261. Steilim. I IMlliii, i inio. U. Mmfcn 1117. L lelo .Slovenski Narod" v*l|a »• p**tt: aa Avttro-OgTsko: ia Nemčtjo: selo leto fkupaj naprej . K 3O— I cclo leto naprej . . . . K 34'— ^tlcieta : : ;: : "s » ^^^* ^ *«*« ^e: na mcsec m m . . . 2*50 | ćelo !cto naprej . . . . K 40.— Vpraftanjem glede inssratov se na; priiožl ia odgovor dopisnica ali znimka. (torvrnlstro (spodaj, dvorišče levo). RnaflOTa alio* *t 9, tetefen *t. 8S. Uteaja rMfc 4aa iy»6«r iirM**l at*«l|* ta praiaifc«. InseratJ se računajo po porabijeneia prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vinn d/akrat po 7 vln., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., >arte in zahvale (anali prostor) 10* vin. Pri večjih inserciiah *>i dogovora. Ho/i naf>čniki naj odijelo naroćun* v:Jio 4P" m nifeiialtl. *^M Na samo pis.nenc aaročoe Drei paslatvs itfttrja st ne m^iem aikafcor ozirati- „Naro^as ilsKauraa" taUioa 41 85. .Slovenski Narod" velja v Llubl|anl dostavljen na dom ali Ce se hodi pooj i ćelo etj naprej . . . . K 28'— I četrt leU „ .....7*— poMeta „ ..... 14*— I na rnesec „ . . . . w 2-30 Pasansina itavllk? valja 12 vinarjev Dopisi nai se (ranklrajo. Kokopisi se ue vračajo. OrsđuUtvo: %aan«n& ulio* it 9 f/ I. nad str. levo , tei9loa it. 34 Uspehi fml. Cc..;:J3. NAŠE URADNO POROCILO. Đunaj, 13. novembra. (Kor. urad.) Italijansko bojišče. V pokrajini Sette Comrauni smo iztrsaH sovrcš-niku nadaijiie visinske pozicije. Vzhođ-no od Grigna so za'urišala avstro-ogrske čete oklopno utrdbo Leane na Cima di Campo. Obsncm smo zacei5?I oklopno utrdbo na Cima di Lan, ki je bila razstreljena. S padcem teti dve!i utrdb je ▼ naimočnejšo zaporno skupino italijanskih obraejnih atrćb napravljena vrzel. Zavzeli srno Lamon in Fonzaso. Ćete feldmarša!a barona Conrada vgh Hotzendorfa sj zadnje đni vjele 2500 tv.oš. V dolini Cordevols smo uničili italiianskj po!k ter ga prisilili, da je odloži! oro2]e. Vjeli smo 1 poikovnika, 4 štabne časnike in -1000 rnož. Ob dolenji Piavi mestoma živahne jši boji. Vzhodno bojišče. Ražen podvzetij Set pri Grodišču nieesar pomsiubn^a. Albanija. iNeizpremenjeno. — šef generalnega štaba. NEMSKO URADNO POPOClLO BeroHn, 13. novembra. (Kor. ur.) Italijansko bojišče. V pokrajini Sette Communi smo iztrgali Itali-anom hrib Lončara. Ćete, ki promrsio v gorovju med dolinama Susana in Cis-mone. so zajurišaie ck!opno utrčao Leone na Cima di Campo in okSopno atrdbo na Cima di Lan. Fonzasso je v naših rokah. Ob dolenji Piavi se je artiljerijski ogenj ojačiL — v o n L u -dendorff. NAŠE VECERNO POKOCILO. Dunaj. 13. novembra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana dne 13. novembra zvečer: Pri armadni skupini feld-maršalabarona Conrada nada 1 j n j e napredovanje. Ob Piavi je poloiaj neizpre-m e n j e n. O meščanski vojni v Rusiji nikakih novih poroci 1. NEM§KO VECERNO POROCf! O. Berolin, 13. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča dne 13. novembra zvečer: Na zapadu, vzbodu in v Makedoniji nic posebnegi Južno Suganske doline smo vzeli nadaljnje visinske pozicij e. Italijansko b o 1 i 3 # «. Na$<* t*:-t« so »avojevale z neslomijirim navalom na italijanslce obmejne trdnjare na prostom med Foncarom - LamoDom in Primolansko ožizjo najvelJarnejSo otiopno trdnjaro t iej skopLni. Leone. na Cimi d! Camr-o se-verovzhodno Verze. Zaporni pas je bil z zavzetjem te trđnjav«, kl obviariuje ?u?an-so dolino do Borga, prebit, po drugi strani na je eunek avstro - ogrs>ih ko!cn od La-mona proti Foneasn In osrojitev sleđnjega kraja z razstrelltvlio oklopn« trđn5are za hrbtom prir©d«l t© iete na Col dl T^ana. TTidl na visoki planotl Sette Comani so bile zajuri-ane nadalnj© visinske pozicije. Enotno vodstvo in fiiaino •Tiursno d^loranje vse!i poTeljstev in ćet Je zopet imelo za pocledico z?;*etje 400^ rtaTfjsnor v dolini Cordevole, kl »o Imeli kriti umik svojih trt in otežkočlti prodiranje a vatro - ogrsliih Cet. Ćete felđmarSala Conrada ao z nppe-hom zavojevanja mednih zapornih trdnjav odloCile uEodo Feltre In naše napredovanje na planoti Sette Comuni Je s tem popne?*> no. KmalTi fe pokažeio or>»ratJvni nfinM teh uapehov na obrambno inožnost crte ol^ P'avi. Močne pozicije zadnjih <*et itallan-skih od Pećerohb« nizdol ?mo začell ob-ptrcljevatl. Vs!eđ pričakovanega s!iTipn?sa delovanja bojnih sli v nizini z onimi v ^o-icrrji bo mogla oHporna crta ItaJljanov tu-kaj kakor povsodi do Ađiže đeseči samci Ci5ovno omejeno trajanje. Zavzetje Feltre. Na Dunaj so došla včeraj porobila, ki naznanr'ajo. da je pHCakovati zavzetje Feltre tekom par ur. £teviio vjetnikov raste neprestano. Oko li Seat tlsod kvadratnih kilometrov italijanskih tal so zavoje-v*l« nafte fn nemške čete do«lej; dve tret-Jtet furlanske glavu« province, provinca vld«nska popoinomm in beneSka podpro-vteea na polovico. A d i ž a. Adiža se mora prmatrati xa ino^no ovirno crto v italijaneki obrambl. Aćiža }m od Verone nizdol 80 do 230 me-trov široka Ln aikdar se ne more voziti rr:i:3 :^e. Ta ovirna Crta je n?©£»e;J5a š© vsled utrjenega ?orerjega reCpe^a toki, valed odseka, ki ga rar-ravliata za relco Pad ia Mincio dva dne%ra hoda, v?V1 po-r * no razvitora co-trega ln ?e'e^Bir,kt :va cr.r>: 2;a, ki oinJSuje ratrrršCanje in pren:i. kartje čet. AiTiia je vselrakor map^o ugod-nejša obrnmbca crta, kakor pa Piava, ki j« ob ralivih ogromen huJournik. Ovlrni 7i>r."aj Piive je odvisen ??olj ođ vremr-na, tort j nezanesljiv. Alio bi eq oilo^iM It-TIja-ni 7^ boje pri Piavi, hi pač to isrriralo iz t'vra. ker je težko pustiti sovraSnilvU rot'o-vitno zemljo in evetočo kraie. Od J u 1 i j s k i h A 1 p f! o T i 1 m e n- * *».. A. H'.rVner pi>9 v v(5«terr.-ting. Krieira-';orr.*r: Ćete per.eraTa Kra«sa »o rnor?»?e v dv?.ni;stih soSkih bitkah frrrmn rovati * snesom pokrite visine Julijskih Alp. Seđaj po im**:c» natogro pri Tolmin-i nro? Jr3jo?im avstrijskim m r-cm^l-cim čet ir» kHfi bok in hrbet in nastalo vrzel proti reveru razši-riti. Sucek Krausove i*kTT"?re sc» *,o i?.\~T?U istočn?no « onim pri Tolminu. Naporna so bile prebite ?ovrnžne nozir-ije v bovPkl T:o*T:ai in znvojevane one na Rombcnu in VrSič.i. Kaverne, Stevllna artf!.1crijn, FtroJ-nlce. ovire. Prav netavzetca ?e je rc'ela ju- !:>^a trdnjava Italije. 1» 2«. oktobra ;e bi! ofcmejnj ^rebeti z ?Tatajuricm zavr^vaTi in tkj par 'Ineh po na?! ^nnaki Ptoplli na tla F^lnčne itaiijanske nižipe. Kmaln i--mo ko-rakali proti T!!rnentu. kl je hudonrr1:1^: ob smhcni vremenu le malo vtx!e. ob uplivu ve-Ifka reka. Ob Ti'mertu so bili knaln zavo-jevanl Venzone, Osor> in Hmnin. NemSkim četarn. ki so prišle od Tc'mica, so se tipi-rali Italijani par kilom^trov vrhcdrrt Til-menta ob enem izmođ ir.ncrih kanalov. Na-~-o Cci3 po prišle iz ro"iv's fn fo »"—T--»^-"?e 3va!Ea ?*k"rina. .^0 tovoirii avtomobilov. Te operacije Kransove skupine po sorovju fo enakovredne e prehodi prp'"O /-)t\ T:i *">" ':' *^"2ri'i T~: init^r' princ Ev£en in Nanoleon. B e n « t k e. Ar.^l^Ski vojni korespon-^#nt Waroprice poroča iz italiiaTJp^'^tra ?*avn«ga stana: Ker se bojna crta bli:2a BoTie+kara, stori italljanska vlada vfo potrebno, da o^ivanj?« narodne zaklada, da ne bodo unlčeni. Vse hoče storiti, da nd-T»ame mp?tu znar-aj trdnj^ve a'i ■>i*ra.ir.h-ne črt». da bi nasprotnfk ne ime* povoda, strujati na Benetke. Nobon vojaK n^ srne * mesto. '-iv ~»o rrebivaisrv, «*» t^>zovo, naj proatovoljao zapn«ti me?to. Franeoske ln a n s 1 * .» k e <5et^ V L u u e ć i j i. »T>!mp?» porr.<"ta. ria so đ«v sp«le franeoske ln ?in?r!H!k© čete pod s^n.«*-ralom Fajolle do Brnerij'-. AngleSki Dasvet Italiji. Manchester Guardian priporoča Italiji, naj opu?ti ?voje z?h* ohr,]' in naj se zadovolji z osvojitvijo la?t,ne£^a Izgubljene^a ozemlja. Z ostalih beri!?. \PMSKO URADNO POPOC1IO. Bcrolin, 13. rovenibrn. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Skupina ^fm. Ruprehta. Na Fla^drskcm s-ino z oin?:?ia in s prot'sun'd zavrrtlll močne izvidne odjele, V? so \\h rano ^) :*rrj Bslgiic! v pokral'nf ob Yseri, An.^leži T5a na bojni frent! poslali proti naš?m pOKic'jam. Artifierijfki boj je ostal slabotnejš« k2kor pre»5nje dnl. Zvečer se je oja-^Ji oserj pri Vlxmv:če?w ?n v nekaierih c!"ek?h zlavne^a boj^c^a polja. — Skupina nemškesa prcstolonaslednika. Sevemo od Bruyresa je prinese! od naše pebo-te cdlcčno izvrserii nevačnl na^ad na-šira Čctani veČ vjetih in strojn?*i pn5k. \a vzhodne.il bresnJ Mose |e bilo artiljerijsko delovanje csz dan živahno. PoročnIV Pon^ratz jfe dosegel svoio 22^ podnarednik Buckler svojo 25. zma^o v zraku. Vzhodno bojišče. Južno od želez-nfee Ri^a • Petrograd so zavrnile naše postojanke napad ruske^a štrafunske-j^a oddePca. Jusjo - vzhodno od Grodi-šća je bilo podvzetje nemških In av-stro - offrskib cei v šunka uspesno. Makedonsko bojišče. Artiljerijski boj je na višinah vzhodno od ParaJova narasel đo velike sile. Pr«d flandrsko obalo. B-rolin, 13. novembra. (Kor. urad.) 12. t. m. popoldne ie prižlo pred Han 1 ruko obalo mmć naiiml torpednimJ Čolni in an-gle*kimi »prednjim! »tražami đo kratke^a artiljerij»k*ca boja; zadrt j# bil en mo- vražni rušilec Naši čolni bo ee vrnili ne-požkodovani. i:!:.fj?l! & .. LlfiMiiN London, 13. novembra. (Kor. urad.) Admiraliteta Je preieia ta!c brezžićni ruski liomuniKc: Po 1 ju t e m boju pri Carskem Selu i e včeraj revolucijonarna vojska po-polnoma porazila protircvo-Jucijonurne ćete Kerjen* s k e '< a. Dunaj, M novembra. (Kor. urad.) Iz vojnoporoijevalskcga stana poročajo opoldne: Glasom vseij dosedunjih po-ro^il bi bilo prezsodaj smatrati, da je Kerjcrir,kij premaza! čete sovjeta. Na-ffrotno se zd'u kakor da se nagiba uspeh v krvavih bojih pri Peirogradu na stran bo!i>evikov. Oklic Trocke.cia na armade sovori o slavnem udarcu, ki je bil v noči na 13. november izvršen v blizini shivnc~a mest i proti Froreirne office« dan na. dan v zvezi z an^lc^kim vcleposlanilcr.m, ki da je še na svojem mestu. »Daily Chronicle^ poroča, da je Rarnsay Macdonald pre-ie! od TCerjenskesa iz P^tro?rada brzojavko, ki pravi, da je frvtoriteta provi-zoricne vlade obnovljena. Kodanj. 