Leto VIII, it. 198 Ljubljana- četrtek 18. avgusta 1927 e >«M)» ob 4. ijlftr«). aas Stane mesečno Um 15-—, ta inozemstvo Dir — neobvezno. Oglasi 00 tarifa. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon št. »07» in 3804, ponoči tudi št. 2034. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din Upravntstvo: LJubljana, Prešernova ulica St. 54. — Tdefon št. «036. iDseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. 24CS Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova cest« Račun pri poštnem tek. zavodu: Ljub., iana St. 11.84» - Praha čislo 78.180. W(en,Nr. 105^41. Ljubljana, 17. avgusta. Rok za vlaganje kandidatnih list za volitve v Narodno skupščino je potekel. Nastop strank je s tem završen, prva faza volilne borbe zaključena. Politična razcepljenost našega naroda se tokrat posebno mučno dokumentira. Po poročilih iz Beograda je vloženih v 56 volilnih okrožjih okrog pol tisoča kandidatnih list — povprečno S do 9 v enem volilnem okrožju! Posebno žalostna usoda je zadela ra-dikalsko stranko. Število radikalskih list je ogromno: skoraj v vseh okrožjih so (X) tri. v nekaterih okrožjih celo po 4 radikalske liste, celo po 5 jih imajo. Pulverizacija radikalske stranke je. v polnem razvoju in reči se sme. da stranka kot taka danes prav za prav ne obstoja več. Najbolj značilno je. da njena najvišja instanca, glavni odbor, nima moči, da proglasi, katere liste so ofi-cijelne in katere ne. in še manj, da bi v smislu strankinih statutov izključil disidentske kandidate iz stranke. V tem postopku vidi glavni odbor edino možnost, da prepreči tudi formalni razpad stranke in da po volitvah zopet zlepi vsaj nekaj raztresenih udov nekdaj tako mogočne in kompaktne strankine organizacije. Volilne izglede posameznih radikalskih struj ie težko oceniti. V Srbiji so gotovo najjačjj pašičevci, v ostalih krajih se g. Vukičevič nadeja uspeha. Pripomniti pa je, da ima g. Vukičevič na svojih listah vse polno kandidatov, ki ga bodo pri prvi priliki zapustili. Treba .ie tudi povdariti. da so tako zvani cen-trumaši njegovi protivniki, akoravno nekateri izmed njih (n. pr. g. Maksimo-vič) kandidirajo kot vladni radikali. V Beogradu velja kot aksiom, da bodo radikali izšli iz volitev silno oslabljeni, popolnoma neenotni, a med njimi da bodo relativno najslabše odrezali ožji prijatelji g. Vukičeviča. Tudi Davidovičeva demokratska stranka je morala tokrat prebroditi velike težkoče. V številnih okrožjih so njene liste razcepljene, toda vodstvo stranke je imelo moč in avtoritete dovolj, da je povsod jasno obeležilo službeno listo od disidentske ter je v večini slučajev disidentske kandidate iz stranke izključilo. Izgledi stranke so zlasti v Srbiji jako povoljni in mnogokje bo prevzela dedščino radikalov. Latentna kriza, ki se izraža v obeh imenih Davi-dovič-Marinkovič. stranke po vseh znakih sodeč ne bo spravila v nerešljive težave, ker je na eni strani premoč g. Davidoviča v narodu evidentna. na drugj strani pa g. Marinkovič gotovo re želi uničiti volilnega uspeha stranke s tem. da bi jo po volitvah strmoglavil v opasnost razcepa. Zavezništvo z muslimani se je obneslo in je položaj g. Davidoviča še pojačalo. Musliman: računajo pod okriljem Dem. zajednice na večji uspeh, nego so ga dosedaj imeli. Z velikim interesom opazujejo politični krogi volilno kretanje Radičeve stranke. V južni Srbiji bo vlada poskrbela, da ostanejo Radičeve skrinjice prazne, a tam, kjer je Radič bil dosedaj absoluten gospodar, se vedno občutnej-še pojavlja nezaupanje širokih ljudskih mas napram politiki predsednika HSS. Diktatorske geste g. Radiča, ki postavlja kandidate po svoji mili volji ter predvsem skrbi, da bi njegova ožja okolica in njegovo sorodstvo prišlo do mandatov, so izzvale oster odpor. Radi-čevskih mas se polašča apatija in gotovo je. da bo število glasov HSS silno nazadovalo. Podoben pojav postavljanja kandidatov od zgoraj beležimo — če izvzamemo seveda g. Vukičeviča in njegove prijatelje — lc še pri SLS, v kateri preko glav vseh zaupnikov končno odloča tajni duhovniški komite, ki tvori pravo vodstvo stranke. Tudi letos je šla SLS s svojo listo preko vseh ugovorov in želj svojih zaupnikov, kar se }e posebno eklatantno pokazalo v litijskem in brežiškem okraju. Zemljoradtiiki ostanejo tudi v naprej mala stranka, ki pa v nekaterih srbskih krajih čvrsto drži svoje pozicije in jih bo verjetno še ojačala. Delavstvo je zopet razcepljeno. Ekstremistični elementi rajše dajejo vladi povod za nasilne korake, mesto da bi se odločili za realno politiko, ki edina more izvoje-vati iugoslovenskemu proletarijatu ono veljavo in moč v državi, ki jo po svojem številu in po svoji kulturni moči zasluži. Pomanjkanje realistične delavske fronte kot skrajne levice v borbi za napi edek naroda in države ie velik nedo-statek. Relativno najboli bo po sodbi vseh poznavalcev razmer napredovala pri volitvah SDS. Ona se .ie pokazala kot izredno borbena in disciplinirana stranka. ki je tokrat nesla svojo ofenzivo tudi v srbijanske kraje. Njene liste so vložene skoraj v vsej državi, sestavljene povsod pravilno, demokratično po predpisih statutov, od spodaj navzgor. Nikjer ni razcepljenosti, niti v enem slučaju glavnemu odboru SDS ni bilo t:eba presekati. SDS je v glavnem pre-čanska stranka, toda nesporno si osvaja tudi v Sumadiji vedno več terena Dr. Marinkovič o svojem blejskem boravku Definitivna regulacija vprašanja manjšinjskega šolstva med nami in Rumunijo. — Trgovinska pogodba z Nemčijo podpisana. Bodočnost g. Vukičeviča in blejskega pakta je odvisna od volje naroda. — Dr. Korošcu je svoboden vstop v vlado kakor vsakemu drugemu, ki jo hoče podpirati «Tu nimamo nič več reševati. Vse je že gotovo. Morali pa bomo nekaj napraviti, da se taki spori v bodoče pre Bled, 17. avgusta, p. Kralj s svojim gostom bivšim grškim kraljem in min. predsednikom je bil danes v Triglavskem pogorju na lovu. Zunanji minister Marinkovič je ves dopoldan konferiral z diplomati ter je imel dolg sestanek z rumuhskhn poslanikom g. Emandijem in nato z italijanskim poslanikom g. Bodrerom. Zvečer ob 18.40 se je g. Marinkovič z brzovlakom vrnil v Beograd. Pred odhodom je sprejel novinarje, katerim je najpreje sporočil, da ima za nje nekaj novega. Povedal jim je, da je danes dopoldne izmenjal note. s katerimi se končno urejuje vprašanje manjšinjskega šolstva v našem in rumunskem Banatu v smislu določb, ki jih vsebuje tudi že prijateljska pogodba med našo državo in Rumunijo. Nato so novinarji stavili razna vprašanja. Razvil se je sledeči razgovor: — Ali ste danes g. minister razpravljali z italijanskim poslanikom g. Bodrerom tudi o obnovi direktnih pogajanj z Rimom? «Prav ničesar. Vse je ostalo tako kakor je bilo.» — G. Radič je v Petrovaradinu govoril, da je bolgarski kralj pripravljen na največje žrtve, če gre za ujedinjenje Bolgarije z Juogslavijo. Kaj nam morete povedati o tem? «Ne vem ničesar. V naših odnošajih z Bolgarijo v zadnjem času ni nobenih novih momentov.« — Kaki so naši odnošaji z Albanijo? Zagrebški listi so nedavno poročali o neki novi aferi. «Nimam ničesar novega. Tudi mi ni znano o nikaki novi aferi. Ne more še biti govora o aferi, če italijanske oblasti koga aretirajo. Najprej je treba ugotoviti ali je aretirani sploh naš državljan, in drugič zakaj prav za prav gre.« — Kako stoje pogajanja z Nemčijo? « Z Nemčijo'je dosežen sporazum v vseh točkah, tako da ie pogodba že podpisana. — Ali je že sestavljena naša delegacija za jesensko zasedanje Društva narodov? Ali bo v delegaciji tudi gospod Radič? ' «Sigurno je le to, da grem v Ženevo jaz. Delegacija pa še ni sestavljena. Gospod Radič lahko gre v Ženevo, toda ne kot član naše delegacije.« — Ali je vprašanje kandidature doktorja Spaha v Novem Pazarju že rešeno? prečijo. Treba bo uvesti določbo, da bo sodišče pred potrditvijo kandidatne liste ponovno zahtevalo pismen pristanek nosilca liste, vsako zlorabo pa najstrožje kaznovalo.« — Govori se, da ste g. minister že izdelali nov načrt volilnega zakona. «Da, da. Izdelal sem ga že pred 5. leti in upam, da bo ta načrt sedaj v celoti sprejet. S tem bo dana vsakemu volilcu možnost, da voli kogar hoče. Ce glasuje za stranko, mn ne bo treba glasovati za osebe, ki mu niso všeč. Tako bo volilcem dana možnost, da jim ne bo treba žrtvovati programa radi oseb in ne oseb radi progrania.» — Ali mislite g. minister, da bo sedanja vlada ostala tudi po volitvah? Kako stališče zavzemate glede vstopa dr. Korošca v vlado, ki mu je baje zasi-guran z blejskim paktom? «Vse je odvisno od volje naroda. Lahko se dogodi, da bo dobila sedanja koalicija komaj eno tretjino poslancev. Če bodo volilci pri volitvah glasovali za program vlade, bo vlada ostala, če pa ne pa ne. Mislim pa, da bo sedanja vladna koalicija dobila potrebno večino. Glede vstopa dr. Korošca v vlado nimam ničesar proti, če hoče g. Korošec sodelovati pri programu, ki nam konvenira. Na tej podlagi lahko sodelujemo in hočemo sodelovati tudi z vsako drugo stranko.« — Veliko pozornost je vzbudilo, da sta prispela z g. Vukičevičem ločeno na Bled. Trdi se, da je to v zvezi z nesoglasji v vladni koaliciji. «Ne vem, zakaj bi bila v vladi nesoglasja. Morda zato, ker z g. Vukičevičem ne spiva skupaj v eni sobi? Položaj je stabilen in zaenkrat ni nobenega vzroka za kake spremembe. Prišel sem na Bled. da referiram kralju, ki ga že mesec dni nisem videl. Sami veste, da vsega ni mogoče urediti pismenim potom.« — Ali ste imeli sestanek z g. ministrskim predsednikom? Ali ste na tem sestanku reševali ka.i važnejšega? «Sestala sva se sicer kakor je pač to že običajno, vendar pa nisva razpravljala o ničemer važnejšem. Položaj je dober.« G. Marinkovič se je ljubeznivo poslovil ter se v spremstvu svoje gospe J soproge odpeljal na stanico Lesce-Bled. Smrt komandanta žandarmerije za Slovenijo Ljubljana, 18. avgusta. Opolnoči je nenadoma umrl komandant 8. žandar-merijskega polka (za Slovenijo) g. podpolkovnik Marko S. M a n i g o t i č. Pokojnik je bil rodom iz Podhuma-Ostro-žac v Hercegovini ter je bil star komaj 48 let. Naš poslanik na potu v Albanijo Beograd, 17. avgusta, p. V soboto odpotuje v Tirano naš poslanik gosp. Bora Jeftič v spremstvu vojaškega atašeja gosp. Simiča. V pondeljek ali najkasneje v torek bo ofi-cijelno posetil albanskega zunanjega mini. stra, s čimer bodo diplomatski odnošaji msd Jugoslavijo in Albanijo definitivno obnovljeni. Srednjeevropska prometna konierenca Beograd. 17. avgusta, p. Koncem avgusta se bo vršila v Budimpešti mednarodna prometna konferenca, na kateri bodo zastopane vse srednjeevropske države. Našo državo bo zastopala posebna delegacija, ki Jo bo te dni imenoval prometni minister. Pobijanje italijanske propagande Split, 17. avgusta, n. Danes je dospel iz Amerike znani dobrotnik jugoslovenskih nacijonalnih društev gosp. Mihanovič, eden najbogatejših Jugoslovenov, kar jih živi v Ameriki. Zvečer se je vršil sestanek zastopnikov vseh nacijonalnih društev v Dalmaciji, na katerem so razpravljali o osnovanju posebnega urada, ki bo imel nalogo, da pobija nam sovražno italijansko propagando. Urad bo začel že prihodnje dni poslovati. 12 skrinjic v zagrebškem okrožju Zagreb, 17. avgusta. Za skupščinske vo» Iitve je vloženih V mestu Zagrebu 7 kandi« datnih list: 1. HSS, 2. SDS, 3. NRS, 4. ko* munistična, 5. federalisti. 6. socijalisti in 7. davidovičevci. V zagrebškem okrožju pa bo celo 12 skrinjic: tri radičevske, dve radi« kalni ter po ena sam. demokratska, kleri« kalna, federalistična, socijalistična, komuni« stična, davidovičevska in zemljoradniška. Aretacije komunistov v Karlovcu Karlovac, 17. avgusta, n. Tukajšnja polici« ja je aretirala včeraj in danes več komu« nistov radi komunistične agitacije povodom občinskih volitev. ter bo tudi v srbijanskih okrajih dobila mandate. Kar se Dosebei Sloveniie tiče. se ie število list od zadniič nekoliko znižalo. Vseh skupaj je 17, ostali smo torej precej pod povpreokom. V Ljubljani in okrožju Ljubljana-Novo mesto ni več radiikalske liste. Po paktu, ki sta ga sklenila g. Vukičevič in SLS, o katerem pa glavni odbor NRS nič ne ve, je položaj te stranke zelo težaven. G. Vukičevič ima v radikalni stranki svoje »radikale«. drugih mu torej ni treba. Ni dvoma ,da tisti radikali v Sloveniji, ki so res pristaši radikalske stranke, nočejo postati politični klerikalci, to postopanje g. Vukičeviča obsojajo hi si glede udeležbe na volitvah pridržujejo povsem proste roke. Dr. Ravnihar je s svojo tezo, da naj radikali volijo klerikalce. ostal popolnoma osamljen. Tudi lista g. dr. Ravnika na Štajerskem, čeprav se na zunaj zove radikalska, ni nič drugega nego podružnica SLS. ki naj pritegne od SDS odcepljene glasove naprednih ljudi, ki niso še dovolj preparirani, da volijo klerikalce. Po- skus mistificirati javnost, da je v Mariboru sklenjena radikalsko davidovičevska volilna koalicija, je, kakor, znano. propadel. Socijalisti jn komunisti nastopajo tudi v Sloveniji razcepljeno in v hudem medsebojnem sovraštvu. Klerikalci z veliko radostjo izrabljajo ta razcep, vendar je upati, da bo uvidevnost napredno misličega delavca prečrtala na-de SLS. Radičevci v Sloveniji so v razsulu. Zopet enkrat se ie zagrebško vodstvo izkazalo kot neprimerno za slovenske prilike. G. Puceli je storil veliko uslugo SLS. vendar bo ta usodna njegova napaka vsaj nekoliko popravljena s tem, da so se pristaši bivše »Samostojne« v veliki večini, enako kakor NSS, odločili za skupen nastop z SDS. ki bo znatno pridobila na moči. SLS se bije za svojo reputaci.io. Njena nesrečna polit;ka je pričela ljudstvu odpirati oči in tudi v najtemnejših kotih se svetli. Ni dvoma, da bo izšla iz volitev oslabljena. Nova fašistična kampanja proti naši državi Glavno glasilo fašistične stranke je pričelo hujskati proti naši državi z neosnovanimi očitki. — Očividno boli Italijo neuspeh njene politike v Sofiji Milan, 17. avgusta, o. Današnji «Po-polo d'Italia» objavlja dolg dopis svojega poročevalca iz Tirane, v katerem razpravlja o «jugoslovenskih naklepih v Albaniji«. Uvodoma pravi, da so Italijani rešili srbsko vojsko, ki se je umikala pred pritiskom Avstrijcev in Nemcev v Albanijo. To pa Srbov ni zadrževalo, da ne bi takoj po vojni začeli ostre gonje proti Italiji. «Ugrabili so Dalmacijo« in sedaj rujejo proti Italijanom v Albaniji. Jugoslavija, nadaljuje člankar. je z mirovnimi pogodbami spravila pod svojo oblast nad dva milijona tujerodcev. Ju-goslovenski imperijalizem ni še sit. Tajna vojaška sekta ukazuje vojski, vladi in dvoru ter hoče novo vojno, ki naj bi uresničila sanje o velikem jugosloven-skem imperiju, ki bi segal od Trsta do Drača in Soluna. Temu imperiju naj bi se priključila tudi Bolgarija. Srbija je vedno igrala na Balkanu veliko vlogo, ker jo je protežirala carska Rusija, katero so beograjski vojaški krogi zavlekli v svetovno vojno. Carske Rusije ni več in zato se je Jugoslavija obrnila Francosko-nemška trgovska pogodba podpisana Včeraj je bila podpisana v Parizu prva prava trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo na Francijo, od katere uživa vso podporo. Francija pa se ne more zapletati v balkanske zadeve, ker jo Porenje drži v kleščah. Zato se je Beograd skušal svojčas približati Italiji, ker je upal, da bo imel tako bolj proste roke na Balkanu. Obenem je skušal dobiti albansko vlado v svoje roke. Čeprav se je prestiž Jugoslavije znatno omajal zaradi neuspeha z incidentom Gjuraškovič. se Jugoslavija vendarle še ni odpovedala svojim naklepom proti Albaniji, kier skuša izzvati nerede. Po teh načrtih naj bi se v Skadru in drugih mestih ustanovile začasne vlade, ki naj bi odpovedale tiransko pogodbo z Italijo in sklenile novo zvezo z Beogradom. «Popolo» zaključuje, da se Italija dobro zaveda svoje moči in svojih pravic in da zato lahko z mirnim srcem sledi jugoslovenski igri. V članku se opozarja tudi. da so oni Italijani, ki žele. da bi Rusija zopet postala močna, v veliki zmoti. Kajti obnovljena Rusija bi zopet postala voditeljica vseslovanstva. čije pritisk bi tudi Italija morala občutiti na svoji vzhodni meji. Berlin, 17. avgusta (be.) Po dolgotrajnih pogajanjih je bila danes ob 9. uri podpisana francosko-nemška trgovinska pogodba. Pariz, 17. avgusta (pa.) Nemško-fran-coska trgovinska pogajanja so prišla do srečnega zaključka. V imenu francoske delegacije je podpisal pogodbo francoski minister Bokanovsky, v imenu nemške delegacije njen predsednik. Zunanji minister Briand in Hoesch podpišeta pogodbo najbrže danes. Bokanovsky odpotuje danes v Newyork. Pariz, 17. avgusta (pa.) Francosko-nemška trgovinska pogajanja so se nadaljevala pozno v noč in so bila ob dveh zjutraj prekinjena, da se omogoči nemškim delegatom odpošiliatev izdelanih tekstov na vpogled berlinski vladi. Splošno se domneva, da trgovinski dogovor ne vsebuje političnih določb, po-' sebno pa ne vprašanja razdelitve kolo-nijalnih protektoratov. Nemci so zahtevali, da se dovoli agentom nemških pa-roplovnih družb delovanje v Maroku. Bokanovsky je to zahtevo odklonil, ker je to vprašanje že svo.iečasno rešila mirovna pogodba, ki za dogledno dobo prepoveduje delovanje nemških agentov v Maroku. Berlin, 17. avgusta (be.) Časopisje zelo simpatično komentira podpis francosko - nemške trgovinske pogodbe. Akoravno listi pričakujejo priobčitev teksta pogodbe in nočejo izrekati defi-nitivnih sodb. navzlic temu povdar.iajo važnost dogodka, ki bo konsolidiral razmerje med Francijo in Nemčijo. Lord Rothermere — osamljen Angleška javnost sama zavrača njegovo akcijo. — Francoski glas o madžarskih aspiracijah. — Oficiiozni rumunski list proti angleškemu lordu Pariz. 17. avgusta, d. cJournal de D e b a t s» je začel objavljati serijo člankov izpod peresa Pierre de Quiriellea pod naslovom cPolitika Češkoslovaške in stabilizacija Evropo. V svojem prvem članku se obširno bavi z madžarsko kampanjo in akcijo lorda Rothermerea. Pisec naglaša, da je lord Rothermere o razmerah v srednji Evropi popolnoma nepoučen in slepo sledi madžarskim inspiracijam. Njegova akcija je vzbudila v češkoslovaškši javnosti pozornost šele takrat, ko je bila naperjena očitno proti tej državi. Z zadovoljstvom se je ugotovilo, da velika večina angleške javnosti ne odobrava teh idej, četudi je bila madžarska propaganda na Angleškem zelo razširjena. V Franciji ua je akcija naletela naravnost na odpor. V Italiji je bilo sicer opažati s to akcijo precejšnje zadovoljstvo, ker so upali na oslabitev Male antante: toda izkazalo se je baš nasprotno Značilno je, da je Češkoslovaška baš v trenutku, ko je razvijala Madžarska proti njej najljutejšo propagando, ratificirala trgovinsko pogodbo z Madžarsko. To je nov dokaz miroljubne politike CSR in ni dvoma, da bodo tesnejši gospodarski odnošaji rodili mnogo boljše rezultate, kakor pa vse akcije in manifestacije. Bukarešta. 17. avgusta, d. cVitoruU razpravlja o akciji lorda Rothermerea in jo najodločneje zavrača, povdarjajoč, da je trianonska mirovna pogodba organični sestavni del mirovne tvorbe celokupnega človeštva. Mednarodna javnost v nobenem slučaju ne bi pristala na kakršnokoli spremembo. Clankar se nato podrobno bavi z argumenti, ki jih navaja lord Rothermere in jih po vrsti izpodbija. Zlasti naglaša, da Pel-mograška nikdar ni bila madžarska pokrajina, marveč je bila šele tekom minulega stoletja pomadžarjena. Končno povdarja,^ da se lord Rothermere in vsi njegovi madžarski simpatizerji silno motijo, ako mislijo, da si one pokrajine, ki so bile potom mirovnih pogodb odcepljene od nekdanje Madžarske, sploh žele nazaj pod madžarski režim. Madžarska se pripravlja na pogajanja z nami Budimpešta, 17. avgusta, d. Te dni so se vršila pri ministrskem predsedniku grofu Bethlenu na njegovem letovišču važna po« svetovanja, katerih sc je udeležil tudi zu« nanji minister Valko. Posvetovanja so sc tikala tudi akcije lorda Rothermerea. O pri« liki zasedanja Društva narodov se bo sestal zunanji minister Valko z jugoslovensko de« legacijo glede pogajanj o madžarskem tran« žitu čez jugoslovensko ozemlje na Reko. Nova grška vlada Atene, 17. avgusta, s. Nova vlada jc se« stavljena takole: Predsedstvo in notranje zadeve Zaimis, zunanje Mihalokopulos, fi« nance Kafandaris, vojna Mazarakis, morna« rica Mertopulos, pravosodje Tarkovasilis, gospodarstvo Veletsas, poljedelstvo Papa« nastasiu. Iz letalskega sveta Sewyork, 17. avgusta, (be.) Ameriška le« talca Bertaud in Hill nameravata poleteti iz Newvorka v Rim. Pot je dolga 7300 km. Sen Francisco, 17. avgusta, (be.) Nad 100 tisoč gledalcev jc prisostvovalo startu ame« riškega letala na havajske otoke. Curih, 17. avgusta, (pa.) Nemški letalec Fischer je letel 10 minut in 6 sekund z obrnjenim letalom in potolkel tozadevni svetovni rekord. Odgoditev irskega parlamenta Dublin, 17. avgusta, (be.) Parlament je hil danes do 11. oktobra odgoden. Medtem bo skušal ministrski predsednik sestaviti novo koalicijsko vlado. -sss- Po odstopu generala Čangkajška Šanghaj, 17. avgusta, (be.) Posledica od« stopa generala Čangkajška bo. da bo Han« kov prevzel zopet vodstvo v kitajski naei« jonalistični stranki. Vrhovnim poveljnikom južnih armad bo imenovan general Feng. ki pritiska na severne čete, da jih odtrga od njihove operacijske baze. Kantonskc čete se še vedno umikajo. Harbin, 17. avgusta, (pa.) General Feng se je odpovedal kristjanstvu, češ da niti kr« ščanska vera niti komunizem nista ustvar« jena za kitajsko mentaliteto. Nanking. 17. avgusta, s. Severne čete so včeraj zjutraj zavzele Pukau ter so popol« dne bombardirale Nanking. London, 17. avgusta, s. «Times» poročajo iz Pekinga: Skoraj vsi vodilni člani nankin« ške vlade so dospeli v Sanghaj. V Nankin« gu vlada panika. Pričakuje se spopad med nacijonalisti in severnimi četami. Šangftaj, 17. avgusta, (be.) Angleški kro« gi zahtevajo, da se razširijo evropske kon« cesije na kitajska predmestja Čapci, Pao« šan, Nontei in na cono 50 kilometrov okrog mesta. Za to ceno bi pustile v Šanghaj med« narodne čete severno kitajsko armado. Vladna kriza v Gdansku Gdansk, 17. avgusta, (be.) Vsled demisije dveh liberalnih senatorjev zaradi šolskega vprašanja je izbruhnila vladna kriza. Nove smrtne obsodbe v Moskvi Moskva, 17. avgusta, d. Sodišče je obso« dilo tri osebe na smrt, ki so obdolžene, da so sodelovale pri umoru bivšega trgovin« skega pooblaščenca sovjetske vlade v Ber« linu Turova, člana sovjetskega gospodar« ekega sveta. Skoraj pol tisoča kandidatnih let Rok za vlaganje je bil po sklepu Državnega volilnega odbora zaključen še le včeraj. — Komentarji o blejskih ardijencah. — Muslimani m Vukičevič Beograd, 17. avgusta, p. Političnih dogodkov danes ni bilo. Mnogo komentarjev je vzbudil Sklep Državnega volilnega odbora, da rok za vlaganje kandidatskih list ni potekel že včeraj, temveč šele danes ob 13. Ta sklep je bil javljen danes zjutraj vsem volilnim sodiščem. Kolikor se je moglo izvedeti, pa je bila dane« vložena le ena kandidatska lista, in sicer lista predsednika Narodne skupščine Marica Trifkoviča v Banjaluki. Kolikor je dosedaj znano, je bilo v 56 volilnih okrožjih vloženih 457 kandidatskih list. Glavna pozornost politične javnosti velja dogodkom na Bledu. Napovedujejo se v zvezi z afero kandidature dr. Spaha razna presenečenja. VaS dopisnik je imel priliko govoriti z osebami, ki dobro poznajo položaj in ki so mnenja, da se te senzacionalne napovedi ne bodo obistinile. Vlada, taka kakršna je, bo ostala do volitev. Dosedanji konflikti in nasprotstva so le znak, da je trajna koalicija demokratov z Vukičevičem nemogoča. Danes 9e je vrnil iz Bosne gosp. Davidovič, ki napoveduje, da bo Vukičeviču na njegovo blejsko izjavo odgovoril v petek na svojem shodu v Lazareveu. Vukičevičeve besede o kandidaturi dr. Spaha, so posebno raztogotile muslimane. Član vodstva JMO je izjavil danes Vašemu dopisniku: cMi vemo, da je glavni vzrok Vukičevičeve jeze velik uspeh, ki ga ima dr. Spahova kandidatura v Južni Srbiji že sedaj, če je to enotna drŽava in če je dr. Spaho kraljev minister in uživa poverjenje krone, ne morejo nikaki nacijonalni interesi preprečiti njegove kandidature. Septemberske voMtr« bodo prinesle popolnoma noro tliko našega politič nega življenja in bodočega parlamenta. Če se lahko druži sam ministrski predsednik Vukičevič s Turki, Arnavti, Nemci in Madžari, potem je tudi zahteva, naj bi se dr. Spaho odpovedal svoji kandidaturi diemije-tovcev absurdna. Dr. Spaho doslej svoje kandidature ni umaknil in le čaka, kaj misli ukreniti gosp. Vukičevič., Za soboto je sklicana seja ožjega glavnega odbora demokratske stranke, na kateri bodo potrjene poedine kandidature. Glavni odibor je danes pozval vse demokratske organizacije, naj mu dostavijo sesnam onih oseb, ki se nahajajo na disidentskih demokratskih listah. Vse te osebe bodo izklju. čene iz stranke. Kaj imamo pričakovati od predvidene komer-cijalizacije železnic? Ali naj saniramo železnico z linearnim povišanjem tarifov? — Železnice je treba spraviti v gospodarsko zvezo z ostalimi državnimi podjetji Pred par tedni je minister saobračaja Milosavljevič spročil komercijadizacijo železnic. ki bi se Imele sprovesti na ta način, da prevzame kompletno upravo vseh železnic osemnajst mož, ki jih bodo nominirale Narodna skupščina. Trgovske obrtne zbornice in druge institucije. Ta konzorcij bi vodil upravo železnic nabavljal ves materija!, nastavljal in odpuščal uradništvo. določ'al tarife itd. a ne bi nosil nobene odgovornosti za materijalni uspeh državnih železnic. Eventualno izgubo bi plačala država, bodisi direSctno ali indirekftno. ob prevzemu imrave pa bi konzorcii dobil od države 500 milijonov Din 'kot »obratni kapital«. Mislimo, da ni državljana v Jugoslaviji, ki ne b; z vsemi štirimi silil v ta konzorcij. Kdor zna šteti do 10. si lahko izračuna koliko Je vredno tako mesto. _ Gospodarsike korporacije. ki so dobile načrt te uredbe in ga preštudirale, se po redu oglašajo. ter se z vso odločnostjo izjavljajo proti realizaciji takega načrta Vse so mnenja da bi taka »komeroijalizacija« ne le uničila državne železnice, ampak tudi oškodovala ostalo gospodarstvo. Pod pritiskom javnega mnenja se je sedaj minister saobračaja odločil, da skliče že za 25. avgusta zastopnike gospodarskih korporacij, da povedo svoje mnenje o komercijaiizaciji železnic. ■Kolikor se spominjamo, je bil g. Milosavljevič nominiran ■za ministra saobračaja zato. da vzpostavi v' železniškem prometu disciplino, da izpopolni železniški promet v tehničnem ozrru da izžene iz tega državnega podjetja korupcijo, da odpravi iz njega nepotreben birokratizem. da zmanjša nepotrebne izdatke ter da uvede na ta način finančno ravnotežje v saobračajnem re-sorii. Spominjamo se dobro, da ie bilo iz parlamentarnih ozirov jako mnogo pomislekov proti njegovemu imenovanju, a da .se je končno vendar prišlo do zakliučka, da naš parlamentarizem ne bo preveč okrnjen. če dobimo ministra generala, ki bo s svojim strokovnim znanjem tehnično in fi-nancijelno uredil naše železnice. Tako se je tudi SLS zaeovarjala. ko je skupaj z aktivnim generalom sedela v vladi. G. minister Milosavljevič upravlja ta re-sor že dcbrih sedem mesecev. Priznati se mora. da ie med tem časom naš železniški promet v tehničnem oziru napredoval. V gospodarskem oziru oa smo v dobi njegovega ministrovanja nazadovali. Za gradnjo novih železnic ni denarja, železniški park se obnavlja večinoma le iz reparacij, popravila železniških prog so nezadostna, nabave se ravno tako počasi plačujejo, kako^ prej, izvršitev železniških na,prav gre svojo staro pot na birokratski način in neracionalno, izkoriščanje prog in železniškega parka ni nič napredovalo, sploh v nobeni oanozi železniškega prometa ni ooažati komerciializacije in naoredka v ekonomski izrabi materiiala. Pod njegovim vodstvom se ie gospodarsko stanje železnic poslabšalo, ker kljub neusmiljeni redukciji personala in deloma tudi njegovih" dohodkov se ie pasivnost naših železnic povečala. Da odvali odgovornost za financijelni neuspeh. hoče g. Milosavljevič »komercijali-zirati« železnice na en mah s tem, da podredi železniško upravo lSčlanskemu komi-tetu. obstoječemu iz ljudi, ki stoje danes izven uprave železnic. Po načrtu prometnega ministrstva bi delegirali v ta komite svoje zastopnike Narodna skupščina industrijska centrala. Trgovske zbornice ta na koncu še tudi društvo odvetnikov v- Beogradu. Nov; »upravni odbor« ne bi bil materi-ialno prav nič odgovoren za eventualni primanjkljaj državnih železnic, ker bi vodil ta nosel na račun in na riziko države. Najbrže bi dobil od ministra instrukcije. da spravi za vsako ceno železniški proračun v ravnovesje v glavnem oač s tarifno politiko. Državne železnice imajo pri nas efektivni prometni monopol vsaj na daljše distance. Nic lažjega ni, kakor doseči financijelno ravnovesje, če . ne drugače, s proslulim linearnim povišanjem tarifov. še precej na dlani je. da je predvidena korporacija IS. mož ■ popolnoma nepotrebna, ako se hoče »komercijalizirati« železnice s pomočio povišanja tarifov. Ce hoče g. minister na ta način sanirati naše železnice, naj se posvetuje s svojim šefom tarifnega oddelka ta za pol ure je sanacija gotova. Mi na vidimo sanacijo železnic v tem da se uvede finančno ravnovesje brez povišanja tarifov. odnosno da se tarifi povišajo samo za tako blago, ki pri sedanjih občih gospodarskih prilikah povišanje prenese. Tega problema oa ne bo rešila povoltao za narodno gospodarstvo predvidena osemnai-storica. Ta težak problem morejo rešiti samo strokovnjaki, ki v okviru ministrstva saobračaja tam pod stalnim nadzorstvom ministri in pod kontrolo Narodne skupščine preiščejo detajlne postavke železniškega proračuna ter v zvezi z ostalim državnim gospodarstvom zmanjšajo nepotrebne izdatke državne blagajne. Take strokovnjake ima naša država, oziroma železniška uprava, samo se pri njih izbiri ne bi smelo postopati tako kakor finančni minister ko ie sestavljal »Državni odbor«. Ne bi smel videti samo do beograjskega obzidja, nego bi jih moral iskati v orvi vTsti izven tega obzidja. Samo s štednjo in ekonomiziraniem se ne bo odpravila pasivnost. Gotovo je sicer da se bo dalo nekai prihraniti na premogu, mazilih in ostalem materijalu. V to svrho bodo morali strokovnjaki primerjati naše železnice z ostalimi evropskimi. koliko premoga, mazila in osobja gre na tonski kilometer, kako razmerje je med praznim in koristnim tekom lokomotiv in vagonov itd. Ekonomična poprava vagona, posebno pa njih ekonomična izraba, da ne bo treba olačevati ogromnih najemnin za inozemske vagone., nam bo še precei koristila. Vendar vse to nam ne bo prineslo zaže-Ijenega uspeha če ne bo državna uprava podredila vse panoge državnega gospodarstva državnim podjetjem Predvsem mislimo na državne rudnike in gozdove. Dosedaj ie postavljala železniška uprava ostala državna podjetja v isto vrsto kakor privatne. Ekonomično sodelova-nje pa bi prihranilo državi ogromne milijone. Nehati se mora z dosedanjo prakso državnih železnic kakor ie n pr. tale slučaj: Državni rudnik v Velenju ne ve kam s premogom, ter ga ponudi železniški direkciji v Zagrebu, ki pa šablonski odgovori Velenju, naj pošlje en vagon na poskušnjo ter plača nekai tisoč dinarjev za poskusne stroške. Ali ne v6 železniška direkcija v Zagrebu, da rabijo ta premog naše železnico že desetletja? Nadalje si ie velenjski rudnik z velikim trudom uredil napravo Za pridobivanje koksa iz najslabšega lignita. Koks ie prvovrsten in ima do 7000 kalorij. ALi mislite, da se naše železnice zanimajo za ta koks? Nikakor ne. nego mislijo na nabavo angleškega! V Banjaluki imamo tri državne rudnike a železnica dobavlja od daleč privaten premog, banjaluški rudniki pa ga grmadijo. ker nimaio odjemalcev. Sličnih slučajev bi lahko našteli še celo vrsto. Dokler bo taka oraksa med državnimi podjetji v veljavi ie radikalna sanacija nemogoča. Ako se bo pa poverila uprava železnic osemnaistorici. se bo ta praksa še boli ukoreninila. ter ne bo v svrho sanacije ostalo nič drugega, nego brezglavo ter za vse ostalo gospodarstvo pogubonosno povišanje tarifov. Še nekaj o orožniških upokojencih Orožniški upokojenci, ki so služili v državi SHS in bili prevedeni 1. januarja 1919 r.a dinarsko plačo, so se upokojevali ti v slovenskem jeziku in vlagajo zopet pri velikem županu. Ker je bilo v časopisju objavljeno, da se bodo vsi zaostanki iz prejšnjih let iz kredita po partiji 55 izplačali, ki so bili javljeni do 10. maja 1927, — prosimo gosp. finančnega delegata, da nam blagovoli pojasniti, če pridejo omenjeni orožniški ujx>kojenci v smislu objavljenega članka v poštev. Orožniški upokojenec. Rusko vohunstvo v Besarabiji Bukarešta, 17. avgusta, s. Oblasti so pri. šle na sled po vsej Besarabiji razširjeni ru* ski vohunski organizaciji. Aretiranih je bi« lo 59 oseb. Italijansko zrakoplovstvo Rim, 17. avgusta, (be.) Na pobudo itali» janskega Aerokluba bo morala vsaka pro* vmea dobaviti po eno vojaško letalo. Na razdobju slovenske politike (Misli in opazovanja nevtralca.) IX. Politika dr. Korošca ni prinesla Slovenski ljudski stranki v teku osmih let nobene slave. To dejstvo uvidi danes tudi že najskromnejši njen pristaš: saj mora vsakomur dopovedati že zdrava logika, da naj Ik> stranka še tako dobra in močna, če je vodstvo slabo, se ne da nič doseči. To je kakor v vojski; če so generali zanič, najboljši vojaki ne morejo izvojevati zmage. Zato pa tudi opažamo čedalje več nezadovoljstva v taboru SLS; nezadovoljstvo ne samo z nesposobnim politič' nim vodstvom, ampak tudi na splošno z razmerami, kakor vladajo danes v strankini organizaciji. «Slovenec» se kaj rad pobaha, kako da je SLS demokratična, kako da leži odločitev v vseh Strankinih zadevah v rokah zaupnikov, kako pride v stranki lahko vsakdo do veljave itd. V resnici pa vlada tam danes režim, ki se mu pravi diktatura. Par ljudi komandira. drugi pa nimajo nobe ne besede. In se ne smemo nič čuditi, če ima doktor Korošec v zadnjem času take mus soltnske popadke, da izključuje iz vlade kar cele stranke, razveljavlja ustavne sankcije, odpravlja parlamentarne institucije. kakor na primer finančni odbor. To je duh, ki je obsedel SLS, odkar je takrat med Svečnico in Veliko nočjo malo povohala oblast. «Zdaj pride ka toliški fašizem®, je takrat nekdo naredil dovtip, — no, vsekakor se je SLS od takrat čisto prelevila, na znotraj kot na zunaj, in o kaki demokratičnosti ni pri njej ne duha ne sluha več. To se je posebno pokazalo tudi pri postavljanju kandidatur za sedanje volitve. Tu se je enostavno diktiralo: vsi dosedanji poslanci se zopet kandidira-jo, zaupniki pa so morali to hočeš nočeš odobriti (zato pa so «zaupniki»!). A kaj bodo porekli k temu volilci, to se bo seveda videlo 11. septembra. Po splošnem razpoloženju med pri-staštvom SLS soditi, se bo režimu v Kopitarjevi ulici ta diktatorska poteza z oktroiranimi kandidati kaj slabo obnesla. Kajti prvič je znana stvar, da imajo usiljeni kandidati malo privlačnosti, drugič pa tudi živi duši ne gre prav v glavo, zakaj bi se morala ravno ista, do zadnjega moža ista delegacija, ki je vendar dosti dolgo sedela tam v Beogradu, a si ni pridobila nobenih lovorik in si .iih evidentno tudi v bodoče ne bo, zopet povrniti v Narodno skupščino. Vsaj malo «posveženja krvi» bi bilo potrebno. Zakaj ne bi se ljudje malo izmenjali? Ali ni v stranki nobenih drugih sposobnih mož? — Seveda jih je jn še celo jako brihtnih glav, ki bi že znali delati tako politiko, da bi za Slovenijo kaj izdalo. Ampak tu je tisto: demokratičnost SLS ne dopušča, da bi ti možje prišli v ospredje, kaj šele da bi se jim poverili državnozborski mandati. Ti ljudje naj le lepo pridno služijo stranki kot pro-staki in počakajo, da postanejo oficirji, kakor bi rekel dr. Korošec. In če ne postanejo nikoli, kaj za to? Komur rri prav, pa lahko gre. In kdor kaj sitnari, se ga enostavno vrže ven. To je demokratičnost. A so tu tudi intimne stvari, ki niso za vsaka ušesa. Ampak je vendar jasno. da nikakor rte gre riskirati. da bi zašel v Jugoslovanski klub kakšen človek, ki bi hotel hoditi kaka nova pota ali imel celo ideje. Pa bi delal zgago in kvaril disciplino in harmonijo. In bi dr. Korošec svojega kluba tre mogel več obvladati s krepko roko? In bi nam navsezadnje še kdo utegnil čez glavo zrasti? Ne, ne. Le nikakih renitentnih ali prevratnih elementov noter. Tisti odlični duh enotnosti, solidarnosti in složnosti, ki je doslej vladal v klubu, mora ostati tudi nadalje skrbno oču-van. Kar je bilo skoz osem let dobro in zdravo in je SLS prineslo toliko neverjetnih uspehov, Sloveniji pa dragocenih pridobitev, to se mora čvrsto držati in nadaljevati najmanj še osem let . . . Ubogi prostak v SLS seveda o takih subtilnih zadevah v oficirstvu SLS nič ne ve in se zanje tudi ne zmeni; ta ubogi prostak ve samo to, da je takega vojskovanja sit; in ker ga je sit, se je začel puntati. Kar je odločnejših, zapuščajo zastavo SLS. kar pa je takih, ki se bojijo otvorjenega konflikta s cerkvenimi oblastnijami, ti pa prehajajo v pasivno rezistenco. Treba samo iti malo po deželi in poslušati, kaj pravi klerikalni kmet: Ne grem več volit! — To lahko slišiš danes povsod, in jasno je, da je to pojav, od katerega preti SLS veiika nevarnost, a uspešnega sredstva proti temu nima, ne privlačnih gesel, ne privlačnih «oficirjev» . . . Tako je torej razpoloženje v taboru SLS; povsod nezadovoljnost, razdra-ženost, zabavljanje in slaba volja. To ima opazovalec priliko povsod videti, to se povsod odkrito izraža in tega ni v stanu zakriti nobeno lepotičenje in na-vduševanje «Sk>venca®. Medtem pa si g. Korošec na vse moči prizadeva to nezadovoljstvo le še bolj podpihovati in spravlja s svojimi nepremišljenimi izjavami celo svoje najožje somišljenike v obup. Zlasti je s svojim nastopom proti finančnemu odboru razburil vse naprednejše. demokratsko orijentirane duhove, kolikor jih je v SLS. Tudi si vsakdo začuden vprašuje: Kaj je bilo vendar dr. Korošcu tega sploh treba? Kaj se mu je bilo treba tako daleč eks-ponirati za sedanjo vlado, ko niti ni njen član? Kaj mu je bilo treba desavu-irati svoja tovariša v finančnem klubu, ki sta vendar tudi sprejela Pribičevičev predlog? In sploh: kaj se je dr. Korošcu zdaj v oči volitev treba producirati z gestami, ki delajo slab vtis in so samo voda na mlin političnih nasprotnikov! Toda gospod Korošec stoji še danes tako pod sugestivnim vplivom Stjepana Radiča, svojega dolgoletnega političnega učenika in vodnika, da se mu nikakor ne more več iztrgati in da mora hočeš nočeš vedno zopet narediti to, kar je naredil gospod Radič. In kakor je nastopal v poletju 1925. Radič, tako nastopa danes dr. Korošec. Kar je takrat na svojih agitatorskih turnejah govoril Radič, isto govori na svojih agitatorskih turnejah gospod Korošec. Za psihologa kakor tudi za političnega zgodovinarja bi bilo primerjevanje obeh študijev zelo zanimivo: našel bi frapantno sličnost; v izjavah i v formah i v času i v prilikah — z edino razliko pa: da je £. Radič takrat že bil na vladi, g. Korošec pa danes še ni. To je namreč zopet tista napačica. ki se dr. Korošcu pri posnemanju Radiča vselej pripeti: on se sicer zelo potrudi, narediti stvar ravno tako kakor Radič, ampak popolnoma prav je le nikoli ne zadene. Mojster je Ie mojster. In takrat so se radikali zelo jezili na Radiča, stari gospod Pašič pa jim je rekel: Pustite ga, naj le govori; saj s tem najbolje agitira proti sebi. Danes pa se na g. Korošcu najbolj jezijo lastni njegovi pristaši. To je razlika med Radičem in Korošcem. Na svojem shodu v Kranju je rekel dr. Korošec, da se revanžira Radiču: z vsakim v vlado, samo ne z Radičem! Naj se dr. Korošec danes pazi, da se po volitvah pa njemu ne bo zgodilo, da bodo rekli drugi: z vsakim v vlado samo s Korošcem ne! Gospodarski uspehi SLS in g. Korošca (Dopis iz gospodarskih krogov.) Gospod urednik! »Slovenec« poroča, aa je dr. Korošec v Rajhenburgu med naštevanjem uspehov SLS za Slovenijo navedel tudi naslednje: »Dalje smo dosegli, da se plača davek do zneska 250 Din lahko tudi z 20odstotni-mi boni.« Ker je dr. Korošec o teh bonih razpravljal na enak način že pri neki drugi priliki, ne more biti govora o kaki stilistični pomoti. O voditelju SLS je že iz prejšnjih časov znano, da je v gospodarskih vprašanjih po-poien lajik in da nima veliko razumevanja za gospodarske interese našega naroda. Ali bj bilo sicer mogoče, da je dr. Korošec pristal leta 1930 na strahovite izvozne carine? Na fižol je predpisal kar 100 Din. na 1 konja 100 frankov, na 100 kg medu 700 Din itd. Ali bi bilo mogoče, da je naložil gostilnam novo takso v eksorbitantnem iznosu 3500 Din? In potem davek na poslovni promet, ki ga je on. odnosno njegova stranka uvedla v Slovenijo in ki je do danes iz-žemal iz naših revnih krajev sto in sto milijonov dinarjev? Ali bi bilo sicer mogoče, da dr. Korošec pristane na Markov protokol in omogoči, da predpiše homogeni radikalni režim I. 1923 strahoviti 30odstotni pribitek na vse direktne davke? Takih po-greškov bi lahko našteli še celo vrsto. Kar pa se tiče 20odstotnih bonov, je, stvar taka: Ni res. da ;>se plača davek do zneska 250 Din lahko tudi z 20odstotnimi boni«, pač pa je res. da se lahko plačujejo na podlagi člena 34. fin. zakona zaostali davki v poljubni višini z 20odstotnimi boni, ki pa se morajo glasiti na zneske pod 1000 kronami in ki se morajo glasiti na ime dotičnega davkoplačevalca. V tem ravno tiči zahrtotnost tega člena, da je namreč takih bonov prav malo. Fin. minister ie prvotno napovedoval, da bo ugodnost plačevanja zaostalih davkov z 20-odstotnimi boni veljala splošno brez razlike njih nominalnega iznosa. »Siovenec* je še 28. januarja poročal: »Sporedno s -tem se bodo ob priliki plačila dolžnih davkov sprejemale mesto denarja tudi priznanice, ki se glasijo na 20odstotkov ob priliki žigosanja kron odvzetih novčanic. Po cenitvi je teh priznanic v prometu v vrednosti 320 milijonov dinarjev. A kaj so klerikalci napravili iz teb 320 milijonov. Ko so eni vstopili v vlado, so pomagali reducirati plač-Ijivost zaostalih davkov na bone, glaseče se na zneske pod 1000 K!! S tem so klerikalci uničili vrednost vseh onih bonov, ki j:h imajo naši kmetje in ki se glasijo na zneske nad 1000 K. Namesto 320 milijonov DLn bomo moglj plačati v bonih komaj bore 3 (reci: tri) milijone Din! Tako izgledajo gospodarski uspehi' gospoda Korošca. Politične beležke Še vedno ne vedo «kdo pije, kdo plača» Beograjski listi poročajo: Finančni minister dr. Markovič je izdal vsem državnim blagajnam, ti vrše izplačilo pokojnin, nalog, da zberejo in sporočijo finančnemu ministrstvu podatke o vseh državnih ura-dnikih iz njihovega področja, ki imajo pravico do pokojnine. Ti podatki bodo služili komisiji, ki .ii je poverjena izdelava uredbe o perzijskem fondu kot osnova za matematično proučevanje procentov vlog, ki bi jih morali državni uslužbenci vlagati v pokojninski fond. Potrebne podatke morajo blagajne dostaviti fin. ministrstvu najkasneje do 15. septembra. — Ako fin. minister še ni zbral niti podatkov o državnih nameščencih, je seveda razumljivo, da se ni upal pričeti z reorganizacijo finančne in sploh državne administracije ter da ni odredi! 10-odstotno linearno redukcijo proračuna. Dokler nima ministrstvo niti temeljnih statističnih podatkov o državnih izdatkih, nj niti misliti na uspešno reorganizacijo državnih financ. Kako naj reorganizira, če niti ne ve, koliko ga stane državno nanieščenstvo. Sacco in Vanzetti bosta deportirana? Newyork. 17. avgusta, s. O posvetovanju komiteja za revizijo procesa proti Saccu in Vanzettiju poročajo L Bostona: Justična palača. kjer se je vršila seja, je bila polna tajnih agentov. Dohodi k dverani so bili zabarikadirani. Dostop je imelo le nekaj odvetnikov, nekaj osebnih znancev sodnikov, nekaj novinarjev in gledalcev, med njimi Saccova žena. Seji je predsedoval sodnik Pralav. Najprej je več ur govoril branitelj Hill. Njegov govor je bil bolj obtožilni govor proti sodniku Tayerju, Kateremu je očital pristranost, kakor pa obrambni govor obsojencev. Generalni državni pravdnik je povdarjal, da je bila sodba docela pravilna v smislu zakona. Sodnik Pralay bo v petek izrekel svojo sodbo. Netvvork, 17. avgusta, s. Kakor se izve, se vrše med zvezno vlado države Massa-chusets pogajanja, ki stremijo za tem, da bi se afera Sacco - Vanzetti spravila s eveta, ne da bi se izvršila smrtna obsodba in ne da bi se obnovil proces. Zvezna vlada ie baje predlagala, da bi se Sacco in Vanzetti deportirala. Pri tem bi šlo za odredbo, ki se še ni izvajala v Zedinjenih državah. Internacionalna afera beograjske policije Zagonetna usoda komunističnega voditelja Rade Vujoviča. — Policija ne dovoli nikomur- da bi govoril z njim. — Zanimanje francoske javnosti. — Odličen češki kulturni delavec izgnan iz Jugoslavije Beograd, 17. avgusta p. Pred tedni je v Beogradu brez sledu izginil mlad komunist Rade Vujovič. Ker policija zadnje čase zopet kar po vrsti lovi in zapira komuniste, je umevno, da se je tudi o Vujoviču go-vcrilo, da je bil aretiran. Njegov advokat jt zato v spremstvu Vujovičevega očeta interveniral na beograjski policiji, da bi jima dovolili sestanek in razgovor z areti-rancem. Na policiji pa so jima izjavili, da Vvjoviča nimajo zaprtega in da o njem ne vedo ničesar. Ker pa se je med tem zvedelo, da je bil Vujovič vendarle aretiran, so se začele širiti vesti, da so ga v zapjru trpinčili in da policija zato ne dovoli, da bi kdo ž njim govoril. Za Vujevičevo usodo se je začelo zanimati tudi inozemstvo; posebno levičarski francoski listi, med njimi celo glasila vladnih strank, .so razpravljali o tej aferi. Pariška Liga za zaščito človeških pravic se je obrnila zato direktno na našega ministrskega predsednika s pozivom, naj pojasni, kaj je z Vujovičem. Tej ligi pripadajo ugledni francoski politiki in drugi javni delavci, med njimi tudi podpredsednik francoskega parlamenta g. Brunet in sloviti pisatelj Bar-bussc. G Vukičevič na poziv Lige ni odgovoril. Pač pa je dal novinarjem izjavo, ki je za vodstvo Lige naravnost žaliiva, češ naj se pariški gospodje lotijo drugega, bolj koristnega dela in nai ne bodo predrzni. Dobil ie zato primeren odgovor, ki sta ga med drugimi podpisala tudi Brunet in Barbusse in ki ga objavlja pariški »Quo-tidien«, glasilo levičarskega kartela, ki tvori večino sedanje vladne koalicije v Franciji. Pismo pravi, da -ie g. Vukičevič sam kriv, ako inozemstvo nima zaupanja v našo policijo, ker je tudi v- inozemstvu zrano, s kakim terorjem nastopa sedanja vlada pri volitvah. Med tom je tudi policija priznala, da je bil Vujovič radi komunističnega rovarenja res aretiran, slejkoprej pa je odločno zavračala prošnje in zahteve njegovih svojcev in znancev, da bi ga smel kdo obiskati. Tudi naše pariško poslaništvo je izdalo dva komunikeja, v katerih potrjuje Vujovičevo aretacijo. Dočim pa v prvem izjavlja, da je Vujovič iz zapora pobegnil, zatrjuje v dTugem, ki je izšel par dni kasneje, da je še v zaporu. Pred dnevi je dospel v Beograd dr. Teodor Bartošek, znani češki kulturni politik in podpredsednik praške Lige za zaščito človeških pravic. Prosil je na policiji, da bi mu dovolili sestanek z Vujovičem, kar Pa so mu odbili. Potom češkoslovaškega poslaništva je prosil za sprejem v ministrskem predsedništvu, a tudi tega ni dosegel. Novinar Kosta Atanasijevič, ki je ravno te dni prišel iz policijskega zapora, mu je bajs pripovedoval, da je v zloglasni Glavnjači videl Vujoviča, ki mu je potožil, kako grdo ravnajo ž njim. O namenu in uspehu svoje intervencije je hotel dr. Bartošek včeraj prirediti javno predavanje, ki pa ga je policija prepovedala Obenem mu je svetovala, nai nemudoma zapusti našo državo, ker se jc kot tujec vmešaval v naše notranje zadeve. Dr. Bartošek jc nato sinoči odpotoval iz Beograda. Kake vtise je odnesel, si lahko mislimo. Beograjska policija je ob tej prilikj končno objavila tudi prvi komunike o Vujovi-čfcvi aretaciji. Komunike prav; med drugim: »Vujovič je bil eden glavnih voditeljev komunistov v Jugoslaviji. Bil je član komunističnega urada za Jugoslavijo, član jugo-slcvenskega odbora za kontrolo in člao komunistične internacijonale. Kot pooblaščenec Moskve je imel pravico sodbe nad ju-goslovenskimi komunisti in je v tem svoj-stvu nedavno izključil iz stranke nekega komunista, ki je poneveril več stotisoč dinarjev, poslanih iz Moskve za komunistično propagando v Jugoslaviji. Vujovič je vzdrževal direktne zveze z Moskvo in kore-spondfral z moskovsko vlado in komunistično stranko, v Moskvi s posebno osebno šifro. V Jugoslaviji je ustanavljal ilegalne komunistične organizacije in se zlasti v zadnjem času mnogo bavi! z ustanavljanjem komnističnih celic po Vojvodini.« Preiskava se še nadaljnje. Naši Kra 1 in Planinski prazniki v Kranjski gori Težki, z elektriko in skrajno vlago pre-nasičemi oblaki so se pretegavali vso soboto po širokem obzorju. Nervozno je curljalo iz megle in dolgotrajno deževno vreme je topo strmelo nad Ljubljano. Vlaki so se polnih s turisti in čemernost se je zlobno režala iz vseh kotov. Kamniške planine so bile do podnožja zastrte z oblaki, ki so se trgali, lomili io preganjali nad vso gorenjsko dolino. Močan jugo-vzhodnik je divjal gori v visokih plasteh, a tam nad Kranjem se je svetlikalo umito nebo v razsežnih koscih; nad Bledom se je že posmihalo solnce, ki je pričelo energično preganjati umazane megle z gorskih pobočij. Savska dolina se je čistila In je pozdravljala z rmenimi, smejočimi žarki turiste, ki se iih je za Jesenicami že polastila dobra, vedra volja. V svetem planinskem letu se je izkazalo gorsko solnce in je za praznike preložilo deževno katastrofo. Dovje. Posfeda je hipoma; preplavljena z glasnimi turisti in čebljajočimi turisti-njaimi. Na stotine jih požirajo širna, v nemiren sotačni prah zavita Vrata. Bele gore ožive in se stegajo izza megla, ki se krčevito oklepajo spranih skal in vidno požirajo druga drugo. Triglav se zasveti ob visokem sotacu in Se sklanja turistom v pozdrav. Vlak pa hrope in se preriva sunkoma naprej ob Savi po prepereli, zrahljani železniški progi. Samotni gozdovi dihajo krog in krog v prerojenem veselju in so prepojeni z ostrim vonjem po smoli in živo rdečih ciklamih. Rute pod Martuljkom. Špik" se spenja d ob rov oljno v jasno modrino, sneg pod navpičnimi stenami Poldna se sveti srebrno, gozdovi šume v naglem vetru io ob beli cesti se stiskajo v ravoi vrsti skromne in pohlevne hišice raztegnjene Borov-5ke vesi. Vlak zropoče preko mosta čez divjo Pišenco, ustavlja se in hipoma je prostor pred io za postajo preoatrpao s pisano, živahno množico, ki se gnete in valovi po belem peronu. T opiSi pokajo, pesmi buče in tamburice udarjajo. Rmeoo solnce se potaplja za koroške gore, zastave vihrajo s hiš, množica se preriva po cesti. pričel se je prvi planinski praznik. Mrak in noč se goeteta izza soežnikov, kresovi plapolajo po hribih in izza nemirne megle, kj se je okletfila Vitraočevega vrha, gori ogenj io se izteza proti okroglemu mesecu, ki s krvavo zarjo gleda izza črne Baščice. Komerz v Razoriu. Udeležba je pičla in so v večini domačimi, ker ie glavno maso zvodil očka Triglav. Običajne govoraoce io domače in junaške pesmi. Vino se toči dokaj pridno, glave so razgrete in srca navdušena. A vseeno ni nežeoirane domačnosti nikjer, srčnega skladu težko pogrešaš io si zaitopljeo in zaverovao sko-roda le v lastno omizje in nimaš pojma za čutenje drugih sosedov. Planinska ideja je vendarie v ospredju in vendarle s tovari-skim čutom veže soseda s sosedom. Polnočna ura beži mesec se smeje nad nemirno zagorsko vasjo in s težko glavo se človek zarije v dišečo seno črnega skednja. Hladno jutro s sivkastim nebom, koder še brle blede zvezde v jutranji mrak. Po tihih, zapuščeoih potih pa že gredo turisti v malih skupinah ob ne 11 gnani Pišeoci, ki se nevzdržno vali med širokim prodom. Prisank in Razora gledata ostro io svetlo v sivi mrak in pot se vije kvišku in kvišku oad zelenim Klinom prot vijugasti cesti, speojajoči se do Sovioe glave in do Močila io še dalje do samih Lahov. Koča na Gozdu gleda iz zelenja, nad njo strmS grozne stene severnega Prisaokovega pobočja, sneg ostro diha v oživljeno jutro io visoko na nasprotni strani se bleščijo vrhovi divje Škrlatice v rožni, v živ ogenj se prelivajoči jutranji zarj. Z nove Pri-sankove poti, sem dol do Haozove stene se oglaša veselo vriskanje zgodnjih turistov, ki se kakor polži pomikajo med gladkim skalovjem. Pot pa se spenja više in više med samoto pod nemimi skalami. Na desoi je že pokonci tiha Erjavčeva koča, stoječa na gričku pod zlekojeno Mojstrovko, ki gleda z ožarjeno glavo po prostranem, gluhem planinskem svetu. Obisk v koči je spet pičel io gospodar skoroda nervozen. Noge se odpofljejo io želodec poteši z mehkimi žgaoci. Ker La-hj tudi oa praznik sitnarijo, ostane Mojstrovka tudi daoes strašno zapuščena. Tik ob njenem podnožju se vijejo gruče turistov proti Robičju in dalje proti Slemenu. Nad Grlom tabore in strme v silno lepoto Planice, ki lefži globoko tam doli io molči, molči, kakor da ie onemela od lastne krasote. Dame čebljajo kot pravljične gorske ptičke in oad sedemdeset let stara Trnov-čanka je vsa ponosoa oa svojo čilost in bo. drost. In skrita, svetu nepoznana steza zavije .po črni goščavi oavzdol, koder buči po ozki soteski Mala Pišenca, siromašna kra-Ijična, ki jo imata zaprto birokratski erar in egoistični lovski zakon. Soteska ie divja in več kot romantična. Prepovedaoa je strogo, a turistu so oa ojegov praznik malo mar pisaoi, mrtvi zakoni. Skozi črne gozdove, oad silnimi prepadi, med razri-timi jarki se vije pot, kakor predrzna misel. Še preden se človek zave, že se zasmeje v Pozno popoldanskem solncu bela Borovška ves, ki je vsa živa zaradi svojega največiega praznika. V dišečem senu na samotnem skednju p-ec.pi človek svojo trudnost. a že se upre vanj skozi line zgodnja jutranja zarja. In se prične spet romanje po beli cesti do samotnih Rut, ki daoes tudi praznujejo planinski praznik. Vrhovi Martuljkovih snež-nikov so se danes vzpeli še više. Visoko nad njimi se plašijo sivi oblaki io vsepovsod je razlit neprijetni vonj po deižju, ki je še nekje za gorami. Turistom ne upade pogum in polna jih je steza, ki vodi do silovitega slapa tam pod Akom. Nebo je že vse preprežeoo z oblaki a dež še vedno odlaša, ker noče skaliti planinskega praznika. Utrujeni se vračajo turisti do Rut, trumica se jih ustavi v Omanovi verandi, da tam proslavijo rutarški planinski dan. In je v veraodi že objestno veselje, še preden je človek pošteno pomislil. Petje In smeh io skoro nekrščaoska razigraoost. Rutarški fantje se zgrnejo po verandi in pojo, pojo. Rutarške pesmi, ki jim ni enakih po vsem svetu in so take, da bi se Slovele smejal io jokal obeoem. Veselje do skrajoosti, prešeroost do zadnjih mej — po oebu pa se kopičijo oblaki io v večerni mrak prične liti dež ke je z vso obzirnostjo odlašal do zadoje minute planinskih praznikov. Borovški planinski dnevi se niso vršili tako, kakor smo pričakovali. Njihov moralni efekt je pokvaril Triglav, pokvarili Ljub-Ijaočaoje in še drugi. A rutarški spontani planinski praznik v Omaoovi veraodi je im-pooiral in ostaoe v spominu vsem, ki so se ga udeležili io ga praznovali z bodrim, ne-umetnim veseljem. Rute so le Rute io poezija ostane le poezija, če jo iščeš in najdeš na pravem kraju. Lepa sokolska svečanost v Žireh V nedeljo je praznovalo Sokolsko društvo v Zireh svojo dvajsetletnico. