadati polnoči ne more vsaka vojska, temveč samo tista, ki ima visoko moralo in visoko politično zavest, kajti ponoči je. težko voditi enote. Tedaj odločata samo zavest in neobičajno osebno junaštvo. Boj smo bili dva dni. Potem je prišel Rato Dugonjič, ki ga je tovariš Tito poslal, naj bi pregledal, kakšen je položaj v Bosanski Krajini. Dugonjič nam
je prinesel Titovo pismo, v katerem nam Vrhovni štab sugerira, naj, če moremo, osvobodimo Prijedor, ker bi tako omogočili, da Grmeč povežemo s Kozaro in ustvarimo pogoje za bolj organizirane posege in bolj kompaktno svobodno ozemlje. Tovariš Marko je sugeriral, da po osvoboditvi Prijedora, če moremo, osvobodimo še Jasenovac in zapornike v njem. Veseli smo bili, da smo že uresničili Titovo zamisel. Rato Dugonjič je bil navdušen nad položajem v Krajini, sodeloval je tudi v osvoboditvi Prijedora in videl naše rezultate. V tej operaciji sta se Rudi Cajavec in Franjo Kluz spustila z letalom na osvobojeno letališče v Prijedoru in namesto, da bi bombardirala mesto, pripeljala polno letalo pušk in municije.
USTANOVITEV PRVE KRAJIŠKE BRIGADE
Osvoboditev Prijedora je pomenila mejnik za gibanje v Bosenski Krajini. S to akcijo so bili četniki povsem demoralizirani in razbiti. Tedaj smo ustanovili Prvo krajiško brigado, ki je.imela okrog 1200 borcev, protitankovske topove, minometal-ce, vsak vod pa je imel tudi puškomitraljez. Osvoboditev Pri-jedora nam je prinesla tudi precej municije in orožja, tako da smo oborožili številne borce. Z osvoboditvijo Prijedora je bila svobodna tudi vsa okolica od Banja Luke do Bosanskega Novega. V tem času smo dobili iz Vrhovnega štaba navodila o veljavnosti činov in znakov. Komandirji in komisarji so si prisili na rokave znake, kar je zelo vplivalo pri utrjevanju vojaške discipline.
KOZARA
Motorna, črpalka
M P 250/20
■Kite
iH
i&
sirni
iEP
je te dni dospela s Tomosovega tekočega traku. Črpalka je centrifugalna, opremljena s 60 ccm bencinskim motorjem; moč 2,4 KS, kapaciteta 250 1 v minuti pri tlačni višini 20 m. Teža z gorivom vred znaša 14 kg. Zelo je praktična in ekonomična ter se uporablja za črpanje vode iz čolnov in manjših ladij, za namakanje vrtov in polj, za opraševanje In škropljenje sadovnjakov in vinogradov ter kot pomožno gasilsko sredstvo.
Zahtevajte prospekte in ostale Informacije pri Tomosovih prodajnih zastopnikih!
Tovarna motornih vozil
Tomos Koper
ker je odred ostal na Kozari in sprejel boj. Vendar, ko se je ljudstvo umaknilo na Kozaro, se je komandant odreda Soša odločil braniti to ljudstvo. Po mojem mišljenju je Soša pravilno ravnal, čeprav so ga zaradi tega kritizirali. On ni mogel zapustiti ljudstva, ko. mu je bila potrebna pomoč. Šoša je bil komandant, ki je imel velik ugled. On je legenda za Kozaro. Po vsem tem se kajpak ni mogel umakniti. Ker pa se ni mogel prebiti niti skozi obroče, je sprejel boj, ki je bil hud in krvav.
Kljub velikim žrtvam je odred razbil sovražnikovo ofenzivo. To je bila resnična vojna.
, Topovi so grmeli, vsa Sava je bila blokirana z vojaškimi ladjami — madžarskimi monitori. Razen topov so bruhala na Kozaro svoj ogenj tudi letala — strmoglave!. Sovražnik je napravil nekaj obročev okoli naših enot. Ko je bilo jasno, da ne bo moč več zdržati, smo ukazali umik.
ZABELEŽENO
Ni minilo kdo ve koliko časa od afere »bombnik B-70 ki je dvignila precej, prahu na Capitol Hillu, pa je že izbruhnil nov »slučaj«; Afera z bombnikom se je. končala remi. Kongresni komite za. vojno službo na čelu s Carlom Vinso-nom, demokratom z Juga, ie hotel, na vsak način prisiliti administracijo in Pentagon, da bi dovolila proizvodnjo bomb-
KURIR MARKO
in osvobodili Ključ. Od Ključa do Sanskega Mosta se namreč razteza zelo plodna dolina. To našo akcijo, smo zato imenovali »ekonomska akcija«.
Ker smo vedeli, da se nam približuje Vrhovni štab, s katerim se pomika tudi dolga kolona ranjencev, smo jim hoteli organizirati čimbolj topel sprejem. Uspeli Smo zgraditi lesene ambulante. Kmetje in gozdarski delavci so zgradili tako lepe oddelke, da je imel vsak bolnik ali ranjenec vse potrebno udobje. Zdravnikov smo imeli dovolj, saj so se nam pridružili v vsakem mestu. Nekatere smo mobilizirali, drugi pa so se nam prostovoljno pridružili.
nika B-70, ki bi veljala ZDA okrog 10 milijard dolarjev v nekaj naslednjih letih. Vse je kazalo, da bo močni Vinson prekrižal meče z administracijo, ker so bile formulacije njegove zahteve za administracijo obvezne. Obrambni mi-mister McNamarra se je upiral, češ da bo bombnik z nadzvočno hitrostjo 2000 milj na uro zastarel, še preden bo proizvodnja končana, saj se bodo rakete in raketni sistemi še bolj razvili. Zategadelj je vse kazalo, da bo predsednik ZDA v zadregi in da se moral pokoriti Kongresu. Prišlo pa je tudi v tem primeru do kompromisa, kar je že značilno pri rešitvah takšnih položajev v zahodni demokraciji.
Vinson je preformuliral svoje predloge, McNamarra pa je privolil, da bo še enkrat proučil primer z bombnikom. Na ta način bombnika niso zbrisali z dnevnega reda in ostaja še naprej možnost, da se lotijo njegove proizvodnje.
Druga afera je izbruhnila zaradi dobička posameznih tovarn pri proizvodnji raket. Zdaj troši administracija pri uresničevanju raketnega programa nič 'manj kot 16 milijard.
PIRAMIDA
O Kozari bodo zgodovinarji še izrekli svojo oceno. Vprašanje je, ali je bila to napaka,
Rad bi omenil nekega kurirja. Nedoločene ih skromne zunanjosti ta človek ni vzbujal vtisa moči in zaupanja. Vendar prav za tem skromnim in mirnim značajem se je skrivala prava vrednost ljudskega borca. Trikrat je naš Bučma odšel iz našega štaba na Grmeč, se prebil skozi vse obroče na Kozari in se vračal z dragocenimi navodili in obvestili. To ie bil eden naših najbolj hrabrih kurirjev. Imel je odličen dar opazovanja pa nam je bilo zato bolj pomembno, kar nam je pripovedoval s poti, kot pa kratka poročila o položaju pa bojišču. Padel je proti koncu vojne v Vzhodni Bosni. Pokosil ga je rafal iz četniške 'zasede. Imel je veliko željo postati inženir. Njegove sposobnosti za ta poklic so bile očitne. Dogajalo se je, da so se nam pokvarile radi jske naprave in ko nihče od strokovnjakov ni mogel ugotoviti napake, jo je Bučma nrav gotovo našel in popravil.
V sovražnikovi ofenzivi na Kozaro so sovražniki Prijedor - spet*.ZtisPgjl.iJpotnigriU smo tovarišem na Kozari s tem, da smo napadali Bosansko Krupo in jo osvobodili ter tako malce olajšali položaj borcev na Kozari.
■ Napadli pa smo tudi Sanski Most in Bosanski Novi ter s koncentracijo vojske za hrbtom sovražnika temu povzročali hude probleme. Sovražnik 'je hotel likvidirati Kozaro. pa se zato ni preveč oddaljeval s teh položajev. Vendar, ko je ugotovil, da se riaše sile krepijo, je pohitel z nanadom na Kozaro. Zaradi naših akcij je propadla njegova namera, da z ofenzivo nadaljuje tud na Grmeču. Medtem smo naše simbodno ozemlje močno razširili.
NAČRT HRABREGA KURIRJA
Ko smo planirali operacijo na Ključ, je prišel k' meni neki kurir, ne spominjam se njegovega imena, in mi rekel, da bi mi nekaj predlagal. Povedal je, da pozna v Ključu vsak grmiček, in me zaprosil, naj bi bil vodja bataljona, da bi ga prepeljal brez boja v Ključ, Sprejeli smo njegov načrt in. v resnici je bila precejšnja zasluga za uspeh operacije prav v tistem, kar je ukrenil ta kurir. Pripeljal .je bataljon Banka Sipke brez borbe v središče Ključa. Mrak je bil in bataljonu je uspelo priplaziti se do glavne mestne ulice. Vojaki so se skrili po Vežah v hišah vzdolž dolge ulice.'Roč-ne bombe, ki so jih potem vrgli v vse smeri, so V središču povzročile veliko paniko med sovražniki. Ključ smo po tem zelo hitro lahko osvojili. Zelo mi je žal, ker se ne spominjam imena tega hrabrega človeka, vem samo to, da je bil po rodu iz Ključa.
DOBIČKA
TITOV PRIHOD V KRAJINO
»EKONOMSKA« AKCIJA
V Bosanski Krajini je bila tedaj zelo važna preskrba za vojsko. Zaradi tega smo napadli
Naslednjega dne po napadu na Ključ smo po radiu prejeli depešo, da je tovariš Tito z Vrhovnim štabom prispel v Krajino in da naj se čimprej javim pr; njem na Cincaru. To je bil : radosten dan junija 1942. Ponosni smo bili, ko smo lahko Titu raportirali, da smo uresničili nalogo, kj nam jo je zaupal v Foči. D j uro Pucar-Stari, ki je tedaj tudi prispel na Cincar, je z zadovoljstvom ugotavljal, da imamo Titu marsikaj povedati. Osvobodili smo veliko ozemlje, imeli smo prvo Krajiško brigado, pet krajiških partizanskih odredov, okrog 14.000 organiziranih borcev, ne računajoč tiste v zaledju (v odborih, v poveljstvih itd.) Ustvarili smo pogoje za nadaljnji razvoj osvobodilnega boja.
Denar je namenjen za proizvodnjo različnih raket vrste Atlas, Titan, Minuteman, Saturn, Polaris itd. Ta denar se steka v blagajne sto in sto privatnih podjetij, s katerimi Pentagon sklepa pogodbe. Velika podjetja še naprej močno razčlenjujejo svojo delavnost in pri tem uvrščajo v proizvodnjo zelo širok krog ljudi. S tem ustvarjajo verigo med seboj odvisnih podjetij, ki uresničujejo program vlade. Vsakemu podjetju izplačujejo denarna sredstva na osnovi proizvodnih stroškov in fiksirane vsote dobička, ki pa seveda iti majhen.
Po nekaj mesecih preiskave je neki kongresni komite, ki ga vodi John McLellan, predložil Kongresu dokaze o tako■ imenovanih »piramidah dobička«, ki so nastajale v podjetju »Douglas Aircraft Čomp.«, pa je prišlo zategadelj v Washingtonu do zasliševanj. Vsa zadeva je vzbudila vtis, da ne gre za osamljen pojav. .	;	-
»Douglas Aircraft Čomp.« je v- resnici pogodbenik z »Western Electric Comp.«, ki je za Pentagon glavni dobavitelj. Douglas je večino del medtem prodal drugemu podjetju, to je svojemu pogodbeniku, podjetju »Consolidated Western Steel Comp.«.
V preiskavi so ugotovili, da so vsa tri podjetja zaslužila okrog deVet milijonov dobička, to je skupaj 29,5 milijona dolarjev, pa se je zato cena naročilom dvignila za 20 %. Drugo poročilo pa kaže, da je »Douglas Aircraft« zahteval 45 milijonov dolarjev " več za dela na raketi Nike-Ceusu, 82 % proizvodnje pa je bilo izven tega podjetja. Dobički so po vsem tem bili preveliki in so jih dosegali brez velikega truda. Zato se je pojavilo vprašanje, ali ne delajo tudi druga podjetja tako?
Boj za vojaška naročila in s tem v zvezi za dobičke ni neobičajna stvar, posebno v dneh, ko sestavljajo vojaške programe in proračune. Na člane Kongresa, senatorje in ljudi v administraciji pritiskajo z vseh strani. Pred nekaj dnevi, so objavili, da so »mešetarji« potrošili nad 3 milijone . dolarjev, da bi vplivali na odločitve Kongresa pri reševanju zadev iz leta 1961. Od tega je 17.1 skupin predstavnikov bus-sinesa potrošilo poldrugi milijon dolarjev. To pa so samo prijavljene vsote, ki ne kažejo resničnega stanja stroškov posameznih skupin,, saj je samo 312 skupin od skupno 600 objavilo svoje izdatke.
Vsekakor bodo imenovali še nekaj komitejev z nalogo, 'da bodo te piramide hitrih dobičkov brez posebnega truda razkrili in ugotovili preveliko prizadevnost nekaterih bus-sinesmanov okoli proizvodnje tistega orožja, ki povzroča val demonstracij po vsem svetu, orožja, za katerega se že več let trudijo, da bi ga bilo čimmanj in da bi čimmanj ogrožalo prihodnost človeštva.
■llllIllllEllEEemilEllEEllllilllBIII!™^^
N« • PRIPOVEDOVANJE ŠPUMIA • PRIPOVEDOVANJE

V mreži žarometov
Preživel sem dolgočasen, vendar zelo napet dan. Srečen sem bil, ko sem okoli 18. ure zagledal svojega bradatega prijatelja, ko je stopal proti kolibi.
Pripravil je večerjo in okrog 22.30 mi je rekel:
— Grem dol, na obrežje. Če se bo kdo približal, pridite za menoj, vendar brez hrupa.
Minilo je 45 dolgih minut. Spanec me je mučil in komaj sem imel oči odprte. Potem so se odprla vrata:
— Pravkar sem dobil signal. Vašega čakanja je konec!
Segla sva si v roke in se zelo prijateljsko poslovila.
Bil sem nekaj metrov od obrežja, ko se je v neposredni bližini pokazala luč. Ozrl sem se in videl, da je moj prijatelj pri kolibi tudi pravkar posvetil z lučjo. Minilo je še nekaj minut in zagledal sem obris gumijastega čolna, ki je drsel proti meni.
— Dober večer, gospod, mi je rekel veslač. — Zelo lepo, da se spet vidiva.
— Upam, da bo ta let uspešen, je rekel pilot. — Peljemo sicer precej starega železa, vendar moramo skrbeti predvsem za posadko.
— Kaj mislite, da je ta polet moja ideja, da se vozim za svojo osebno zabavo?
Pilot se je nasmejal in rekel:
■— Kako morete kaj takega početi? Jaz tega ne bi' mogel.
— Pa, sem rekel, nekdo mora!
Prav tedaj mi, je vodja zavpil na uho:
— Pripravite se, še ena minuta.
Pripravil sem se na skok v srce Nemčije, skok v svojo poslednjo špijon--sko nalogo.
Potem me je objel mrak. Pogledal sem dol in opazil, da bom padel na njivo ali pa rob gozda.
Padel sem na njivo, zelo hitro stlačil padalo pod neko grmovje in jo mahnil ob robu gozda.
Zaslišal sem glasove, ki so prihajali .z moje desne in ugotovil, da gre za skupino, ki .me išče. Ker sem sodil, da je bolje biti na strani lovcev, kot pa biti tisti, ki ga lovijo, sem šel proti njim, se skril za neko drevo, potem pa
povsem mirno krenil proti človeku na skrajnem krilu. Vprašal sem ga:
—	Ste mogoče kaj opazili?
—	Ne, je rekel, prav ničesar.
Pridružila sva se ostalim lovcem, ki so se zbirali na njivi. Čudna skupina je bila: kmetje, kmetijski delavci, tri ali štirje starejši vojaki in zelo stan narednik.
VSE ZA DENAR
S PADALOM
V SRCE NACISTIČNE NEMČIJE
Slišali smo, kako so granate piskale nad nami. Letalo se je nekoliko zazibalo, potlej pa se spet odločno pognalo dalje.
Ničesar se ne spominjam; ne vem, kako sem odskočil iz letala. Spominjam se le nekaj trenutkov, ko sem brez moči bingljal v zraku. Užival sem, ko sem letel proti zemlji. Tedaj pa je v hipu postalo okoli mene svetlo, kot bi se prižgalo na tisoče luči. Zajel me je žaromet in me Spremljal na poti proti zemlji.
Premišljeval sem, če me sovražniki
čakajo prav tam, kjer bom pristal in kaj se bo vendar zgodilo, Če je to resnica.
Narednik, ki je bil hudo prehlajen, je vprašal, če je kdo kaj opazil, potem pa rekel:
— Se enkrat bomo pregledali okolico in če ničesar ne najdemo, se bomo razšli!
Bil sem čim bliže svojemu znancu in naslednjih dvajset minut smo. kajpak zaman hodili po njivah in gozdu.
Čez nekaj časa sva zaslišala piščalko.
— Konec je, gremo domov. Mimogrede, vi niste iz vasi, kajne?
■iiiiipiiiiiiiEiiiiiiiiimiEHniimiiiiinEiiiiiiEiiEiim	...[iiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiml
©
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 14 - 14. aprila 1962
i
A
OBISK PRI ŽELEZNIŠKEM TRANSPORTNEM PODJETJE MARIBOR
Razumljivo je, da se tudi v železniških transportnih podjetjih (ŽTP) dnevno pojavljajo nešteti gospodarski, kadrovski, socialni in drugi problemi, s katerimi se je treba spoprijeti, jih reševati in odpravljati. Tudi ŽTP imajo svoje podjetniško življenje, svoj razvoj in svoje specifičnosti.
Kakšen je življenjski utrip pri ŽTP Maribor?
Podjetje obsega ❖se proge v severozahodnem področju Slovenije od Zidanega mosta naprej in ima stalno nad 5000 zaposlenih. Letno odpravi 11 milijonov potnikov, v prevoz prevzame preko 3 milijone ton blaga, skoraj toliko ga pa tudi preda prejemnikom. Obstaja od 1. januarja 1961 dalje in je torej šele 16 mesecev stara gospodarska organizacija.
V tem dobrem letu poslovanja se je nabralo toliko številk, novosti in teženj, da jih je težko prav zvrstiti, vendar poskusimo:
Proge so v glavnem slabe in dovoljujejo le muzejske hitrosti. Sredstva je bilo treba namreč najprej združevati za obnovo magistrale: Jesenice—Ljubljana—Zagreb. Tudi proge so kategorizirane po svoji pomembnosti in je treba z uvidevnostjo dajati progam I. reda prednost pred progami II. in III. reda. Letos pa pridemo tudi mi na vrsto. Še to pomlad se bo začel remont premikati od Zidanega mosta proti severu. Nekaj kilometrov bo popolnoma obnovljenih, vse do Pragerskega pa bo z varjenjem tračnic v dolge trakove proga toliko izboljšana, da bodo omogočene večje hitrosti in večji osni pritiski. V nabavi je stroj za podbijanje pragov, da bo končno tudi na železnici odzvonilo legendarnemu krampu in 'lopati. Vzdrževanje prog bo lažje in boljše, vožnja s šinobusom pa na tem odseku ne bo več podobna jahanju na kozlu.
Lani je bilo nabavljenih 15 šti-riosnih potniških vagonov in 2 jedilnika, prevzeti sta bili tudi že 2
Diesel lokomotivi od naročenih petih. Sedaj opravljata poskusne vožnje, z novim voznim redom pa bosta prevažali sezonske vlake na relaciji Maribor—Reka in Maribor— Pula.
Za izpopolnitev prevoznih uslug je podjetje uvedlo dostavno službo, za sedaj v Celju in Mariboru. Po želji stranke dostavi podjetje s svojimi kamioni prispelo pošiljko naslovniku in obratno. S tem odpade stranki skrb za odvoz in dovoz blaga, pošiljka pa pride prej na svoje določeno mesto.
Odgovornost za rentabilno poslovanje narekuje podjetju kritičen pregled vseh dejavnosti. Seveda se v tem kratkem času ni dalo vsega narediti. Kot pomembnejši ukrep naj omenimo sklep podjetja, da se na relaciji Poljčane-Zreče zamenja popularni »konjičan« s prevozi po cesti. Konjičan sicer že 70 let uspešno služi, vendar ga je Čas prerasel. Vsakemu prevoznemu sredstvu je treba priznati določeno področje dela — za železnico so to množični prevozi na večje razdalje. Na konjiški progi je pa promet razmeroma slab, zato so bili stroški »konjiča-na« 2,5-lcrat višji po enoti dela, kot je povprečje podjetja, in tudi precej višji, kot so povprečni stroški cestnih prevozov.
Vsaj enaka razgibanost kot v tehnološkem pogledu je-značilna tudi za notranje življenje. Zlasti je pomembna utrditev nove organizacije in decentralizacije samoupravljanja in uvedba nagrajevanja po delu. Podjetje se je moralo v lanskem letu konstituirati, sprejeti pravila, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o delitvi čistega dohodka, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov itd. Vse te zahtevne naloge so za kolektiv, ki je raztresen po celem severovzhodnem slovenskem ozemlju, seveda še toliko težavnejše, vendar mu je s pomlajenim elanom, ki ga je povzročila decentralizacija, to dobro uspelo.
Za dvig delovne discipline, za ■ medsebojne odnose in odnose do dela, za premagovanje zastarelih nazorov in tradicij pa je gotovo najpomembnejša uvedba nagrajevanja po delu. Preko sto let so na železnici dominirali razni sistemi plač, mezd, tarifnih postavk in podobno.! Preko sto let niso bili prejemki posameznika odvisni, od dela, ki ga je opravil, ampak predvsem od tega, v katerem plačilnem razredu je bil. Ko je ostalo gospodarstvo postavilo zahtevo po uvedbi sodobnejšega nagrajevanja, nagrajevanja po delu, je železnica ostala ob strani, češ da je za njeno delo kaj takega nemogoče uvesti. Vendar je v sedanjosti dokaz, da je vse izvedljivo, samo če ima kolektiv pravilno orientacijo in spodbudo. Razumljivo je, da se marsikateri vlakovni odpravnik, kretnik ali premikač ni mogel takoj vživeti v to, (ja ne dobi več svoje stalne, nekje birokratsko določene plače, ampak da dobi enkrat več, drugič manj, pač v odvisnosti, od obsega opravljenega dela. Postavljena pa niso samo količinska merila, ampak tudi kvalitetna.
Seveda je celotni sistem kompleksnega nagrajevanja šele v razvoju, vendar je že sedanji uspeh presenetljiv. Vlaki vozijo mnogo bolj redno, saj so zamude za povzročitelja silno drage. Odnosi do potnikov in strank in sploh do dela So se zboljšali, saj se pri točkovanju vsak ugovor in vsaka reklamacija upoštevata. Nič več ni zahtev po priznanju novih delovnih mest, saj se s tem ne razdeli samo delo na več ljudi, ampak tudi osebni dohodek. Še in še bi lahko naštevali tudi druge pozitivne pojave, ki so se pokazali že na začetku novega načina nagrajevanja.
Okrepila in razgibala se je tudi skrb za človeka. Samo v Mariboru bodo letos vseljivi trije novi bloki s 54 stanovanji, kar bo stanovanjski problem mariborskega prometnega vozlišča precej ublažilo. Imajo pa tudi lokacijo in načrte za novo 40-stanovanjski blok. V Celju bo kmalu vseljivih 21 stanovanj, obnovljena in razširjena je tudi obratna menza, medtem ko je v Mariboru menza v začetni gradbeni fazi. Za strokovno izpopolnitev kadrov je podjetje lani organiziralo 9 tečajev, mnogo delavcev pa individualno obiskuje razne šole za odrasle.
Občutno težavo za poglobitev notranjih teženj pa predstavlja sedanji sistem delitve transportnih
dohodkov. Pri prevozni uslugi sodeluje namreč običajno več železniških transportnih podjetij, koristnik pa plača voznino na začetku ali na koncu prevoza. Zato je treba voznino med ZTP obračunati. Prevozni stroški pa tudi niso povsod enako visoki, zato ima vsako ZTP svojo interno obračunsko ceno. Vendar je voznine včasih manj, včasih pa več, kot bi po internih cenah podjetjem pripadalo. In kadar je denarja manj, dobi tudi podjetje manj in obratno. Skupna višina transportnih dohodkov pa je odvisna od razdalj, strukture in obsega prevozov na celotni mreži JZ. Če, je eno podjetje dobro stoječe, drugo pa ne more kriti niti stroškov (mogoče tudi zaradi premajhne prizadevnosti), se običajno stvar konča z ugotovitvijo, da so bile cene ne-
pravilno priznane in se prvemu cena zniža, drugemu pa zviša, verjetno celo z veljavnostjo za nazaj. Tako stanje ne daje podjetjem polne stimulacije k zniževanju stroškov, po drugi strani pa nobeno podjetje ne ve, koliko bo znašal njegov dohodek, dokler ni napravljen obračun, kar pa traja precej časa. Zato z vso vnemo podpiramo prizadevanja, da se izdela in uvede boljši sistem obračuna transportnih dohodkov, ki bo uspeh enega podjetja napravil neodvisen od dela in prizadevanj ostalih podjetij.
Očitno je celotno prizadevanje ŽTP Maribor usmerjeno v izboljšanje prometnih uslug, v skrb za izboljšanje življenjskih pogojev železničarjev, v to, da se bodo na besedo »železnica« miselno navezali novi, prijetnejši pojmi.
[vse več, bolje
I IN CENEJE
ELMA, tovarna elektromateriala v Črnučah pri Ljubljani je v mnogočem zrcalo našega časa — naših načrtov, naporov in tako rekoč del poti, ki smo si jo začrtali: poti k izgradnji socializma. Tovarno smo zgradili po osvoboditvi, ko smo napovedali vojno gospodarski zaostalosti. Gradnja elektroindustrije, ki nam je tako potrebna, je imela še poseben pomen. Današnja ELMA prav gotovo to krepko potrjuje.
D o vojni smo potrebovali vse več K elektroinstalacijskega materiala.
Proizvajati ga je pričel — s tem se je lotil svoje prve naloge — kolektiv nove tovarne iz Črnuč. Prav je, da zapišemo: že 1947. leta je na novo osnovani biro za elekroindustrijo pripravil produkcijski program in program razvoja te panoge v Sloveniji. Takrat so predvideli, da se bo elektroindustrija razvijala predvsem v Kranju, Ljubljani in Mariboru. Po programu naj bi tovarna v Ljubljani izdelovala ves instalacijski material, serijsko izdelane transformatorje, armature za daljnovode in trafo postaje, popravljalo motorje, transformatorje in števce. In njena lokacija? Danes jo vsi poznamo. Odločili so se za Črnuče, tam v bližini trafo razdelilne postaje jn elektro-mehaničnih delavnic. Dobro leto pozneje, v oktobru 1948. leta pa je bila z odločbo vlade LRS ustanovljena gospodarska organizacija — Tovarna elektromateriala — ELMA. Prvotni program je bil že pred tremi leti, ko je tovarna slavila desetletnico obstoja, popolnoma uresničen, in še več kot to!
Prvi novi objekti so bili dograjeni 1950. leta in kmalu se je izkazalo, da je razvoj hitrejši, kot pa so ga dopuščale tedanje zmogljivosti. Število zaposlenih je tega leta narastlo že na 285. Dne 16. novembra 1950 je kolektiv izvolil svoj prvi delavski svet. S samoupravnimi pravicami je ko-
lektiv prevzel nase tudi velike odgovornosti. Zato si je toliko bolj prizadeval, da bi proizvajal čim več in čim bolje.
Naslednje leto so pričeli uresničevati novo . zamisel. Lotili so se gradnje tovarne izdelkov masovne proizvodnje. V letu 1951 so preselili oddelke orodjarne in montaže v novozgrajene objekte.
Vzporedno s tem so izpopolnjevali notranjo organizacijo oddelkov in dopolnjevali potrebno opremo. Njihov cilj od samega pričetka pa je bil: njihovi izdelki morajo biti najboljši med vsemi na trgu. Danes je to že dejstvo in po tem ELMA slovi. Kako dosledno so stremeli za tem in kako kmalu so dosegli svoj cilj, priča podatek, da so se že 1955. leta uveljavili v tujini! V Turčiji, kjer so se srečali z izvozniki skoraj vseh visoko razvitih industrijskih dežel, so dobili presenetljive pohvale. To pa je bilo hkrati tudi spričevalo o kakovosti in s tem nekakšna viza za druga tuja tržišča. Iz leta v leto so več izvažali.
U es, da je bilo povpraševanje po r| izdelkih, ki so jih proizvajali v ELMI, vseskozi veliko tudi na domačem trgu, kar je zahtevalo od kolektiva vse več naporov, kajti povpraševanju naj bi zadostili. Izkoristili so vse možnosti v proizvodnji, organizirali kooperacijo z drugimi proizvajalci in tako kolikor je bilo
ll
moč povečali proizvodnjo. Pri vsem tem pa naj upoštevamo težave, ki jih pozna vsak delovni kolektiv in ki bi lahko bile usodne za tako mlad kolektiv, kot je bila ELMA. Pomanjkanje izkušenj, pomanjkanje potrebnih kadrov, kar že samo po sebi predstavlja »ozko grlo« proizvodnje, potem še pomanjkanje materiala, pomanjkanje opreme za proizvodnjo, na to neizogibna stanovanjska stiska, zaradi katere je marsikateri član kolektiva odšel drugam. Prav iskrena prizadevnost in res primerna požrtvovalnost pa sta pomagala prebroditi večino težav: tako so že pred leti povečali strojno opremo vseskozi kritičnega bakelitskega oddelka, ko so kupili nove hidravlične stiskalnice, avtomatski oddelek je pridobil dva nova avtomata, orodjarna nov brusilni in nov rezkalni stroj, tečaji za strokovno izpopolnjevanje so se vrstili kot po tekočem traku drug za drugim. Stanovanjsko stisko so ne le omili temveč skorajda premagali z gradnjo novih stanovanj. V neposredni bližini tovarne je zraslo novo naselje, katerega središče so novi večstanovanjski bloki, ki jih je gradila ELMA, urejena delavsko uslužben-ska restavracija je odpravila problem prehrane samskih delavcev in družin, v katerih sta roditelja zaposlena. Trije avtobusi so olajšali pri-
!■■!
bajanje na delo in odhajanje z dela tistim delavcem, ki stanujejo v oddaljenejših, krajih- Prav tako" so z lastnimi avtobusi omogočili organizacijo številnih izletov za člane kolektiva in njihove svojce. Ustanovili so tudi izletniški sklad, v katerega vlagajo člani kolektiva prihranke za izlete in za letni dopust. Počitniški dom, ki ga grade ob morju, bo omogočil vse večjemu številu zaposlenih, da preživijo oddih ob morju. Ne bi smeli prezreti tudi živahne fizkulturne dejavnosti, ki je zelo razvita v tem kolektivu; s športom se ukvarja presenetljivo število zaposlenih, njihova tekmovanja oziroma troboji med podjetji ELIP—KONTAKT—ELMA pa so že tradicionalni. Vse to pa prav gotovo zrcali tudi dejavnost političnih organizacij tega kolektiva, nedvomno pa tudi dejstvo, da so bili Samoupravni organi in vodstvo podjetja kos svojim nalogam.
17 olektiv ELME je lani štel poli vprečno 591 članov, vrednost nje-■"■“gove proizvodnje je bila 1 milijardo 655,000.000 dinarjev. Laže pa si bodo bralci predstavljali proizvodnjo te tovarne, če uporabimo nekaj številk, ki ilustrirajo dosedanjo dejavnost ELME. Doslej so izdelali več kot 9 milijonov stikal, več kot 7 milijonov vtikačev in natikal, več kot 5 milijonov okovov za žarnice. Nihče
IHIIHIU
si ne more predstavljati težav, truda, predvsem pa močne volje, ki je bila potrebna za to, da so lahko pričeli masovno proizvajati vse te artikle. Saj vsaka najenostavnejša operacija povzroča našteto proble- • mov. Vendar je zdaj vse to za njimi.
Niso le usvojili proizvodnje naštetih proizvodov, ampak so si tudi pridobili bogate izkušnje, ki so jim pomagale k novim uspehom.
Proizvodnjo transformatorjev so uvedli že takoj. Danes je to njihova stranska dejavnost. Zdaj še proizvajajo električne likalnike, ki nekako simbolizirajo preusmeritev prvotno zamišljene proizvodnje. Na trg so pošiljali vse več novih izvedb svojih proizvodov, v letu 1952 pa so osno- \ ■ vali nov oddelek za proizvodnjo izolacijskega materiala, v katerem so zapopadeni tudi oljno platno, bou- , B gier cevi in oljni trakovi (ELMA je bila prva v državi, ki je pričela s to proizvodnjo), v naslednjih letih pa je proizvodni program zajel še vodotesni material in avtoinstala-cijski material: proizvajajo več kot 250 artiklov, ki imajo več kot 600 različnih delov. Izdelava terja več kot 5000 različnih normiranih delovnih operacij, seveda pa tudi primerne priprave in orodja. Naštevanja ne bi bilo konec, če bi opisovali vsak oddelek, če bi podrobneje opisovali delovne postopke ali vsaj bežno popeljali bralca v proivodne prostore, vendar pa le zaradi pomanjkanja B prostora tega ne bomo storili. Kajti podatki so tu: lani so izdelali poldrugi milijon mikro stikal in kar 300.000 prodali v Egipt... ELMA je bila tudi na tem področju prva: prva, ki je pričela izdelovati mikro-instalacijski material (že v letu 1959), kajti mikroinstalacijski material ni le lepši in kvalitetnejši, temveč tudi	■
cenejši. Mikrostikalo vzdrži v povprečju pol milijona priklopov, kar ■ pomeni življenjsko dobo 100 let. Naj še povemo, da je kljub zvišanju vseh stroškov in osebnih dohodkov, kolektiv v zadnjih letih trikrat znižal m cene. Danes je ta material precej cenejši kot pred tremi leti' Podobnih Številk je še več.
To je ELMA, velik proizvajalec drobnih izdelkov, brez katerih si danes ne moremo zamisliti življenja.
Toliko pomembnejše je ustvarjanje 5 tega kolektiva, ki se tega zaveda in proizvaja vse več, vse bolje in ceneje.
bbbbbbbi
!«1
IHBI
| KAKO POJMUJE | | VARČEVANJE: |
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
ZABUSANT
ZAKONSKI MOZ
J	1	2	3	4	5	6	1			8	9	4	i«	
13									14				Z	
15		a	E		i		S	17	18		E				
20	r				S	22				P S		24		
	m	25		i	26		1	T			28		a	g
w	3D		m	ti			-32		IH				34	S
35~			36	E3	r				m	38 1			m	šT	1
	,				VI J		_U	M	4T~	43				i*		ji
1*5 i	1				~1	0. !h	46		"J						§pif
	—M					vmm m					ih^šbsih			m
Križanka
Vodoravno: 1. nevaren vodni plazilec, 8. močvirska ptica,
13.	vojak Napoleonove armade,
14.	civiliziran, 15. kratica mednarodne človekoljubne organizacije, 16. del imena' naše prve filmske igralke, 17. pojem v geometriji, 19. velik polotok na severu Evrope, 20. prebivalci državice v Pirenejih, 22. judovski duhovnik, 24. oznaka ene naših republik, 25. kraj na senčni strani pobočja, 27. pomoč, 29. vpitje, 31. trud, 33. vrsta blaga, 35. najmanjši prispevek, 37. ribiška priprava, 38. nikalni prislov, 39. besedica, ki z njo spodbujamo k dejanju, 40. slap nad Bohinjskim jezerom, 42. vrsta zemeljske smole, 45. eno geoloških obdobij, 46. pijača za vzbujanje teka pred jedjo.
Navpično: 1. reka na Dolenjskem, 2. izraz pri igri, 3. poldrag kamen, 4. pozitivni ion, 5. vzvišena lirska pesem, 6. romanski predlog. 7. prebivalka ene evrop-
skih republik, 8. različna soglasnika, 9. podoba, 10. način sedenja, 11. poganjki, 12. puščavnik, 13. telesna hiba, 14. eden naših čutov, 18. staja za živino, 21. tekočine v telesu, 22. poljski sadež, 23. rekruti, 26. čistina v gozdu, 28. teniški lopar, 30. reka
v Srbiji, 32. obrambni nasip, 34. vlivanje, 36. tuje žensko ime, 38. neumen, 41. kemični simbol za cezij, 43. začetnici priimka in imena francoskega pisatelja, začetnika naturalizma (»Germi-nal«), 44. japonska dolžinska mera.
MIRKO TR1ŠLER:
»Organiziram..*
©
Veter mi je zagnal v obraz košček papirja. Pohitel sem za lastnikom, ki je papir izgubil — no, tudi veter je nastal zaradi njegove brzine. Tekel je namreč s sestanka na sestanek kot aktivist za čim boljšo organizacijo kulturno-umetniškega, zabavno-kulturnega, splošno-družb ene g a in tako dalje življenja v našem mestu.
Na papirju je bil njegov intimni dnevnik. Ker pač nisem bil dovolj hiter, da bi ga ulovil, mu vračam zapiske po tej poti. Morda bo to zanimalo tudi ostale bralce.
NEDELJA. — Nedelja je vedno kamen spotike v organizaciji prosvetnega, zabavno-kulturnega in splošnoizobraževalnega življenja vsakega mesta. Ob nedeljah so nabito polni vsi kinematografi, dodatno so organizirane celo matineje. V gledališču imajo popoldansko in večerno predstavo. No, ali je to dovolj za splošno kulturno-prosvetno-zabavno orientacijo v mestu?
Pripominjam, samo tako mimogrede:
Ob nedeljah prav gotovo nikoli ni nobenih predavanj. Celo take intelektualce imamo, ki odhajajo na ribolov in s sabo vlačijo tudi mladino.
Ob nedeljah dopoldne se sestajajo filatelisti in izmenjavajo znamke. Vprašanje je: ali spada to v splošno kulturno-zabavno orientacijo mesta? Če spada, jih je potrebno vključiti v pevski zbor ali kaj podobnega, ker je zares premalo, da se sestajajo samo ob nedeljah.
Zelo sem zaskrbljen zaradi prijatelja /Idama. Izkoristil je namreč nedeljo in se zavlekel v svoj brlog in po mnogih letih ponovno čita »Vojno in mir«. Vsa čast Tolstoju. Toda kaj ima mesto od tega, če takšen sposoben prosvetar, kot je Adam. samoljubno in skrajno individualistično čita stran za stranjo,
medtem ko množičnost tako rekoč spi.
Ljudje se pravkar vračajo z nogometne tekme. To je v napačno smer razvita množičnost.
PONEDELJEK — Zamudil sem na žalost dve predavanji, dve zelo zanimivi predavanji. Prvo o liku sodobnega človeka v modernem romanu in drugo o koloradskem hrošču. Bil sem na sestanku, na katerem smo žolčno razpravljali, ali bi kupili biljard za kulturni dom. V začetku sem bil absolutno proti, ker ne moremo uvrstiti biljarda ne v kulturno, ne v prosvetno in ne v zabavno življenje, celo v šport ne gre. Prepričali so me, da igrajo biljard tudi funkcionarji in potem sem popustil.
No, seveda:. ljudje se bodo navadili prihajati v kulturni dom, pa čeprav na biljard.
TOREK — Človek zares nikamor ne pride zarad.i neprestanih skrbi za družbeno življenje. Nocoj je naš operni prvak prepeval Radamesa po učinku, a jaz
Ustanovljena 20. novembra 1942. Ust Izdaja republiški svet ZSJ za Slovenijo. Glavni In idgovomi urednik:
VINKO TRUNKA US
Urejuje urednlUki odbor: Petei Dornik. Sonja Gašperšič, Milan Maver, Janez Voljč. Tehnični urednik Janez Šuster Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-VL telefon uredništva: 33-722 In 80-672 -Račun pri Narodni oankl v Ljubljani štev. NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din - Naročnina je: četrtletna 250. polletna 500 In letna 1000 din - List tiska Czp -Ljudska pravica- - Poštnina olačana v gotovini
sem moral prisostvovati sestanku, kjer se je razpravljalo: zakaj vlada določeno mrtvilo v glasbenem življenju. Obširno smo razpravljali o tem: ali bomo poklicali Bojana. Adamiča z orkestrom ali se bomo, zaradi finančr nih razlogov, orientirali v komorno glasbo. Končno smo našli kompromisno rešitev: predlagali bomo gostinskim podjetjem, da kupijo glasbene avtomate.
SREDA — Razmišljam o tem, kako televizija odvrača ljudi od množičnega kulturno-prosvetno-zabavnega življenja.
Na nenavadno zanimivem predavanju, ki ga je imel naš ugledni profesor o znanstvenih rezultatih lanskega sončnega mrka, je bilo samo petdeset ljudi.
Vse ostalo se zbira okoli televizorjev. Seveda je to tudi neka množičnost, vendar se ljudje zbirajo po privatnih stanovanjih. Poleg tega sem slišal, da popipajo po privatnih stanovanjih, ko gledajo televizijo. Samo poglejte, kam nas je televizija pripeljala! Točenje alkoholnih pijač v privatnih stanovanjih se ne more ukiniti na administrativen način, tu naša moč preneha.
ČETRTEK — Sestanek o raz-formiranju splošno kulturnegd prosvetnega zabavnega odbora in preformiranju v pododbore. Pri vsem tem mladina vodi svoje kulturno-prosvetno delo vse preveč po svoje in samoniklo. Poleg kinopredstav ima še predavanja in potem ples. To je zelo nevarno, ker se pri plesu ne more diskutirati.
PETEK — Čutim, da mi popuščajo moči. Skoraj sem pristal na predlog dveh kvartopircev. Predlagala sta mi, da zaigram z njima partijo preferan-sa. To sem odločno odbil: kako bi bilo čudno, če bi igral prefe-rans, medtem ko množice ne vedo, kako bi se zabavale.
SOBOTA — Grom in pekel!
—	če se že moram tako izraziti
—	ko sem čital plakate, sem ugotovil, da je v mestu nocoj trinajst zabavnih prireditev in jaz nimam sklicanega nobenega sestanka. V takih razmerah res ni čudno, da je naše kulturno-prosvetno-zabavno življenje v celoti omrtvelo!
OBVESTILA BkALCEM
Te dni smo sprejeli naslednji dopis iz Škofje Loke: POSNEMAJMO JIH
člani kolektiva gostinskega podjetja »Krona« Škofja' Loka delajo v težavnih razmerah. Njihovo delo se večkrat zavleče pozno v noč. Le redkokdaj imajo čas za kolektivni sestanek. Vendar pa so sproti obveščeni o delavskem gibanju doma in po svetu ter seznanjeni z izkušnjami gospodarjenja drugih kolektivov, predvsem zaradi prizadevanja dosedanjega predsednika sindikalne podružnice tovariša Pavla Demšarja, ki je svetoval članom kolektiva, da se naročijo na Delavsko enotnost. Prej je bilo na ta list naročenih 7 članov kolektiva, sedaj pa že 28. Kolektiv pa šteje 35 članov. Naročniki niso le tisti, pri katerih ima že kak drug družinski član naročeno Delavsko enotnost. Vsekakor mislim, da je to zgleden primer, ki ga je vredno poudariti.	P- T.
IN SPET NEKAJ VESTI:
MARIBOR — Tovariš Franc Kebrič, poverjenik DE v »Talisu«, je zbral 17 novih naročnikov. Poverjenica v Predilnici in tkalnici tovarišica Olga Simenčič pa nam je v zadnjem času poslala 37 novih naročilnic. Prav tako smo prejeli 17 naročilnic iz »Avtoservisa«. Sindikalna podružnica »Atmos« je naročila 7 izvodov Delavske enotnosti — za 7 novih naročnikov! Sindikalna podružnica Teiegraf-telefon pa je posredovala naročilnice 6 novih naročnikov.
VIDEM KRŠKO — V sindikalni podružnici Splošnega obrtnega podjetja ima Delavska enotnost spet § novih naročnikov.
ŠTORE — Kolektiv Železarne Štore ima svoje glasilo »štorski železar«, ki izhaja v 2209 izvodih. Glasilo izhaja vsak mesec, člani kolektiva pa ga nestrpno pričakujejo, saj v njem ne sprejemajo
le obvestil o sklepih njihovih organov upravljanja, temveč razpravljajo o vseh problemih, ki zadevajo podjetje in zaposlene v njem. Prav zaradi tega pa se toliko bolj zanimajo za dogajanja v drugih kolektivih, saj tako si lahko razlagamo, zakaj že tako veliko število naših naročnikov še nenehno raste. Prav pred kratkim nam je naš prizadevni poverjenik v Železarni tov. Jože Mastnak poslal spet 39 novih naročilnic. Priobčujemo sliko iz Železarne štore: Sobota je, prišla je Delavska enotnost.
ŠENTJUR PRI CELJU — LIO »Bohor«. Poverjenik Stane Križ-manič je pridobil 18 novih naročnikov.
KIDRIČEVO — Poverjenik France Meško iz Tovarne glinice in aluminija nam je poslal naročilnico za 8 izvodov.
MISLINJE — V podjetju »Obrtnik« je poverjenik Milan Za-jamšek pridobil 5 novih naročnikov.
BREŽICE — V Tovarni pohištva je poverjenik Jože Zorič naročil še 22 izvodov Delavske enotnosti, ki jih razpečuje v kol-portaži. '
IDRIJA — V Rudniku živega srebra je naš poverjenik Marjan Bedenjak zvišal število naročnikov še za 8.
GORNJA RADGONA — Gradbena podjetja imajo navadno raztresena gradbišča. Zato je toliko boij poučno delo našega poverjenika Stanka Štefanca, ki je v gradbenem podjetju iz Gornje Radgone zbral 61 novih naročnikov Delavske enotnosti. Obiskal je namreč gradišča v Apačah, Križevcih, Ivanjkovcih, Vidmu ob Ščavnici, Slatini Radencih in Benediktu.
KAMNIK — Sindikalna podružnica podjetja »Sto!« nam je posredovala naročila za še 9 izvodov Delavske enotnosti.
PIRAN — Sindikalna podružnica »Ištrametal« je prejšnji teden naročila 5 izvodov Delavske enotnosti.
SENOVO — Poverjenik Alojz Severkar se .oglaša vse pogosteje. Tokrat je spet pridobil v rudniku 8 novih naročnikov.
PREKLIC
Preklicujem zdravstveno knjižico št. 485243 na ime Scbalj (Marko) Ivan, rojen 10. 8. 1941, in jo s tem proglašam za neveljavno.
V\\\\\\\k\\A\\\\\\\\\\\Vc\\t\'A\V.W.\\\\\\NVv\\\\\\\\N\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\V\\W
Spored RTV Ljubljana za teden od 16. do 22. aprila 1962
PONEDELJEK
16.	aprila
5.00—8.00 Dobro jutro! .(pisan glasbeni spored) — 8.05 Igra violončelist Oton Bajde — 8.20 Dve simfonični pesnitvi iz domače literature — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Naš zabavni lcaleidoskop — 10.15 Od tod in ondod — 13.00 Ansambla Page Cavanaugh in Pepe Jaramilo — 11.15 Naš podlistek
—	11.35 Iz oper nemških skla-
dateljev — 12.05 Igrajo in pojo Beneški fantje — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob
12.25	— 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Medigra v lahkem tonu — 14.00 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.20 Pianist Stefan
Askenase izvaja dve Chopinovi polonezi — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 S čim vam vrnemo postreči — 18.45 Radijska univerza —■ 19.00 Obvestila
—	19.05 Majhen koncert ai-
;!istke Marije Bitenc —	19.23
Intermezzo za violino in harfo Primoža Ramovša — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Glasbena skrinja — 20.45 Kulturni globus — 21.00—23.00 Simfonični koncert Zagrebške filharmonij e — 23.05 Ljubiteljem mo-' de.mih plesnih ritmov ■— 23.45 Melodije za lahko noč — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
TOREK
17.	aprila
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 poje Zenski vokalni kvartet — 8.23 Naš zabavni kaleidoskop — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Bogo Leskovic: Domovina, simfonija v enem stavku — 10.15 Izberite melodijo tedna — 11.00 Trije rodovi (domačih glasbenih ustvarjalcev) — 11.15 Napredujte v. angleščini — 11.25 Želimo vam , dober tek — 12.05 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo — 12.19 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije 0b 12.2.5 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Od Triglava do Ohrida — (Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov) — 13.50 klavir, petje in violončelo — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.33 Arije iz oper Giacoma Puccinija — 15.20 Harfa in orglice — 15.30 V torek na svidenje —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05 Izbor iz Čajkovskega — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Veliki zabavni orkestri tiega tedna — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Stevan Stojanovič Mokranjac:	Ruko-
vett — 20.30 Radijska igra —
21.30	Georg Friedrich Haendel: Sonata v c-molu v štirih stavkih — 21.45 Zasanjani pevec Frank Sinatra — 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja — 23.05 Zadnji ples pred polnočjo — 23.43 Melodije za laiiko noč
SREBA
18.	aprila
5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 8.05 Simfonična matineja — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Spored priljubljenih opernih dvospevov — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Naši ansambli v stilu dixielanda — 11.15 Človek in zdravje r— 11.25 Beethoven
—	Šostakovič — 12.05 Ansambel in pevci Milana St.anteta
—	12.15 Kmetijski nasveti —
12.25	Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Od arije do arije — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Radi bi vas zabavali — 15.20 Od renesanse do inmpresionizma — v štiridesetih minutah — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Šoferjem na pot — 17.50 Sovjetska, romunska in poljska zabavna glasba
—	18.00 Poročila — aktualnosti
doma in v svetu — 18.10 Popoldne pri skladatelju Matiji Bravničarju —	18.45 Ljudski
parlament —	19.00 Obvestila —	19.05 Panorama ve-
drih melodij — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Naš variete —
21.00	Glasbena medigra — 21.05 —23.00 Slavko Osterc: Kršt pri Savici — 23.05 Po svetu jazza
—	23.35 Melodije za lahko noč
—	24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
ČETRTEK
19.	aprila
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Scene iz pravljičnih oper — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Mali klub ljubiteljev popevk — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Od tod in ondod — 11,00 Orkester Ra-phaele — 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 11.30 Mendelssohn v izvedbi Davida Oj straha —
12.05	Narodne za ženski zbor v priredbi Danila Švare -- 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Igra pihalni orkester LM —
13.50	Vrtimo vam ploščo za ploščo — 14.20 Pavčičeve pesmi\ in Ravnikove klavirske skladbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Vedri intermezzo — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —	18.10 Kubanski
praznik — 18.25 To in ono o pevcu Patu Boonu —	13.45
Kulturna kronika — 19.00 Obvestila — 19.05 Simfonični orkester Jugoslovanske Radiotelevizije — 19.30' Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -20.45 Zabavni orkester Tony Leutwiller — 21.00 Literarni večer — 21.40 Skladatelja Ivo Lhotka-Kalinski in Mihovil Logar — 22.15 Nafi tonski tehniki vam predvajajo — 22.45 Broad-way v ritmu — 23.05 Dve kompoziciji Benjamina Brittna —
PETEK
20.	aprila
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Naš zabavni kaleidoskop — 8.35 Dve makedonski skladbi — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 10.15 Od tod, in ondod — 11.00 Karol Pahor: Istrijanka, 15 plesnih miniatur — 11.15 Naš podlistek
—	12.05 Stevan Binički: Harem-
ske pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti —	12.25	Melodije ob
12.25	— 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Morda je to vaša melodija — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo
—	14.35 Poje sopranistka Nada
Vidmar — 15.20 Dva baročna koncerta — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasba za pihala, trobila in harfo na Festivalu v Aldeburgu 1968. leta — 17.35 Veliki zabavni orkestri tega tedna — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Domači napevi — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Pisana paleta zabavne glasbe — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Odmevi starega Dunaja — 20.15 Tedenski zun an j e-pol iti čni	pregled —
20.30	Dubravka Tomšičeva igra Schumanna in Brahmsa —
20.50	Pevske minute —	21.00
Zabavni orkester Alfred Scholz
—	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Za romantično razpoloženje — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Simfonična glasba z obeh strani Atlantika — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
SOBOTA
21.	aprila
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.03 P o Starček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 . Majhni ansambli v .plesnem ritmu — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo —
9.25	Arije iz starih oper — IG.15 Od tod in ondod — 11-00 Iz ljudskih izvorov — 11.15 Angleščina za mladino —	11.30
Sestanek orkestrov — 12.05 Dobri znanci iz Celja —	12.15
Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Dva Prešernova sodobnika: Weber in Paganini — 13.43 Pet popevk za pet pevcev -- 14.00 Med suitami — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Napotki za turiste — 15,25 Nekaj lahke glasbe — 15.40 Gorenjski vokalni kvintet — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino —
17.50	Od plesišča do plesišča
—	18.00 Poročila -r- aktualnosti doma in v' svetu — 18.10 Iz Verdijevega »Plesa v maskah«
—	18.45 Naši popotniki na tujem — 19.00 Qbvest.ila — 19.05 Zdaj pa kar po domače — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Za prijeten konec tedna — 22.15 "Oddaja za naše izseljence —
23.05	Želimo vam pristno zabavo — 24.00 Zadnja poročila in zaključekx oddaje
NEDELJA
22.	aprila
6.00—8.00 Za dobro voljo in nedeljsko jutro — 8.00 Mladinska radijska igra —- 8.50 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden
—	9.50 Partizanski samospevi in dvospevi — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.80 Simfonija in koncert — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Želimo vam dober tek — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	I. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Pred mikrofonom je Slovenski oktet — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Četrt ufc ob glasbenem avtomatu — 15.30 Pol ure Dvorakove glasbe —'
16.00	Humoreska tega tedna —* 16.20 Za nedeljsko popoldne —*
17.05	Dva južnoslovanska plesa — 17.15 Radijska igra — Al-fred Andersch: Ruska ruleta--18.15 Uvodni stavek in Scherzo iz Suite Aleksandra Glazunova
—	18.30 Športna nedelja — 19.00 Obvestila — 19.05 Revija domačih vižarjev — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Izberite melodijo tedna — 20 45 Velik* zabavni orkester Michele Le-grand — 21.00 Večer pri pianistu Josejd Iturbiju — 21.45 Za romantične plesalce —- 22.15 Orkestri in solisti RTV Ljubljana — 23.05 Popevke in plesni ritmi — 24.00 Zadnja poro* čila in zaključek oddaje