13. novembra. (Kor. ur.) »Berlinske Tidende« poročajo iz Ma-parande: K a 1 i e d i n je naznanil. da bodo kozaki podpirr.li rtaro vlado in da ho-čeio zopet obnoviti oblast provizorične vlade. Do tedaj bodo kozaki prevzcli viadno oblast v svojih pokrajinah. Od Kerjenskcga, K a 1 j e d i-na in Kornilova podnisan oklic pravi, da hosta bodoči središči države Moskva in Novočerkask, zadnje mesto kot s'aro kozasko srlavno tnesto. Zatr-\\\'\e se, da so kozaki Kijev zasedli. V tnkaisniih ententfili kro^rih se zatrjuje: Za boliševiki stoji =0.000 vo-jakov in mornariev, za Kornilovorn mn^očne kone^fške sile z Dona, zlnsti koiakK ki so v krvavih boji h v d r 1 i v glavno me sto, kjer se je ffarnizija, Izvze m-si mornari e, vdala Kornilo-v u. BoliŠeviVt imajo s pomočio mor-mripv 7n^^denc delavske četrti. Zn-stopniki entente stoje v zvezi s K^rni-lovrm. či^ar slavni stan se nahaja v Carskem ?em. Bpjfl v Moskrf. Amsterdam, t.3. novembra. (Kor. nrrd.) Olasom poročila neke£:a tukaj-šnje^ra litta poroča petrnjtradski poro-revnlec »Timesa^ o ooloža-n v Moskvi: Poročila od nedelie si na^protiijcio. /di se, da je bil zopet napravljen red. Iz nrovincij ni nikakrs^ih poročil. V sobnto zjutraj so zasedli kadeti telefonsko centralo in borzo. fTkstrcmhti so po^r^siti ponoldne zopet zavzeti rbr po'i^pji. VI"^imir>-ko ^olo je zn-scdln rdoča earc7"1. pri čemer je bilo "bjfih nekai ka^etov. Niih trupla so vrsrli na cesto. Kornisar revoluciionar-HCira vojaskeea odseka, ki je skušal kadetom resiti življenje, je bil skoraj linčan. Maksinialfsti. Kodanl. 13. novembra. MaksfmaH-«^u so med drugim uvedli zapadnoevropski koledar. MeŠČanski kros:i se ne imaio na cesto. Tolpe ropajo in plenijo po cestah. Petrograd bo v par dneh brez živfi. Curlh, 13. novembra. ĐaitiSko bro-dovje pošil«a brezžično brzojavko, v kateri pozivlja vsc enote, da naj se bore za tlačene razrede. Tud! severno-morsko brodovje se je izjavilo za soli-darično s petronrradskiTii sovjetom. Lujfano, 13. novembra. »Secolo« noroča, da očita obtožba nove vlade Kerjenskemu. da je osebno sprejemal denar za gotove usluge in da je deželo ijdal. Curfti, 13. novembra. Ttalijanski listi poročaio iz WashfnTtona, da se Amerika brani priznati novo rusko vlado. Japonska in dcgodki v Rusiji. Amsterdarr\ 13. novembra. (Kor. ur.) vTimest-r porođaje iz ToKija: Vesti iz Rusije vznemirjajo v Tokiju borzo Jako mo^ĐO. Pod pritiskom ruskih novosti so bili ina-nevri oapovedaui. Sploh se sodi. da bo J.-i-ponska ijostcpala po željah aliirancev. Duu:.;, 13. novembra. Na začetku seje se je predsednik dr. Gross v na-vdusenih besedah spominjal srečne re-Skve cesarja iz smrtne nevarnosti. Iz-rckel je veselje zbornice ter je zaklical vladarju trikratni »lioch«, kar so po-slanci burno aklamirali. Zbornica je na to ođcbrila odsekovo porocilo o ce-snri;ki naredbi z dne 9. avgusta 1914 glede nedeljskega počitka in izptačeva-nia mezd v rudnikih. Po kratki debati je zbornica odobrila tuđi pređlog, da naj vl?da izplača dezelam 70 milijonov za zviŠanie učiteljskih dra^iniskih do-kiad. Predlcg poslanca KoroSca, da nai se v ta namen določi 100 milijonov. je bil odk!o!ijen. Nato se je vršila raz-prava o predlo^ih zdravstvenega odseka s:!ede boja proti tuberkulozi in spolnim boleznim. Minister To^genburg je obljubi!, da fco vlača se letos predložila poseben zakon o zatiranju spolnih bolezni. Poslanec Lukavskv je interpeliral radi protizakonite u^tanovitve državne policije v Plznju. Zbornica je priznala interpelaciji nuinost, na kar se je vršila kratka debata. Notranii minister je izjavil, da je vlada upravičena ustanav-liati državne policijske urade brez zakona. Oštra polemika se je vršila med poslancem Stribrnim in ministrom grofom Tcggreribursrom radi razmer pri praški policiji Poslanec Stfibrnv je v obširnem govoru (na katerega se še povrnemo) razkrinkal delovanje praske policije, katero je notranii minister raz-jarjeno branil. Grof Tog?:enburg je izjavil: Ce je res. da je kdo izmed praških policijskih uradnikov zakrivil deja-nja. ki jih navaja poslanec Stfbrnv, po-tein vam dam častno besedo, da ne bo več ura'Jnik. Me1 predlogi se nahaja predlog po-slanca Korošca in tovarišev o pre-5krbi invalidov, predlog poslanca F o n a o povračilu vojne škode. Poslanec Bcnkovič je interpeliral radi ra-joniranja mlinov v brežiškem okraju. D^lagscijske volifve. Dunaj, 13. novembra. V posebni seji poštanske zbornice so se nocoj vršile delegacijske volitve. Poslanec Petrušjević je v imenu Ukrajincev za-hteval, da se naj volitev galiških dele-^atov odstavi z dnevnega reda, ker fma 28 ukrajinskih poslancev iz Galicije le 1 mandat, medteni ko dobe Po-ljaki iz Galicije 6 mandatov. Poslanec Stanek je opozoril na pismo nemških socijalnih demokratov. ki se pri-tožujejo. da njihovim 9 poslancem iz Češke Nemci ne dajo nobenega mandata ter je prc-Jlasal, naj se volitve v delegacije sploh odgode, dokler ne bo dosežen glede mandatov splošen kompromis. Predlog poslanca Staneka, za katerega so glasovali Cehi, Jugoslovani in Ukrajinci, je bil odklo-njen. Nato so se vršile volitve. Za Češko so bili izvoljeni: Ha-berman, dr. Korner, Stfibrny, Udržal, Zahradnik in Klofač (Cehi), Langen-han, Spiess, Maier (Nemci) in Glockel (nemški socijalni demokrat). Poslanec \V o 1 f, katerega so kandidirali Nemci mesto Glockla, je propadel. To ga je silno razburilo. Začel je razgrajati in kričati: »Fides čechovica!« Po nem-ško se pravi temu »šuftarija«! Kako se pravi parlamentarično, ne vem! (Splošen smeh v zbornici. Predsednik pozivlja Wo!fa k dostojnosti.) Za Dalmacijo je izvoljen kot delegat dr. C i n g r i j a, kot namestnik dr. S e s a r d i ć. Za Ga li ci jo so izvoljeni Po-Ijaki: German, Daszinskyf Tetmaier, Glombinski, Dlugcsz, Jaworski ter Rusin PetrušieviČ. Za Nižjcavstrijsko: Mata-ja, Mikla* (kr^čanska socijalista), ni- i lenboffen (netnški socijalni demokrat). * Za Zgornjeavstrijsko: rlauser, Schlegel (kršč. socij.). Za Solnograško: baron Fuchs (kršč. socijal.). namestnik dr. Sylvester (nemški nacijonalec). Za Štajersko: baron Pantz in Tomaschitz, namestnik Prisching. Za Koroško: VValdner (nem. nacijonalec), namestnik Dobernig (nem. nacijonalec). Za Kranjsko: dr. Korošec, namestnik \itcz# P o g a Č n i k. Za Bukovino: Wassilko (Rusin), namestnik Onciul (Romun). Za Moravsko: Stanek, Stran-sk# (Ceha), Teltschik, Tomschik (Nemca). Za Šlezijo: dr. Freissler, namestnik dr. Oberleitner (nemška naci-jonalca). Za Tirolsko: dr. SchGpfer (kršč. socijalist) in Conci (Italijan). Za Predarelsko: Fink (krše. socijalist). Za Istro se volitev ni mogla vršiti. Navzoč je bil le eden istrski poslanec, dr. Laginja, ki je izjavil: »Po Kompromisu bk pripadel letos istrski mandat Italijanom. Ne morem glasovati za to, da bi našo jugoslovansko deželo v tako važnem Času zastopal itali-ianski delegat. Na drugi strani pa no* čem kršiti dogovora. Raditeea ne glasujem.« Volitev istrsketra delegata je bila nato preložena na prihodnjo sejo. Za Goriško ln GradiSko je bil izvoljen kot delegat poslanec F o n. za namestnika poslanec Grc g o r č i č. Za Trst: Pittoni (socijal. demJL za namestnika Grigorovici (Romun!) IZ DR2A\^JOZBORSKIH ODSEKOV/ Dunaj, 13. novembra. Proračunski odsek je danes končal raz-pravo o budgetu finančnega ministrst-va, justfčni odsek je nadaljeva! debato o zavarovalnem redu. — Ustavni odsek je odobril vladino predlogO glede ustanovitve ministrstva za sock jalno skrbstvo. Sprejeta je bila pri tem resolucija poslanca Korošca. ki zahte-va, da se mora pri nastavljanju uradnikov v novem ministrstvu enakomerno vpoštevati vse narodnosti. — Odsek za državne nastavljence Je odobril nove draginjske doklade za državne nastavljence in državne železni-čarje ter je izvolil za referenta poslanca Waberja. BOJ PROTI JUGOSLOVANOM. Dunaj, 13. novembra. Nemška »Na-tionalpartei«. kakor se sedaj imenuje združenje nemških poslancev iz alpskih dežel, se je danes popoldne posveto-vala o jugoslovanskem vprašanju. Skle-neno je bilo podati v zbornici interpelacijo proti jugoslovanskemu gibanju trt zahtevati od vlade, da naj proti temu gibanju kar najostrejše nastopL Osfer nastop Štajerskih slovenskih poslancev proti vladi' Dunaj. 13. novembra. Za danes zvečer je povabil ministrski predsednik Seidler štajerske poslance na konferen-co, v kateri naj bi se razpravljalo o raznih štajerskih gospodarskih zade-vah, zlasti o vprašanju prehrane. Kon-ference sta se udeležila tuđi minister za prehrano gm. Hofer ter štajerski ce-sarski namestnik grof Clary. V imenu štajerskih slovenskih poslancev je pred prehodom na dnevni red prečital poslanec RoŠkar sledečo izjavo: »Hvala Vaši ekscelenci na dobroti, da ste danes tuđi nas zastopnike slovenskega Stajerja povabili k posvetovanju o gospodarskih zadevah dežele. Ml smo se že v številnih pismih, v razgovorih in z interpelacijami pritoževali, kako hu-do je prizadeta slovenska Štajerska od vojnih bremen. Ker se Vaša ekscelenca prav nič ne trudi, da bi ta bremena raz-delili enakomerno na vse dele dežele, nimamo v Vašo ekscelenco in Vam podrejene organe nobenega zaupanja in se ne bodemo udeležili niti danes niti v bodoče nobenih takih razgovorov, ako se nam ne zajamči popolnoma pravično in objektivno postopanje.« __ Slovenski poslanci so po tej izjavi od§ii iz dvorane ter so pustili Nemce ia ylado same. JL »tran z. »SLOVENSKI NAKUU-, one U. novembra 1917. 261. ttev. Položaj n inlsin laistm Voja«kl kritik ,Nem Zflrcher Zoi-ttuig« preso ja položaj no> ftsljskib bojidčife nastopno: NS ttfftkih fmntah ▼ Aziji so bile ro}-ne operacije đ«lj časa prekJr.ioiaoi. Veto* temu so kJItnatične raimero, kf I»kV:čaJo-jo t vro^em poletnem *ltoin oktobra z z ^ m"fta Raina<3i»b. » ćeniLr si je An^iija zasisrurala posest Bagdada za 120 km daleč proti nevero. Splcšno oe Je Ftnatralo, da so Ansrlefi s tem hoteli prepre^lti tursko prot?ofen2!vo v s»..eri na Bagdad, ki se je ba'e pripravljala pod nem§Alm vodstvom. Ta domnrra re do r!a-nes ni potriHa. ker so poznav^l^i tamoS-njfh razmer irn^nja. đa ?e v*!e4 c»u«po<1r!h rumer pemoto^e uporabljatl in pr#**krbo vmtl već]o annado. To ca?iranie oćiviđn© ne more bi*! v poini meri pr^vrno. ker je bila rsa t^r-ka arrr^^a. ki *e svoj čn<* operirala v okclfH Bn^ada <5o dpr^fs navezana na iste dovozne ce*te. Acsleškenm pođ-fetju na Evfratu je <«1eđi!o sredi oktobra podjetje ob refci Diala na K*«!l r>*>?.t z namenom. s t^m pridobiti zaMspirerle de»-nega boka, katero naloero bi sieer morala izpolnfti kooperacija msk^ra odr'elVa iz Hamadana. Vsled posrečenia teh pričetnifc akcij, pričele eo se nn^nljne operaci'e na cesti Bagdad - Mostil. k5<=»r fo zv*-^*1-** č<*+e zavzele mesto Tekrit **0 km pevrmo Samare. Operacijsko ozeml'e je tu poT*T*ajira In stara karavanska rr?ta, po kat eri je cvoj Čas K?pnofon pe^al svo'e čet? ?"kori Kurdistan in Armenijo proti ćrnemu morjn. Na »Irsko - arabski fronti so Be pričele reKiK3;"^*? nrrrarAJe Vor**em oktobra z ravzetj^m mesta Borgeha ^0 kin ja*-no od Gaze. B^rseba je bila svoj ČtL* glavno etaono sredi5?e tur§ke armađe, ki je operirala t I#»?ih 1015. In 191^. vrotl fAnt^kp-ma polotokn. Zvezaca je z železnico Jera-ralem - Jrifa. fer je bila izer^Vua v vojni ea glavno sr^i^e vsega dovoza, zlasti za preskrbo p pitno vodo. ker !>«* r*»bajs4o tn radnji dobri vrelri nred pr??avo. Ko 5^ Tnrčija opustila vsTpr! veTf ^ transportnih teSav fk=Tj€r!loi*o proti Sneškpma kanalu.je Berseba i"?^tibi!a gvoi strate^iCnl potnen, ter je bfla ražr»a le $e v ^r-'i^j Von^pm decembra 1916., ko je scelešlca ek'pe^irija s podnoro m^r^arire ob c^ali or>^rirr»!a proti Gazi. AngleŠko prorllrsnje so turske čete UPt?\*n*». ker brp^ pn«-p«i:i Bp'**?eT'^ Aneleži nišo mogli držati rx)?icif pred Oazo tn so bili stalno oerožani na svojem de^n^ra krilu, na kat^ro je r>r1+i«-v3!a trir'^a Irolona, oplrajo^* pe na Persebo in želetni^^o sveso S zaledjpm. Vsled n2?tora ivolet^«, mirovale so vojne operacije do zsČetVa porera-bra, ko postaja počneb4e ra evror'e^-V*! Sete ugndnejSe. V t^.vJ^to. f»?ti se je pri-C«l ac^lefikl Dfln«^ na Bersebo. katero le torčka arma^a zagustila, kfir rsl#<1 o*>^«tit-▼e sueske eksredf^ile nima več strate^ii-negra porrena. Tnđi defenzivna vrednost te posto'anko ci to!!T*j». k^r !*»?! v ravnici In ■e Ip19 za njo dvj-ri^e rorovje ob 'Trtvem morju pr^ko H^br^r.a proti Jerr-r^lemn. Padoc Bersehe je omoeo^il Anr'e^rr1 ra-Tietje Gaze in «bo!5§aTije položaja anrleške obalne armade. Prodiranje aneleSkih fet na Hebron kaf*». r>.a, namersva angleSko Tojno vo^>ctvo rif'^tl % vrTPrim podtetfem na azijskih frontah, o^Iri^no v prv! vrst! na sirrki fronti. Operacijski cilj tvori tuka) Jeruzalem, čerar poeest odrft^ Ang-Ježem nedogledne politične raolnostL ODSTOP FRANTCOSKE VLADE. Pariz, 13. novembra. (Kor. urad.) Po odorovoru na ra^ne iriterpelacije glede dnlomatičie^a in voja^e^i r»o-ložaja je sprejela zbornica z 250 glasovi proti 19? jsrlasovom dnevni red. ki izreka vladi nezaunan?e. Po konc^rJ seli zbornice je ministrstvo podalo demisijo. ENTENTNI VOJNI SVET. London, 12. novembra. fKor. nrad.) V poslanski zbornfei fe iTjavH Bor«r T,aw. đa se Je pe^tavll vojni svet, da upravi voja-Ske akcije entente v »klad. V vojnem sveta so ministreki pred tjednik i in po en flan ffaneoske. itali^anske in anrleS^e vlade. Vojni svet pe bo sestajal v*aj enkrat na mesec v Ver*al!1e«ii, đrturort T>a. kaVor bo naneslo. Clede pri »ton a o*tJi^Ih T-oio*n ?-Baveznjkov Fe vr?c por^^^nja. Za«-foT*ni\ Ane-Tije bo sir Henry tVfl*on„ zsftopnflt Franco«ke Foch. »Time?« n!§^jo: Novi vojni sv«t b« lmel za r»r*V^!co, ?• bo dobro de'oval, da ee povelja i kora na fronti r« bo več treba bati, da bi ee jlm njih na^rtf na«»f»>rat »•-tili v»!eđ đo^odkov na đrueih delib fronte. »Mornin? Po»t#- r^ boji. da bo ta rova r~*titnc!}a podredila vojaSko TOf!stTo polit: i. Pariz, 12. novembra. fKor. nrad.^ Pri Klišeju pred?»ednlka »bornlre je Llo^d O^-orge rozdravil nstanovitev voja*kepra jsveta zaveznikov ter izlavil, đa je krivo dejstva, da zmara. z*voxnlkov ni ie rdavnaj iagotovljena, pomanikanle prav^ Flofno«ti r vojnem vodstvu. Srbska tragedija, ro-innnEka katastrofa, polom vojaik« tfe Rusije dokar»iiejo, da bojnjejo Franeoska, i^B^lia, Rtisifs in Italija 4 \rtivr* namrsto ene same in sedaj je zadela iz i«te** vzro-ka nesreća ItPli'o. če prođremo en kilome-ter v sorražne crte, če «av%amemo eno ras |n vzameroo tteka] eto mož, smo upravičemo navđušenf, Irer j© to zrsak naše promoči |n jamstvo nr^e bodoče mr«w; toda kuj bi rekli, ^e bi prodrli BO km preleo sovtb^ »fli Crt, ?e h] vjoll 200.0^0 irož in vp?enilt 1500 najbolj^ih sovratnih topov ter Teli-kanske množine municije in živll? Ce bi Uli amrcaniki r—nlgno d«kivmii ^mi M nam *ed*J im bflo treba odvračmti nao4« od ttalijanskefa lavesnika. Pmrtikuiariiem je podaij&al vojno in edlnoct jo bo »kraj-ftalA. Nad Kutijo ne obupftvam, to4a tuđi Cm bi moral nad njo obu pati, mi ostane vendar vera v koncu i triumf stvari ftavez-nlkor ceomajana. Zagotavljam tm, đa borno smagali. telel pa M le. đa bi •« Brodilo to Alm prej in * «m inanjiimi Irtvami. Itaiijanaki nan^ni mlnitter J« Izrekel tfthvmlo ia eaotnovt in edinost s*vesnikov, na^!ai*al sojflauno voljo itali+ar^iieTa ljud-»tva do odpor«, pozdravi! savesnilke čete v Italiji ter i*r«ke4 svoje taupanje medza- Painlev* j« ob dru*i priliki na^lašal, da v tem trenutku votijo vse leleinic« franco«ke in srf'^fke vojake, topove in Btrellvo v Italijo. Vsl m bore za enega, vsi sa mir narodov in za pravico. Ena sama fronta, eca »ama vojska, to je prorram, ki Sa zabteva bodoča zrnaca. To nalo?o ima medsavemniS^t vo.1ni od-ek. Cim »tražnej-*e so ure. teaa bo!j neomajna mora biti na-fsL oćlcH-nost. tem ve^ia morala naroda. Gre zn. to. kdo bo prvi oma^al. Zavezniki ne. će se sami mm •bao^lrjo v brezdelnoet. Xa strani z^veznikov Ft^je *, r-ivUiiirant ^a sveta in ve'ikarshi materijalni viri. Voj-dirani nravice ?o »e rridrnfile lesrile iz Amerike s svojini velikanskimi sredstvi. N» grm za to, daf £t?jemo svoje sovražnike marreč ra to, da jih premarano. Oni, ki mi^'ijo pod «*ef"anjlirii okoluostmf na mir, izda/ao na;*svete:se interese domovine in človeStva. Tak mir, sprejgt cđ sveta pod triumfrm jrr^nie prusV^ra militarizma, bi bil mir ponizan ja ia bede. Zato je pf»?*lo boj i'.o ocea dneva. ko bo na bojica vsiala rmagonosna pravica. jDocr.ako - ameriika po9*dba. A'rstcr^j'r, 10. nover^bra. »Times« poročajo iz W3«Mn§tona: Zetlinjcue države in Japonslia Ft a F^lr^ilt po^ot^bo, t'«».-sorn katere prevzamejo Ze^injone države dobavo sadesrno mno5ir>e jek!a sa izvedbo Kra^-benera prosrcrra ra japonske vo^rte In tr^ovfke lađje. .Tancnska pa se zaveže, da da ?to> trs-orske ladje ent?rti na ras-polago in da » rvojim brodovjem pore a ga v vojni proti po-'morskim čolnom. Roticrdam, 12. novembra. Iz Tokija poroCajO 10. t. tr>.: Javno*t ni zadovoljna t japor^'ro - arpa vef> interese na Kitnjrki. ka-kor je to običa'no pri teritorilalnem" !=o-sedstvti. sr«ja J5** pa. da i>o£rcr!ba niolfi o posebnih e^ ne? a jih Japonske napram šan-tungni in Tiencinu. Amsterdam, 13. novembra. (Kor. nr.) Reuter poroda Iz TTashina-tOTa % dne 12. t. m.: Kitnjsl-i pc^TJiEik je i-ročil državnomu departemeotn formatni protest proti po-frodbi med "i ' nivrl d"" ' ' in Janon-Eko irlede K '-. Neur -? aztrj^j'e, da je Ki^aj^ka izročila podoben protest vladi v Tokljn. SE ENKRAT ALBANSKO VPF.A5ANJE? Bivši albanski mbret princ Viljem V/jsd se je izrazi! napram nekenu poroc«5-vatcu. da se o^ n! crJooveria! ^.'haHtken-.u prestolu, riti c!a se ni odrjovc*^! svejim pravics-p. rasTOtno, da se je zavezal, da v da".em trenutku ropet nrtv:ane vlado. Princ vzdržuje v pclr«r» cbser;u svoje pra-v:ce do Afbanije ter pravi, da !e to tidl v int«re«u Avstro -O£»-s>o prebili težko prciz-kušnjo italijanske invazije, izkaznicc za breznlačno obilno dobivanje raznih živil, tike izkaznice so imeli za par mesecev naprej in dobivali so nanjc meso, makarone, riž, sir itd., sploh vs?. kar so hoteli, kakor pripoved^iejo. S petrolejem ie križ po svetu, ali prebivalci v Gorici so sa imeli na rrzpolaso v obilni meri vsak dan. Tako je skrbe-lo žanje italijnn^ko armadno vodstvo, ali le Trmjhna ie bila ta odškodnina za oeromne vnine «rror^te, katerim so bili ispostavljeni. Sedaj ti prebivalci uživajo v velikanski meri begur.sko bedo. Nekftke zmešnjave prevhdn-jeio. De^elni iflivnr dr. P a i d« 11 i, po r.?M sodbi, prav n^metro nasvet'ije županom, naj ne stlijo ljudi domov brez-5.rrirelno, m?rv«Č naj počakajo, da se izvrše potrebi a prva dela in potem se morijo začeti berunci vračati pola^oma v svoja rodna sela. Gorički nkrnjni ula-var bs'-on Butini r>a pr?vi lindem, naj kar pridejo: žirp^ni in vsi občinarii. Ne vemo, kako »i predstavlja t? politični urednik pnTrritev na Gorsko. Je že prav, da bi prišli besrunci kolikor mo-jroče hitro mrn% sai to si sami žele naibnli. nV pnšiTistf ljudi v kamenje in Vopico frrannt, to pa vendar ne *re. Vsa bojna crta na Gori^kem od severa do iu£a je provzročila velikanska opn-stošenia, ki i^roze sedaj z ogromno ne-varpo^tjo. se^ajočo ^e daleč v njeno zaledje. Dolžnost naših Županov in po-slancev je. da se spravijo tostvarno na obsežno delo skupno z drugim! inteli-Kenti, da se pripravi pametna pot do-vratka be^nncev in obnovlienia naše jforiske dezrle. Na Če!o oblasti pz ra-htevamo može. ki bodo mr>c:ti obvladatt tefko n^nzo obnav!f->nia debele t?o nn--ih ^-v+i^jf! nazerih in gospodarskih potrebah. Z raznih strani nam pritrjujefo, kako meti« i« bil o«i uuv* sledi varovanja mtičiaskefi imetU Dobili to Uudi, ki so odna-šali tu je blago iz goriškega mesta in okolice. Ne moremo torei dosti znova polagati pokličani oblasti na srce, naj šturi vse potrebno, da bo državljanka lajit zadostno varovana. Nekateri, ki so Ili ▼ Gorico pogledat, kaj je z domovanjem. so se vrnili ćelo jako zadovoljni, seveda je malo takih, ker prebivali so v njihovih nišan in stanovanjih italijanski gnspodje, ki so meblirali stanovanje krasno in ravno tako zapustili. Sredi puščave oaza, redka sreća, kakor je redek zadetek pri srečkanju. Drugi so se zjokali in teh je ogromna većina, ko so našli svoja stanovanja pravna in umazana ali razdrta in porušena. Sploh pa so vtiski najrazličnejših poročevalcev, ki so po-setili Goriško, jako različni. Kni pra-vijo, da je Ooriska ob bojni fronti samo velika razvalina, drugi, da je malo po-škodovana pravzaprav po razmerah, po katerih je bilo pričakovati poškodo-vanje. Za nas so merodajna izvestja naravnost prizadetih goričkih Sloven-cev in ti pravi jo, da je grozno in da bo treba že ogromiies^a prve^a dela z zcrradbo potrebnih stanovanj in uredit-viio gospodarskih razmer, predno se morejo \Tniti begi'.nci za stalno domov. Podgan je ob vsej bojni pro^i toliko, da je človeka t:roza in stud sa prevladuje. Avtomobili škripajo čez poderane. V celih tronah ie pojavijajo te, zdravstvu iako nevarne živali in ćelo ljudi nanadajo po ce«5tah. To go-lazen treba vdušiti in iztrebiti, drusnče ustvarijo nemo^oče bivanje na goriskih tleh za dalie čnsa, dokler pač ne bi počinile. Da jih je toliko, so vzrok ogromna skladišča itnlijanskih živil. Italijani so imeli na Goriškem vsetra dovolj in zato so zaredili tako množino te nemarne živali. Vina je v Gorici dovolj. Naval v lokale oTromen. Zato pa se je pri Bat-jeln te dni pripetilo, da zbog strašneia pritiska ni poznal krčmar niti svojih znancev in prijateljev. Maks Petrovčič, znani Driljrbljeii jjostilniJar v Gorici, se je mosrel shičajno vrniti pocrledat Famo, knko je doma. Lepo je, kajti nod st-eho njegove hiše so nrebivali itnliia-ski oficiri! in se t?m dobro postili in mnor:o metili Še za drusre. N-*!:a dnr'ba se je nb Msksovi navzočnosti prav dobro pogostila v pfenovi hiši. Urbanči-čeva mesnica v blizini je ostnla ćela. razbita pa ie Sokolska telov^dnica v czadhi te hi^e čez dvorisce. V Pastelu prodaia Loctpt italiianske r?zc:1edrnce, preostale iz dob** it-»lii?ri^ke invazije, z ovitkom v verzih slavr»esa tr/a^keta P'tteriia. ki ^c lezi "ad nem^Vim oradom, dvigaiočim se nad goriškim mest^m. V Podmelcu so niH te dni dobro bavarsko t^Ivo po 35 vinarjev vr-čeV. pn ne le^ o^nroženi možje, amnpk t'idi civilistf. V Kanalu so se ?"tili Ttallj^^f t^Vo v?»rr»e. rin so napravili za kanalski trs: cei regulacijski nacrt. Trg se :e 'menoval P??zza Vittorio f:ma-nuele III., gl3\Tia ulica pa Via Cadorra. Cerkev ori M a r i i i v C e I j u je ostala celn. Pravo čnđo, da se ie obranila sredi bojnesra tru?ča. — Planinska i e 1 e z n i c a je močno pn^kodovana, zlasti med Avčami in Kanalom, manj od Kanala do Solkana, izvzemši seveda Solkanski most. V P1 a v e h pri Konjedicu ie vse razbito. Po Knnai-skem so naneljali Tta!?iani precej lepih novih noti in v Kar»ilu so popravljali hiše. Zvonik je bil že ponrej zlrt?l v zrak, da se je dobilo zvon ove. Iz M i r-n a noročalo,da ni mostu čez Vipavo in v Mirnu bi se dobilo stanovanja za silo komaj v par hisah, vse drugo je strašno raztreščeno. V Gorici je policijski šef baron W i n k 1 e r. V Gorico so se vrnili dn-hovniki: dr. Kobal. ćr. ^orli, Pe^-č i č\ Trdan, nad^kofijski tajnik Orusovin, nrijor usmilienih bratov pater Lonjjin H o r a k, ki ie bil težko ranjen, in usmi1;eni brat Kfikava. V slovenskih Rrdih so g;osnodo-vali Ttnlijani po »taliiansko. Vse urado-i*nni> i« hHo it^liinnsko. S1^vr»^lcn ob-čina M e d a n a v zar>adrih Rrdih je bila Comune di Medan a. Tako krže peCct, katerejra si Medanci shra-niio za večen snomin. Promet no Br-dih pn je bi' velik. Tako ^c je v Mednni rvhr*]n užitmr?*ke*t d«evi je stal liter vina eno krono 25 vin., toliko, kolikor se dan?s zahteva zn eno čeMi^ko. V Honcl ^e toči v ro^tilni vino IHcr po 5 K 60 vin. g. DunaJ, 12. novembra. te večkrat »cm Ime! priliko omenjatl, kako odrekajo begunako podporo tištim naaim ženskam, ki «1 polščejo kako polteno »Tuibicc. Pcaebno magietratn! referent dr. P I o n e r v Gradcu si je oavojil Jako ko-modno prakso, po katerl odrodi iz svojega ! urada vsako ženako, pa naja! Ima alužbo j ali je nlrna. Dekfeta in žene brer clužbe ' zaoodi, ker so zdrave in krepke, da lahko ! gredo alužit fali tuđi morejo dobiti aebt primerno alužbo m ali eo sploh aposob ie za ' kako alužabni^'o delo, ra to se ta modri trt ! skrbni referent ne briga ); tists pa, k ima-jo kako službo, zopet ođpcdi, ker imajo ; vendar afuibo, a katero so Dreakrbljene. On raC'JT:- *-»--• <-.*,•- •» .-■ ;•:-, ■,» p-» - , - ;, kron na mesec, j> vendar hrana, ki \o cic-fc'vsjo. v aedanji draginji toliko vredra, da morijo računati na dnevni zaalužek i K, In trn*! ««ai im tHto vt befliimk« Dodira. D% i mi mm 20—30 K nm mm~m kwa>i«i niti iMljte«« pra^paanika, u to m «n n« briga (u par čavijav bi morala slutiti Kar pol laU!^ CMno Je tuđi, da jim tltto hrmno lakoj racu na jo v vr*dno«ti vaaj 5 K na dan. Ko so pa otfmer^l beguneom po t K na dan, oo smatrali ^Fpodporo io za nakaj notuvano velikoga, Utr drtava -žrtvujo« za bogunro! Kaj b* to roj begunci poooll, ako ni majo drugega nogo teh dveh kronic?! Na tak način toroj tt begunokl dobrotnikl aaml oznanjajo, kako majhna jo podpora 2 K na dan! V načelno reiltov, tifio II podporo tudl ienakam, ki aluzijo, jo bila aeatavljena ob-širnejia Interpelacija, kl jo je stavil poal. Fon. Več alučajev Iz Gradca jo tu podrobno naitetih v dokaz, kako se tamkaj poatopa z naširni begunkami! Zanimlvo jo dostaviti že to-le: Ako si pa ženaka poiičo sluibico, ki ja ves svet šteje za »nepošteno;, dasi nosi lahko tuđi stokrat več — tedaj pa tuđi dr. Ptoner v Gradcu ... ne odreče be-gunske podpore! Danea pod noč bo ime! sejo b e g u n -skl odsek poštansko zbornica. Nacrt bo-gunskena zakona, ki ga gesposka zbornica ri odobrila (zistran § 9., ki dolaca begun-eko podporo za ves čas nazaj, ko fo Ijud'e morali bežati). priđe dsnes v konečno rell-tev. čuje se, da bo potrjen ta nacrt zakena po prvotno sklenjenem b e s e d i i u. (Skoda, da ntmamo še svojega beritjns!tffr;a odbera. ki bi se nogcl tuđi ba vili s takim! vprašanjl ter d?iatl n-'Šim članom odcrka utemeljena navodila.) Z zakonom samim fe treba enkrat za vselej cnemogočiti t"='rf3nes v mest'j s temi kronami ne more Živeti. — Ali dalja: Otrok Ima po umrlem očetu malo glavnico, ki daje n. pr. po 2 do 3 K na dan. Ker ima ta otrck »tolik kapital«, mu ne dajo podpore, dokler ne bo to booaetvo vse pojedeno po teh nesramnih cenah pod tujo streho! — In vendar je Jzsno najprimitivnejšl pameti, da mora ostati cćetova zapuićina ne-detaknjena. a njeni dohodki nišo zadostni za življenje, d^f podpora otroku (tudl vcovll) pritiče Saj, če taka oseba mora v begunstvu tako zaušćmo pojesti. bT jo po-zneje morala država zopet dopolniti v obll-ki — vojne odikodnlne! 2a maloletne pa bt ttak že sednije morale prepovedatl, da se glavnice porabljafo za preživljenje! V četrtek je bil v Steinklammu posl. Fon. Njegovo porodilo povsem potrjuje vse, kar Je bilo ie sporočeno v *Siov. Narodu« bodisi glede skandalozno siabe In neza-dostne hrane, obleke, stanovanja Itd. — Ni dvoma, da pov£ v cdseku in na merodajnih mestih. kar Je tam videl In sUsal! — Mor-da bo vse to naie pritoževanje vendarle kaj Izdalo! Beguncem s Kranjskega, k! so poslali pritožbe posebno proti tamošnji deželni komisiji za vzdrževalnino, nsznanjam, da se bodo njihove zadeve skupno cbravnava-le. Ne rjre več za nosamične slučaje, mar-ve* treba bo. da »e take razmere podvrtelo oštri kritlki in vse skupno reSfJo in podobni elučaM enkrat za vselej onemogočijo! Zato naj posamlčniki ne pričakujejo vsak za - se poroči!a in navodila. To p* naj ni-kogar ne odvraća, da ne bi ml poŠiljal svojih poroSH. dck!er ne ba deloval bodočl odbor, ki orevzame vsa taka opravila. Begunci na i bodo pa prepr!čani, da se bo za nje čednije Irtenrlvnefe in pezorneje skrbe!o. šuS»T!«»*MI so dovofj z nsšimi begunci, oško-dov^U »o j«h za onromne svote, naj temu bodt enkrat konec! D3in»!!t'iiw mtM n titok Z Dunaja nam elšejo: O eesflrskem namestniku v Dalmaciji. orofu Mariju Attemsu se Je v vojni mafo pisalo, pa tem-več govorilo. Dalmacija klasična rfežeia najstraJnell'h persekucij. najžalostnejSe demorslizacje javnega življenja, najpo-gubnejia rjosocdareke zanemarjenostl, evo, to Je pasa'ik grofa Attemsa. ki si je znni s svojo ?pretnostjo« pridobiti čnatno neščar.stvo vseh velikih dalmatinskih ob-čln, med njimi baš tudl tistlh, iz katerih je preonal vse veljako in rodoljubne mcie m katrre je izročll vladnim komlsarjem, V političnih kroiih so znane razne tajne zvs-ze tega najodilčnejšega reprezentanta dr-ž^vn* obl»*tl v iugos'ovanskih deželah. Znano je, da Je vedel izvesti avcie nacrte, če je bflo treba tuđi proti ccntraln? vladi s pomočjo raznih poMtikov in uradnikov. ki so mu bili uslužni po načelu, da roka roko umiva. Ne le. ds se jo rjrefu Attemsu po-arečilo spraviti iz dežele akoraj vso inteli-genco, storll je tuđi vse, da uniči v deželi avtonomno upravo tn Irročll Dalmacijo po-pofnoma v roke oa'iciiikemu režimu. Svoj čas i« grof Attsnrm \ttko enerevčno dela! na to, da bi bi] razoužčen dalmatinski dsžclni odbor in uvsden korrifsarijat. Zvesto mu je pri tem dslu pomagal dos'uzeri politik član gosooske zbornice v't^z V u k ov i £ in v tej zvezi se je Imenovalo tuđi Ime po-slanca drja D u II b i 6 a. Navzftc vsej epret".oa*i ee grofu A*temsu le ni posrećilo kron-^ti cvole r?o!itlke tuđi a tem rsprhom. Zadovoljiti se Je mora le a reganianjem občln. Zdi se, da je aedaf mera njeqovih za-slug vendar le polna. V podučenih krogih se zatrjuje, da Je računati s skorajšnjim odhodom grofa Attemsa. katerega položaj Je vsled splošnega ž»!ostnrra stanja v desili posta! nevzdržljJv. Na Dunaju so Že pred da!J časom uvideM, d^i postaja odstranjenje orofa Attemaa neobhcdne, ker pa Ima zelo visoko protektorje, eo gn hoteli •praviti Iz dežefe r>« r»*elu spromaveatur ut imovwtur< — ponuditi s» mu namest nlško stolico v Inomostu. 7-»f.rJit!e se, da j* grof Attema to ponudbo odklonil samo zaradi teqa, ker ee Je bal. da priđe na njegovo mesto v Dalmaciji človek, ki ga on " naj. bolj mrzU To je dcs<*d?njl pcdprrdfnedr.ik da!matins!-ega nameatništva grof Thun. ki je med številnimi tujiml uradnlkl v Dalmaciji redka Izjema. Qrof Thun je ostal v potopu korupcije In demo-ai»z-»clje. ki F© TS. plavila D^fmacijo, dosleđno korekten fn čistih rok. Zdi se, da Je ves odpor grofa Attemaa bil ?O3k uman In H« bo v krrtkcm moral odatoniti svoje m^fto qrofu Th:.mi». Ta ćelo dežeio bo norrenila odstrffnitev efda-njega dalmatinskcga nameetnika V silno olajsanje. Pod7o vop pisj ontenosojilo !j Politične vesti. — Uro! Czernln v Budimpešti. Zunanii minister grof Czernin se mudi v Budimpešti, kjer ie včeraj dopoldne doiso konferiral z ministrskim pred-sednikom Wekerlom. Popoldne Je po-setil razne vodilne madžarske politike. = Znamenito cenzuro imajo v Dalmaciji. Nemški listi poročajo nam-reč: Preventivna cenzura v Dalmaciji je bila odpravljena, vendar se smejo listi prodajati, oziroma razširjati Sele tri ure potem, ko je bil dolžnostni eksemplar predložen državnemu pravdniku! = Nov politični tećnlk v nemSkem jeziku namerava izdajati v Zagrebu odvetnik dr. S. Singer pod imenom >Siidslavische Rundschauc. Urednik mu bo Mirko Tausk. = 2eleznlcc ki služilo — dualizmu. Zavzeti se smejo ćela kraljestva, anektirati države, le svete meje dualizma ne srne prekoračiti železni voz. Dve noći moraš prebdeti, če se hočeš čez Zidani most pripeljati v Zagreb in nazaj. A kako se človek vozi čez Bub-njarce tam za Metliko v Karlovec to pa je sploh nepopisno. Med Krapino in Rosatcem zija še vedno Cerbems, ki brani železnici pot. Pa to bodi danes le slovenski uvod v slovaško bedo na sevemem Ogrskem. O tem čitamo v »Narodnih Listih« sledeče: »Poleg povaške in bohuminsko - košiške pro-ge nima Slovaško železnlce in nima zveze z ostalim svetom — le čez Bo-humin (važen dovoz poljskih Židov) In čez Đunaj (dohod nemške kulture). Ostale proge, ki drže ven, so tako dru-ccesra reda, da more kadarkoli obmejni policaj ali madžarski finančni stražnik promet ustaviti. A v notranjosti? Kdor hoče iz Prievidze po železnici v Tur-čanski Sv. Martin, stori dobro, da gre peš\ Ta dva kraja sta oddaljena drug od drugega 40 km, a z železnico se pe-Ijete v naju^odnej^^rn slučaju Čez Banovce, Trenčin in Ždin 140 km. Krupi-na in Ščavnica, oddaljeni 15 km, sta po osrrskih državnih železnicah oddaljeni 130 km, Kremnica In Prievidza, oddaljeni 20 km, sta oddaljeni po železnici nič manj nego 240 km. Na ozemlju, ki ne nudi nikake tehniško nepremagljive ovire, ne najdete nobe-ne transversalne železnice. Vsled tega žive se dandanes v 20. stoletju Slovaki (ljudstvo) v dolinah poedinih rek (Mi-jave, Vaga, Nitre, firona, Ipla), ki teko vzporedno in ki jih vsaj v dolenjem toku ločijo le nizki griči, kakor osamo-tela plemena brez vsake zveze. Vsako izmed njih je sveto prepričano o svoji superiornosti nad drugim. Imenujejo se med seboi »Za^orjaker in poročlti hčer »za gore«, pomeni toliko, kakor da se »s te strani gor« za njo ni našel Ženin. Mnogi občutijivejši roditelji puste hčer misi neporočeno, nego da bi prenasali tako »sramoto«. = Volilna reforma na Osrsfcetn. Tz Budimpešte poročaio. da bo ocrrska vlada 5e ta teden predložila državnemu zboru predlofrc o volilni reformi. = £!oYaš*r! n»rod r?a Ogrskem le dobil svoj pra\tiiŽki časopis. Izna.ial bf» ^Prdvnv obror« vsnlco četrtletje v R'idimpc^t!: izdijnteli in urednik mu je dr. rmil Stodoto. VeleEanimivo je posvetila prva Stevilka v sedanie rra-vo in kulturne razmere! V nvodn pi?c: ^Oknlnnst! čnsa in zavest, da ne more več doteo tnnati. ko slovaškf Jezik (slo-venčina) nridc do veljnve, ki mu sre v nravosodin. v Javni nnravi in v iavnem divljenju snloli, 5-tisniIe so nam nero v roTcn ?n n^s rr:«-H'K da T)o*;vcHmr» svn-ie skromne sf!e pripravim 7a to vc^ko in sveto sh'nr. Smo br^r tprmHolofriJe, ne r^^mn «e o T>rn\T>ih re?o1i rn7 st^nl^- bi se mcrrln le stm^a. ]$ j0 ne rnstop n'TvptiJl-. po^ii'iM «svof.*9rn ffltca t*tc(* sodišcxem. — a fnii to le tcdnf. kadar III ti ifžik v 'totičBmi krriii nriifirUHiMi 2bi. štev »SLOVENSKI NAROD*, dne 14. novembra 1917. Stran 3 kot zapisnički jezik komitatskega zbora. »Ta pogoj se je pa dal težko izpol-niti. zakaj bilo je treba, da je to zahte-vala v pristojnem komitatu vsaj ena petinka odbornikov. Takih komitatov pa, kjer bi bila ena petinka zavednih Siovakov v odboru, razun Turca in Lip-tova — nimaino. Sodniške razmere osvetljujc žalostno ta okolnost, da je bil po ogrski statistiki med sodniki eden edini človek, ki se je upal za svoj materinski jezik označiti slovaščino.« Višja sodišča so uvedla via facti iz-ključno le madžarščino; in novi sodni red iz leta 1911. je to prakso izrecno sankcijoniral, dasi se teoretično opira na načelo »pop\>lnega in enakega zasli-Šanja strank«. = Proti grofu HertUngu. Proti novi vladi grofa Hertlinga ne nastopa-jo samo konservativci, marveč tuđi krogi veleindustrijalcev in liberalcev desnice. Tem krosom zlasti ni vSeč, da se je krona vdala zahtevam demokracije ter napadajo zlasti narodne libe-ralce, ćeš, cia nimajo nobene pravice do obstoja, ker so zapadli demokraciji. Pruski konservativni krogi dado svojemu ogorčenju duška v teh - le bese-dah: Usodo Pruske more voditi le oni, ki je sam z dušo in telesom Prus, ki živi in deluje kot Prus. To grofu Hert-Iingu ni mojcoče. Vse njegovo notranje 7 -arije ga stori, kot zastopnika po-, -•ga sistema papeževega svetov-nega gospodstva, nasprotnika sto in stoletiega r - ?voia Pruske. »Berliner Ta . .....:J k temu: Kulturno vprašanje je torej v teku. Vloge so razdeljene med nasprotniki rfertlin-gove vlade. Eni se bore proti demokraciji, drr; .-.,;:...;,.rn dr. Michaelisom, ka-teremu je bila diplomacija knjiga s seJ-mimi pečati. Potek imenovanja grofa fiertlin^ra je dokaza!, da je v Nemčiji že far es brez spremembe ustave mogoče ; ir'amentu prisiliti državnega kancler-]a k Ov!stopu, ka]ti ni dvoma, da je bil ^'i; parlament oni fatkor, ki je od-dr. Michaelisa proti volji onih. ki so ga postavili na to mesto. Ce pri -rlament ni dosege! tega z javno _..„... nico in mesto nje dosege! ta rezultat z zakuHsnimi pogajanji. ne spre-aiinja to konečnega efekta. Kancler je pade!, ker ni hotel remški parlament ž njim nićcsar več obravnavati, in to je veliki pomen novega imenovanja, ki *>reko osebne^a vprasania označuje po- i 2t-:«k parbmentariziranja in demokra- i •■izirania nemške vlade. Vtis bo brez dvoma tuđi pri nasprotnikih ugoden, kar se bo zlasti pokazalo po prvi njegov! j rogramati jni izjavi, ki gotovo ne x> v zmislu vsenemških aneksijonistov. :Ii\c zaupame, katero uživa grot ^.rt ing na Dunaju in pri grotu Czerni-.:u. mora v tem nrepričaniu utrditi vse ljubitelje miru. Cas sicer ni pripraven za prorokovani, ker govore še topovi v benečanski ravnini. Pri;-el bo pa skoro ćas, ko se bo đelovante grofa Hert-iin&i izkazalo za pričetek dotgo zaže-: \ svobođno političnega razvoja ii^ii. jga naroda. s= Mackensen za aneksijo. Fe!d-manal Mackensen je pisal pastorju Kaufmannu v Neurode pismo, v kate-"rt^i se mu zahvaljuje za čestitke in -■ r pravi med drugim: Dal Bog, da bi politična opreznost ne uničila z besedo ali s peresom čejstev, ki smo jih mi ustvarili z orožjem. = Lienin in poljsko vprašanje. g. Dunai, 12. novembra. V dopolnilo mojega včerajšnjega članka o poli-skem kmljestvti in avstrijskih vlad-nih krogih, naj navedem besede, ki iih je danes napisal ponedeljski list Der Montag«, ki pravi: »London in Pariz ne moreta danes ničesar sklepati, da ne mislita na Lienina in bolisevike — in isto velja za Dunaj in Berlin. Dunaj in Berlin sta dala o tem že krepko po-sku^njo. Mislimo, da bi ne bili nikdar doživeli tako hitrega umikanja obeh vl?_d v ncli^kern vprasanju, ako bi ne bil prisel Ljeninov puč neposredno vTnes. Lieninu se imamo zahvaliti, ako sta obe vladi tako hitro zatajili nacrt, ki bi po splosni sedb* napravljal neiz-rečene težave pri rešitvi mirovnega vprašanin.r = Mirovno ^banje v Švicf. V bliž-jniih dneh se sestane v Švici mednarod-na konferenca zastopnikov vseh deŽe! z nalo^o. proučiti vprašanje. pod kate-rimi pogoii bi bil mogoČ trajen mir. Glavni pređiog meri na vpostavitev novela mednarodnega pravnega reda, ki naj stopi na mesto dosedanie medn3-rodne anarhije. V tej sTr.eri bođo predloženi konferenci predlogi raznih mirovnih zvez, izmed katerih naj kon* terenca najpripravneiše izbere, primer-no spremeni lcr s posredovanjem pape-ža predioži vladam voiujoCih se drzav s prošnjo, naj se izjavijf), kateri nacrt smatrajo za sprejemljiv, jc-li žele spre-membe in nimajo li morda same nov tozadevni predlog. Na ta način naj se izmed mirovnih projektov dožene, ka-tera splošna načela bi sprejela većina vojujočih se držav in ustvari konkretna forma novega mednarodnega reda, s čemur bo ustvrarjen forum za nadaljna mirovna pogajanja. ^-. Carnegijev mirovni institut o vprašaaiu miru, Švicarski listi poro-cajo iz Novega Jorka 3. novembra: Iz-vrsevalni odbor Carnegijevega instituta za mirovrno propagando je iz dal proklamacijo, ki izjavlja, da je najboljse sredstvo za pridobitev trajnega niru nadaljevanje vojne proti Nemčiji do ko-nečne zmage. Odbor pozivlja vse paciii-ste, da naj čim naiživahnejše podpiraio vojno, katere cilj da je p r a v i mir, mir brez osvojitev. M\ \i prioioni dežel Za obnovitev Gorice, t- Dunaj, 12. novembra. V petek bo zborovala na Puna ju komisija za obnovitev Gorice. Iz Trsta priđe tuđi namestnik. To zbo-rovanje bo velikega pomena za pos>pe-ševanje vseh pripravljalnih del. Obno-vitveni od^ek poslanske zbornice je i tak že dokončal svoja posvetovanja o vseh.resolucijah, ki so jih stavili v tem oziru razni postanci. Vse resol'.icije so sprejete in poroćilo o njih za zbornico je že pripravljeno. V njih je izraženo načelo, da mora država poravnati v poinem obsegu in po sedanjih cenah vso škodo, ki je nastala vsled vojne, posestnikom, trgovcem, obrtnikom in rokodelcem. Zahtevajo takoj s pričet-kom tega dela! Županstvo Pod gora. tačas pri Dev. Mariji v Polju, poziva svoje občinarje, ki imajo kake prošnje za dosego drž. podpore po vpoklicanih, naj si bo za povišek ali so nanovo vložene, naj na-znanijo datum vležene prošnje, števil-ko plačilne pole pri poviku in svoj na-tančen naslov, da se bo mosla izposlo-vati rešitev vloge pred morebitno vr-nirvijo domov. Župan iz Ozeijana, gos?>. LoverČič. je ođpotoval domov. da pregleda po cbčini, kaj treba ukreniti in popraviti, da se bodo mogli begunci vrniti čim preje domov. Ko se povrne, sporoči svojim obeanom potom časopis]a vse, kar jih bo zanimalo in jim bo služilo v svrho povrnitve na rodna tla. Šempetrski župan, gosp. Černic, se je mudil te čini v domači občini. Vtiske, katere je dobil v Šempetru, je zlil v te besede: Ob sedanjih razmerah ni mo-goče se vrniti na slepo domov. Ni strehe, ni zavetja, sploh človeškefa biva-liŠĆa ni. Pa tuđi za aprovizacijo ni prcskrbljcno. Bliža bt ćas setvre, čas povratka vsaj delavnih moči. Poskr-beti bo treba, da pridejo pravočasno delavne moči v št. Peter in oskrbe se-tev. C. kr. vlad?. pa mora priskrbiti Ijudem, ki so ob svojem neiiadnem begu pustili vse dnrr^ in nimajo sedaj ne živeža, ne živine, ne orodja in oprave, ne semen, skratka ničesar, vse potrebno, da vzpostavijo zopet svoja gospodarstva. Preskrbeti jim bo morala primernih začasnih stanovanj, dokler ne zamorejo postaviti zonet svojih domov. Posvetovanja poldicanih oblasti 5o se že vršila. Kakor hitro mogoče se pripravi vse potrebno vsaj za povratek delavnih moči, ker družine se sedaj se ne morejo po vrniti. Daje pa upanje v?em za vmitev kolikor mogoče hitro, kličoč: Še nas bo obsevalo solnee go-riško! Smrt med begunci. V bolnišnici v Trstu je v.mrl begunec Franc Marko-č i Č, *tar 5$ let. Umri je v Splitu umirovljeni fin. ra\matelj Čdvard B u I a t, brat pokoj, preporoditelja Splita dr. Gaja Bulata in oče dalmatinskega deželnega po-slanca dr. Gaja Bulata ml. Pokojnik je dosegel starost 84 let; uži val je kot iskren narodnjak splošne simpatiie. Posestvo in stanovanje v naj em. Išče se zanesljiva \r pridna begunska družina iz roriške okolice ali Brd, ve-5ča vinogradništva ter kmetijstva vob-če. katera bi nrevzela v nekem krniu ajdovskega okr?ja srednje ter lepo posestvo pod ugodnimi pokoji v na-jem. V jstem kraju bi se oddalo tuđi eno ali dvoje stanovani proti nizki na-jemnini, eventualno tndi tri, z nekoliko zemljištem. S tem bi bilo mogočc ne-katerim poinagano. ker bi bili v blizini svojih- 7alibo2 po?kodovanih domov. Ponudbe naj se naslovijo na Ječečo p«-pošta v Ajdovščini pod naslovom »Kmetija«. isimvifa zi iglu! zadsfiaice. Pri iestem vonem posojilu »e je nm-bralo več kot pol milijarde potom zavarovanja, dokaz, da je zavarovanje na vojne zadolžnice pri prebivtlstvu jako priljubljeno. To zavarovznje, kl je kombinacija *Jv-Ijenskega zavarovanja in podplaovanja vo|-nega poaojHa, omogo&a tudf tištim, kl Imajo le malo tređstev na razpolago, da ti s pla-čevanjem mesečnih, cefo tedenskih neznatnih obrokov pridobijo znatne vojne zadol*-nice. Zavarovancl se delefnl v«^i u«odno-«ti subtkrlpclj«. Zltatl tuđi vitokfH obre^, kl jih morejo porabiti v zviSanje zavaro-vainega kapitala ali pm v znižanje premlj. V zadnjem slučaju je plačevatl za 1000 K . zavarovalnega kapitala in za azvarovalno dobo 15 oziroma 20 let mes-čno ni* već kot 4 oriromi 3 K. Kdor pl^čuje tedenek« ne plača niti krono. To eo evotice, kl jih ve«k-do tehfce oogfef, Zavarovanje valja H ed , trMMftk«, ke> |» Dlatena prv« prtMlJa laj i zavarovalna avota ee Izplača v vojnih za* dolznicah v slučaju smrti takoj, najpoznej« pa po protoku 15 otiroma 20 let. Vplačana premije aploh ne zapadejo. Kdor preneha a plačevanjcm, ta dobi vojno zadolinico gla-sečo a« na toliko, kolikor ja plača). Kdor se torej namerava zavaravati, ta naj se poslužuje zavarovanja z vejnimi zadolžm. čami, ki je vsekakor priporočljivejše, nego veako drjgo zavarovanje. Zavarovanec služi sebi in zadoeti patrijotični svoji doli-noati. Dnevne vesti. — Božična dariia za vojake na bojne rn pol.iu. Kakor smo poročali, so priprave za božična darila učencev v pol-nem teku. Vsled prijaznega sodelovanja šolskih voditeijic se je izgotovilo v naj-krajsem času 500 vzorcev s šivalnimi potrebščinami, ki so se nizposlali na vse šolc ceie dežele. Tuđi letos se bo lohko za to razposlalo več tisoč božičnih daril kranjskih učencev na bojno polje, žole se je tuđi naprosilo, nai zbi-niio po možnosti volneno perilo. Naiša mladina bi izkazala vojakom največjo u^lu^o, če bi jim pre?krbe!a volne-iesa perila. Ali bi se ne dala razdreti stara čepića ali star iopič in splesti iz volne ži!o>?rejje aii nogavice? To bi bila nai-iei^ša zahvala in najlepši pozdrav našim junakom, ki zmn^onosno prodirajo do italijanskih tleh. Naša mladina ima đo-volj razutnevanja za veselje in trpljenje vojašketja življenja. Kar kdo hoCe. tu lahko pomaga. Naj se ne izdubi ta prošnja, naj se nabere na zbirališču voj-nooskrbovalnc^a urada v Ljubljani volneno perilo, robei, cigare, cigarete, to-balv, pi°-stc=c. Na p(s:aii v Zatićiiu na Dolenj-skern. torej ired saminii Slovenci, je nameščen železnibki uradnik, ki ne zna slovensko. Tako je te dni pri nekem prerekaniu radi voznes:a listka z neko domačinko r.im zatrdil, da ne zna slovensko. Je že mo^oče, da se uradnik ob vclihcm navalu znioti. ali zmeta se mora pojasniti s slovensko stranko po slovensko, ne pa da uradnik po nemiko kriči, ko ima slovenska žena vso pravico, da se ž njo pogovori po slovensko. Na slovenske postaje zahtevamo slovenskih urednikov. Ako za nemške ni prostora na nemrkih postajali, ne borno trpeli, da bi po-iljali slovenske uradnike v bojno crto za to, da bi iz-praznjevali službena mesti nemškim uradnikom na slovenskih tleh. — TaLo ne sine več iti da'ie. Pišejo nam: Tri tedne so bile zaorte sole. Sedaj se ic zopet pričel pouk, tod? v ne-zakurjenih sebah. Vsi premrzli priha-jafo otroci domov, čemur se ni čuditi, sai prespdevnio po dve cio tri i?re v so-bah, k^er je komaj 4 do 8 stopinj top-iGte. Ni dovoii, da je mladina i.^straaa-na, sedaj naj se prezeba. Potcm pa Se ti modra rnz vrsti te v. Ein šola čnka na i'n'tro. Po ccl čcurt ure stoji mladina v dežju v slabi obleki in premočeni obut-vi. Cc take o^rcc'be zr,.rrcše l!udjc, ki «5mi nimajo otrok in scele v toplo za-kurienih sobah, je ctolžnost učite*jr>tva, da izpregovori resno ber.cdo in protestira proti krutenu rostoparju z* mladino. Će je dovo!J prenicsa za nem^ko RledaliŠJe in za kino, se mora dobiti prenio.'*' tu ci i za sole. Kdo bo plačal rdravnika :;i zdravila. če zbo'c otroci. će izbrubne kaka eDidemija. Čo pa že mora peginiti tuJi se naša deca, potem bi se pa t© mojTocc hitrele doseglo na dru* način. Selski ziravniki, spregovo-ritc cdločno besedo! — Zv'šanje vzdrževalnln za čast-n'ske rodbino. Z Di:n?ja poročaio: Vlada namerava v kratkem zvišati takozvane rodbinske prispevke z:i tiste častniske rodbine, ki imajo nepreskrb-Ijene otroke. — y.no%o rrčrlh pozdravi>v pn^^.jamo od Soče vsem slovenskim dckletom in mo-žem: Iv. Božie. Bnksc, Pirš, Ilec. Ljubec. Vidic, Beli5. vsi pri težkem polis^-om top-niškem polVn na itrilijinskem boii^cu. — Krko naf se ubranfmo nrometiic stiske v tovornem prometu? Železnica služi danes pred vsem velikim potre-bam vojne. Znvodi za sradbo lokomotiv in vozov trpijo na pomanjkanju gra-J-ber.ih snovi in delavnih moči. zato ne morejo izvrševati vsa naroČila. Dobava premoga je izdatno man.iša kakor lansko leto. Tov orni promet z?, prebivalstvo se mora torej skrčiti kar na j več mo?:oče. Vsakdo mora po-ma^-iti razbremeniti železnico. Vsako ne nujno potrebno pošiljatev po žclez-nici je opustiti. PotrcMčine prebi val >t-va naj se krijcjo tam, cd koder se iih more priskrbeti po najkrajši poti. Voženi tovorov do cilja iz kateregakoli razloga po ovinkih se je izog^ibati. Ne srne se prevažati tovore sem ter tia, t. j. spremeniti prvotno smer Že na poti se nahajajočesa tovora. Pri pošiljatvi množinskih tovorov se mora izkori-ščati popolnoma prostor in nakladno tezo vorov. Prejemalci manjsih poši-Hatev ene in iste postaje nai se zdm-žijo sporazumno z oddajno postajo v preiemniške skupine, da se tako bolje izkoristijo vozovi. Pošiljatev in nrejem-nik nai delujeta sporazumno. Srne se zahtevati za naklađanje tovorov le toliko vozov, kolikor se iih more niložiti tekom nakladnega roka. V prejemno Dostajo naj privozi le toliko vozov, ko- likor jih more prejemnik pravočasno sprazniti. Treba je, da se kar najhitreje naklada in razklada ter odvaža tovore, in to tuđi ob nedeljah in praznikih, ker drugače zastane izpraznitev, zaje-zi se neizogibno tek vozov ter onemo-Koči potrebna možnost gibanja na tirih. Najhitrejša izpraznitev in pospešen odvoz sta potrebna pri onih živiiih, katera se iahko pokvarijo. 2amude bi bile tu v veliko škodo prebivalstva. — V koncertu »Glasbene Matice«, v jiedeljo, dne lb. iiuvembra bo todeloval poleg izvrstnih domaćih solistov — Bu-čarjeve, Koblcrjcvc in Me d v c-d o v e — tuđi pevski zbor »Glas-bene Matice-. Izvajal bo trinajst slovenskih izvi rn Ih skladb iz novejše slovenske literature za ženski, TTiofki in ^jebani zbor, in sicer mojstra A n-t o n a Lajuvica pet dvo- in triglas-nih lešini za ženske glasove s spremljeva-njem klavirja: a) Pesem mlade čarovnice. — Ko jezdila sem čez goro nocoj. — b) Pesem. Ne povem vam, zakaj ... — c) Pe-scm. Prstan moj Ijuhezni znak . . . č) Pesem deklice. Na mlade rožice pero . . . d) Pescrn Primorke. Tam na daljnem mor-ju jadro, glej! . . . Moderne, duhovite, Ču-tapolne skladbe bo na klavirju spremljala nala priznana nianistinja £dč. Dana K o b 1 e r. — Moški zbor zaooje dve skladbi: Emil Adamićcvo »Vaso-lec«< in dr. Antona S c !i w a b ri »Večer na morjut. Skupni me.Šani zbor (okoli 150 revk in pevcev) pa šest mešanih zborov: Emila Adamiča: Fantu; Ko bi rosica b!la . . .; Ptička. Stankota Premr-Ia: Zdravica; Los za log se skriva in d r. Antona Schwaba: Zdrava, Marija! — Backhausov uspeh v Amcrikl. »New Jorilii Journal- je plsal: Slami kla-rirski virtuoz dosera posebne uspehe. Kihče, ki ga j*» elišal, ni obžaloTal, da g^a je kljub plohi šfl poslušat. Barlibaus nam je podal užitelr, kot si Iep5e?a ni moaro?e misliti. Ohčinstvo Kew Jorka Je izlahka pridobil, ker je na glasu prvoTrstnega uznetnika. OCarjnjoča tebDika, mojstrska Fisrurnost in idealni vdar so Backhausove vrline, ki fo hiti v par sekundah pridobila prca vpr>h poslušalcev. V Ameriki velja B. liot nai boljci Cbopinor interpret in to po vsej pravici. — Ta prvovrstni cmetnik bo v ponedeljek 19. t. m. gostoval v 1 j u b 1 j a n 3 k e m dežnlnem gledali 5 C u. Ta Tecer bo pravi tiogodek za Jjjubljano. Predpro<'aja se vrši pri T>1agajni doželnega. ^ledališCa od 3. ure dalje vsak dan. — Nova oiaejitev uoorabe paplrja. Z Dtmaja poročajo: Trgovinsko ministrstvo izda v kratkem naredbo, ki bo znatno ome-•ila upornbo papirja. Izdelovanie raznih finih papirjev, ki nišo neobhodno potrebni, bo sploh prepovedano. Izdelovu.nje drugih vrst papirja bo znatno cmejeno. Prepove-dano bo tuđi razsipanje papirja, ki je bilo sedaj običajno v trsrovskem prometu. — Ljucfskoioiake vesti. Učiteljska ksnđiđatinja Marija Arrigler je name-štena za suplontinjo r Ribnici, FrančiSka Kunaver na Brezjah, učiteljici Ant. Kren - Jaklitsoh je poverjeno aačas-no vodstvo šcle v Koroslvi Beli, Josipina t' o r 1) a r ;e mirip^ccr. za snplontlnjo ▼ Presfriu. Emestina GospodariC ▼ Kresnicab. Marija Cblad^k za pronso-rićno učiteljice v Boromici- Učiteljica Pavla Gotzl na Vrhniki je rpokojena. — Vfnžitcv J;!?-iih In ^tano vanjskih izkazov. Hišni posestniki v Ljubljani se opozarjajo, da je rok za vložitev hišnih in stanovanjskih izkazov že 31. oktobra 1917 ootekel in se jim torej priporoča, te izkaze takoi pri dnvćni administraciji. Hresr 6/TL, vrata 9, oddciti, !;jcr se dobivalo rudi dotične tiskovine, ali na s: J»h kupi pri Zadružni tNkarni, Stari t^s; 19. — P«i za armađo. Vedno obsežneji© prihaja delovanjO i.rv pri armadi. K s^-^!-tr tr im in patniljskira psom prih.ajajo pfr: /ni psi, po'icijslri psi. sedaj t'iđi psi, Vi nosijo :;oročita *or pot^eb je nrrr.ad-t *v-di pse, da love vodno bol] naraščajoče šte-vilo potican v strelskih jarkili. Zato se ar-inadno vodstvo r^moro 7-ir^v^jfti wmo 7 doKedan;'imi ?i??tokrvnimi pasmami marveč potrebnije tuđi pee ra~nih drugih pasem, rer naj poFestniki ponudijo takc pse erar-jtt. Ponudbe zc prepustitev za ras vojne ali za prodajo je naelcviti na Kommando des k. u. k. Krie^s- u. Fanitatsbnnđe-fiihrerkurses, Dunaj XVIII. Herbeck-strassc 66. — S potresne postaje. Včeraj zjutra] so zaznamovr.Ii vsi instrumenti tukajSnje potresne postaje trošenje r?a daljavi 300 kilomctrov. Pričetek zaznarr>ovanja prvega potresa ob o. Tiri 16 min. 42 sck., drugega ob 5. un* 41 rnln. 32 sek. — InvaHd, fcf se je iznčil t Gradcu v Invalidni soli za šoferja, išče primerne službe kot Šofer. Ponudbe naj se blag^ovoli-30 posl?.ti na vPot=redovalnico za poriške begim^e v I.^uMjani«, Dunajska cesta gtev. .?S„ I. Earl-tr. VtopHa se je v Krki pri Dobravi blizu Krškcsa .^^lotna Neža Pu^elj. Mnjroče ie, da je v zmedenosti skočila v vodo. PosIovHnI koncert soske umetnišk? Kodbs se vrši v četrtek zvečer ob */**. v kavarni Evropa. Vstopnina 2 K v prid vdovam in sirotam padlih vojakov. -f- Meso na rumene izkaznice C št 1301 do konca. Stranke z rumenlmi izkaznicami C št. 1301 do konca prej-mejo v četrtek dne 15. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa ^oveje inf^n. Dolo-čen je ta-le red: od pol 2. do 2. št. 1301 do 1500. od 2. do rol 3. št. 1501 do 1700, od pol 3. do 3. št. 1701 do 1900, od 3. ćo pol 4. št. 1901 do 2100, od pol 4. do 4. št. 2101 do 2300, od 4. do pol 5. št. 2301 do 2500, od pol 5. do 5. št. 2501 do 2700, od 5. do pol 6. št. 2701 do konca. 1 oseba dobi V4 kg. 2 esebi 1/i kg, 3 in 4 osebe s/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb ll/4 kg, več oseb I1/., kg; kilogram stane 4 krone. + Sveza repa 2a VIC in Moste. Občani Vica in iMost, ki si žele nabaviti svezo repo, naj se o^Iasijo takoj v pi-sarni mestne aprovizacije na Polianski cesti Št. 13/L, kjer bodo dobili potrebna nakazila. -'- Sveza repa na rumene Izkaznl-ce C si* 1201 do 1440. Stranke z rume-uimi izkazuicami C št 1201 do 1440 prejmejo v Četrtek, dne 15. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15 svezo repo. Določen je tale red: od 2, do 3. št. 1201 do 1281, od 3. do 4. št. 1281 do 1360, od 4. do 5. št. 1360 do 1440. Vsa-ka oseba dobi 10 kg; kilogram stane 10 v. Pripravite vreće. iižiielSL • Mesto ustavljenega tednlka »češka Demokracioc je pričel iihajati r ponedeljek v Pragi nov radikalni tednlk »SvobodnG bnaLT« (STobodna stremljenja.) * Yeiika tatvina v Gradcu. Graška policija je aretirala 4 trsovske vajence iti nekega tr^ovskega srotrudnika, ki so sistematično kradli v nekem graškem konzumu živila in drugo blago, ter iih potem pod roko oddajali naprej. Skoda znaša mnogo tisoč kron. Oarila. Za slepe vojake. V ta namon Je izro ćil deželnemu odboru đeželni računski nad-oficijal A. Pichler zbirko 45 K 75 v nels- plačanega drobiža od kupDin za klavno ih Tino, ođdano vojažtvti pri dobavi v Ribnici dne 7. norembra 1917. Darovi za begunce. Posredovalnlci za. goriško besunco jo darovala >Družba Sv. Monorja« r CeloTCU 500 K v pomoC gori-šhim pregnancem. Kmetijsko bralno dru-«tvo ▼ St. liju Slov. poricah je darovalo za gorišlre begimce 30 K. Neimenovana gpspa je darovala za goriške begunce 20 K. Gđč. Cirila Medvedova je poklonila 50 K, d<»l svoje prve nagrade pri koncertu, za svoj^ trpeče sobrate. Posredovalnica se iskreno zahvaliuje. Družbi sv. Cirlla In Metoda je vpla-Cal gosp. dr. Joško Majcen, c. in kr. lin. zđravnik S. M. S. Habsburg — Pulj 200 K 2a >obrambni kamen«, kot prostovoljni na-ročni đavek. Zaveđnemu narodnjaku izre-kamo zahvalo 8 željo, da bi našel kaj po-snemalcev. — Za C. M. družbo so zbrali Ziđanmoščani, Ločani in Radečani lepo rsoto 700 K. — 2iveli! — Veseli, ker Ca-dorua premazan, in uničene na slovensko jEemljo namerjene italijanske aspiracije, tembolj pa prepričani uresničenja zabtev naše jugoslovanske deklaracije — darajejo štirj© domoljubi »sraDgarji« ▼ AjdovSčini za C. M. D. 40 K. — Iz nablralnlka g. Ve-berja v Trbovljah je prejela C. M. družba 40 K 46 v, katero vsoto so zbrali gg. Janko Poček, J. Pipan in drugi zar>1otniki. — Mo-6ka podružnica je pa poslala iz nablralnilia v Narođnem ^mu 19 K. — Ob ođhortnici g. S. Wonsa iz Jesenic Je nabral g. Entor za »Družbo x 28 K 25 v. — Za C. M. družbo so zbrali slovenski možje in mladenlčl pri neki diviitij. pekariji na Tirolskem znesek 83 K 30 vin. v upanju na naSo boljšo bo-dočnost. — Me^to razsvetljave groba pok. očeta je poslal fe. Milan Ferlič iz Blanakega 20 K in ga. Llzika Serjunova v Certaaem 10 K mesto cvetk na grob STOje hCerk« r Tolminu. Iskrena hvala! Darovi za Krekov spomenik. II. izkaz. Od 28. oktobra do 8. novembra 1917. Po 1000 K: Zadružna zreza t Ljubljani, Gospodarska zveza v Izubijani. Po 600 K: Družba sv. Mohorja t Celovcu. Po 300 K: Vinko Del Linz, nabral v hrenovški oblini r vaseh Hrenovice, Kriševje, Slavinje, Velika in Mala Brda ter Brezje. Po 100 K: Upravništvo »Slov. Naroda« (glej »Slov. Narod« 3. novembra 1917); dr. Vinko Gre-gor!5, primarij, Ljubljana; Vladimir Re-mec, inženir, Ljubljana; Helena Remec, inženirjeva soproga, Ljubljana. Po 80 K: Upravništvo »Slov. Naroda« (glej »Slov. Narod« 31. oktobra 1917. Po €0 K: Mariborski bogoBlovci. Po 50 K: Josip Hart-man, župnik Blagovica; Franc PuBtotnik, 2npan istotam; Hranilnica in posojilnica na Vriiniki; Josip Lavrič, župnik, Brezni-ca: Ivan Gogala, vojni kurat; Slovensko katoliško izobraževalno društvo, Dolenja vas pri Ribnici; Evge.2 Legat, ravnatelj Zadružne aveze v Ljubljani. Po 40 K: Da-rllo »Slov. Naroda« (glej »Slov. Naro*! < 29. oktobra 1917): dr. Fran Perne, c. kr. profesor, Ljubljana: Slov. kat. izobraževalno druStvo Kres, Gradec. Po 30 K: Absti-nenčni krožek, št. Flj v Slovenskih Gori-cah; Vladimir Kulić, Šibenik; Fran Vovko. župnik, št. Peter pri Novem mestu. Po 25 kron: Kmetijslto društvo St, lij v Slov. Goricah; Ivan jgagelj, župnik, AdlešičI: Martin Kerin, Župnik, Smleđnik. Po 20 K: fivald Vračko, župnik št. lij v Slor. Gor.; Bogomir Baumann, istotam. L. Sorta, tvor-ničar, Reka: Ivan Jane, župnik. Col; Martin fttular, župnik, Trboje; Adolf Knol, župDik, Krašnja. Po 15 K: Leopold Erzin, vojni knrat, Celovec. Po 10 K: Franc Sef-man, Rođohova vas; Ivan Rakoše, Straža pri Novem mestu; Franc Kos, vod ja bolet-neepa tirada. Loškl potok: Frančižka Pe-trič. Trst; Mihael Saje, đuh. svetnik, Ska-ručina; Ivan Romold, sođnik, Mokronog: Jos. BftmbiC. župnik, Preloka: Ksavrr MeSko. župnik Marija na Žili pri Beljaku. Po 5 K: Ivan Veseniak, c. kr. profesor. Ljubljana: Fran Faiđiga, Sodražica; đarilo ^Slov. Naroda« (glej »Slov. Narod« 7. novembra 1917). Po 4 K: Ana Terpin, Trst. Po 1 K: Trgovina Planine, Trnovo. Skupaj 4210 K 10 v, placom I. izkaza €217 K 30 v. Vfota doseianjih darov 10.427 K 40 v. — Ljubljana, 8. novembra 1917. — Odbor za Kiekov spomenik. Upravništvu naših listov so poslali: Za »Cirtl - Metodovo družbo«: S!o-renski fantje zložili pri razhodu v Ajdov-Sfini 70 K, z vsklikom: žlvela jugoslovan-ska deklaracija! Iko Est iz Lebrin?ra 20 K, nabranih v slovenski družbi v gostilni ;>pri slepem Janezu« v Smarjoti pri Lebringu, Alojzij Stepec v Crnomlju 24 K, nabral T. Verhovec iz Ljubljane na zenitovanju g. P. Klemenc In neveste M. Kambič v Cnr-nemlju, elovenelti vojakl v Knittelfeldu po g. Alatko Kiincti 25 K, Ilrvatje in Slovenci zbra'i oli priliKi odhoda g. nadporočnika Serape iz Postojne 40 K. vojaki gor. strel-po!l:a St. 2., tu 13 K, in Milka Vrančič, so-pro?a okrajnega sođnika y Ilirski Bistrici 10 K, mesto renca na kreto clr. Pantea. Skupoj 202 krone. Za r.Slovensko Matico«: Anton Meden, črnov. nar. v Lebringu 45 K, darilo slovenskih Crnovojnikov. Za »dr. Krekov spomenik«: Višji re-alci i« Idrije 31 K. Za >dijaško odporro društvo Domovina : Slovenski vojaki v Knittelfeldu po g. Matko Kuncu 25 K. Za »zavod za v vojni oslepele voja-keP: Iran Vrinf'f-. oVrninf nn^pfk v Tlirs? i Bistrici, sodaj na hojisCu 10 K, meetp y«n-ei na lrr?to dr. Pantttu ;##. ^*^ ^"^na hvala! *' ' * *r- Stran 4___________________^_ .SLAVENSKI NAJM»\ dae 14. aavtmbra i*I?._____________________________________________261. Stev. Knl!!wncsl. ! — Ivo Vojnovtć: -Akcrch-. Ravnofcar *• izšlu Ivana Vojno* iO* kra;^a iu kritična ♦*#la ped saslovotn -.Akordi.-. Predgovor o Vojnorićev«B KimlKrtiTrau je napisel dr. D. I rolmFfc*. aelo oknsci naslovni list in portret je i*de*al prof. Tornja v Krizman. O-ua l-njiffi kmrtonirano je 3 K f>0 v. Naroč* ; m« pri nafcBfuSnem povzetiu ^lus., Za^veb, Ufca 7. 7a puštniuo je dodati 20 v, Pripero* fmme poeiljatr? 4i ▼, 2a porzetj« 69 v. Na pri vat nem učnc/n zavodu Le^at v Mariboru ob Dravi. Dr.f *20. novembra t 1. s# otrorijo novi ♦ečaji ta stenorrafijo, »trojepisje, prsvapisj^. rrgnrsfci na^ivek. rafrtnstro t ivezi 3 temeljnim pon&otn ▼ icnjitoTođatTii, lepopisju in nttnsKcm ;<^zi-yp. Trajago 4 me^i Pnsepefcti rastonj. TO^orila« Mrt vs»ki dan o4 11.—12.. Mari-fcdr, ViktrtBRhofjMB« 17., 1. aađstropje. lzd&frui] }n ougovorcS orcjlpfl:: Vafsuffc* Kopitar. Latentna !a tSsk »Naredim tteVarre« woS&iči?ie prost, tč*:o službe* Naslov se iz»e v uprav. »SJo*. Nar.« ___________-__^____„-—________ i gJff PrC«i3 «9 ; hiia 1 gostUrts ftrateovski na se ss šsev. 18. ) ensmu, ki prc-1<:fci stasavam^e v sr?d.ni \ mesta 2 'i—3 s^ka^' ia kuh!?.;# 2a takoj : ali za februar. Ponudbe na »ipravn. »Siov ;-,arod_« pod ntaSi9* Ž4 3538'*. ?S69 j Pridna in poštena prcdaia!ka »;:-ait ;n irranuiakturr.- stroke. liče služite, v mestu 3li pa kie na d*"Jci! in ; ^•cer na-r.v^ s ^rano v -I'-. Poi-.ve ?e v trgeriisl ftUrert, Prešenurea dica 3&?i, Posestvo na prodaj | 10 minut iz Celja, obstcJeCc iz 2 hi5. gospo* darskc|fa Bfl^oja in do! orala zemtjjfča. I_ve se pri rraacs Itarail«. stsvka^in sprefne ra tofcajšnja vclftrjovmo. PIsfa po dogororu, hrart in «(ar;<»\-?n;» ?v*^t. m»- | litcv p<> knnčani vojslci D»e.s: ,,flQlatoi don 3846* na upravn. »Sl«v. Naroda«. Prodat« < salonsko kredenco, zimsko snosilo, ! namizni nasfavelc. i Kje, pove uprafai^tvo »Slov. Naroda«. 37ST Zamahe nove in stare, k«pi VSftKO Oinotlno tvrdka „ Iit^bl'snska inđvsfrifa prob^OTih xama5kov JILAČIH it \ Ko, Liubilana. 2278 j KNJIGOVOĐI O dri, ioleie\c« v .fciiUs v ^s^nict^!, piet: do^rt ulazi !a arani- - p- vn-^prejema. L'ubli&c^kn ttrcdltfta be^.ka / Ikrdlia, fari?. Ftlia Itl^/^ Ee mf dr. ?fl?f. KlfMsi, ^!«-npc. Ke- rmčv-^^ffična pre;sk«va 'e iicpru-ata, da ;e frS1e7dUK** piav i2vr«ftwo unf>mhna astna voda, ker «« njeiii podatki popolncma nc-nr^clljivi in se t rio* lah^o rurkuftujc. ?v :^»s» f4a^ nvi^i 1&& -ttf ^»■'S ;:,^ %i!# * Srtrte. *v*&ei$*, fr.ile in dru^s &ois^ ' n!?xal ©i^rsTi fc'fro ia si- \ fianra^ ?arsta»^ So?^55« rut*tl;i. Ne | umil:'*, je br*3 vonj1*, za*<» ufmrab^o turti ! Cc^ dan. Veliki !«r.2e'< K 1.59, dvojnati f K 6.—. Da!«e Puratot tre5iii pra'isk za var=tv» občjtiiive k©!^e, šk^*Jiica K ? 50. Oboje «č dobi proti vpaslatvi zfleska v j •!iar^-irjE 13. ?Tldia Psrstol tvornici r ^ailiftt^iSi, 711-24- Rot??* iitca 21. = sfifli«!)^ krl^TMH p-5 10, !4, !5, ?,0 :n S4 kros; lasse nađlG^e Src^* s!' ^Tfh^m ia lasae -nre- !>arva nrm lase in fsrsda ođ 3r. Ha ?e 2 ž5 4 K ft*., trs« St S9* Sl.rfari Str9»^*! Ljubljana, Pod Trančo št. 1. ^e^opJ Zavadi «ni^k!l«rutt:* r \cvfifi^e wlTJ?&ov*Ti\% :t la'^ai ^d»y2 »amo sa cđ ** do *" žn v »e ^ii« #d 5 do it v najuovejših ias')ntb ii v veliki izicn ^^.^Pistfii ?a^jma-s^mnJlti ttl 9 K do »0 vi. -*^! Hsičfa garsltnra (mul in boi i W.*~ sp «^ve na SV. !?etra ce«ti žt, 14 «r trffftvftt). oiupke od hrušek in ]abo!k pa 2 Sj pre^sssJis© (\-atere ^e zamerej« i tiuV v slabem -r*menu na poJih i. t. d. < suSiti) pa pm §0 ? !<$. Cen ene ponudbe z liiv^dbrt miiA^n* i.i *r:orc\, ^ presi pa tvrdi o * raa ftcs4 Lttiblicaa, S»i*3 al. 7- KA CXO!9IO posipa t'jdi na de2r»o; *^l- -'-«52 ft I f 8 ^ ^ #ia££a, ;*pU«, 1 J ii 1 a» krila, koatums, £ i rS f ** noćnehalj«, pe* Ili mi J I ršSo.modacjipeđ U ^i II « Id me;e, Spartu« kie- ! bcie inci2r*ik«. 7?ioa6lidna tvrdka M. Krištofič - Bučar Fm* ] otroške oblekce ss in ka^st^e oprave, n i | LljiehSf ana, I, j$!j priporač^ veliko zalogo S I đcsinfokci;skih preparatov KakOF: | 1 \y$o)9 Lysoform, Kr^olin, For- fj I malin, FormaHnove pastiljc, d I karboiavokis!i?«oJtarb«!ovoapno 1 ■ itđ. itd. S I Vrlika z^lr.^i fotom&lzMk | I potr£&ščto fn aparsatciv. 1 §inpii!! i^isfiio (štirko) da se brez pranja, brez škrob-Ijenja ter brez likanja lahko očisti v^ak ovratnik in manšete. Dobiva se povsodi« Glavna zaloga pri tvrdki L/j ubijana j S*7. Patra cesta 28, \ Istotam do&ite ilir i Mi sA | se mprmlmm takof f»rofi ćohrt plaži* Has'ov pove upravn. »Slov. Naroda*. S^gr* Sš53 s© prilca tn ?o£\on% ~*&F1 ••• ^ * Zm ** 5t ^ Ss s ti* *•« za vsa domača deia prot; me-rčni nliči 4*) kron. t?r I1 rani in Stanovanju. ČS43 K|«*, p«»ve c^ravnittv© »S «vep*k. NsroĆ;**. »1^ s ■f5b vo ib ^sjfi^ Ste« it* w -#-i- i.) S-3 SfoniS^iHa l£f« — Naslov pove uprav »Siov NartdaJt. 3S53 ^^ ^^ X| S 4B^ naP°* pok^ita, dobro ■ ^"MS^^lHjp^K jtavpccsroenega koaia, •a Kupi. — P^nudbe pod „Žiaasja 3S47** na upravn. »Slov. Naroda«. 354T sulici«! lil'jc.Ul &m U d 81 r V ^o^olnem đosrosa staan proda ?raa Ć^alar, ?Jms'Jtp eosta S6 Lnbljana. Isiotam se a^rejme već saisarlev« 2 er.o ali dverr.i Gobnnn in kuhinjo Ponučb? na nrravn. »S'ov. Naroda« pod , staaov3n!e 38S5". 385S ta tsdalovsRJs đrv, kakor rudi £019.1 drva sa kupi po visoki ceni, na Kranfskam ne daleč od .'.r'.rzr.ik? postRJe — ¥13^*9 ss lurti več|a »jš^/a v najam v okolici Ljuljane« - Ponudte: L{uS>1]ana Poitni preda! St. 151« 3505 ^% S i* P ^^ M **** SffivsH^i s® lafcol sprsj^e pod ^ % 1 U ^ ^ :'P ^M *lzaci;s^* ^fEž^l 5 o. s v LlnblfaoL j %^ ^^ :%>^ ^-i.' ^^ ^csađaSki na{ se prccEstaTiJo s# jf • L^ I • | p ' i | kup! vtako mr^if^o franko vagon 255 Strojiloi to^arna Samsa I to. v Ljubljani. j Vpošteva *e le pismene ponudbe z navedbo ceu. Za aprsikadjsks urads in cmovojniške obrate dobavlja dnU hUMmffl W\\\ K ld\8 I liillln /1 ¥ 11 f! Uiwutl9 p^'iitliuiiU illuulUf iilUliirJu HI lliUl|U LI I lili 9VHole! Stadt Wien", Uubljana. ! la^i dru?inskih razmer sa »roda prostovotjno krasno j^sestvo na Kranjskem, Jesenic* j na. Savi, obćina V'el. dolina, 1 km oddaljeno od hrvaSke meje, obstoječe iz hi§e §tev. 2 2 velikim rrtorr in vti-kim gospodarskim poslopjem, v katerem ie nastanjena žendarmerijska I postaja, trgovina n?'nnef3 nbga in 4 privatna stanovanja, polcg tega pa Še prazni prostori 2a SKiad'.šča, pivnice, hleve. Pr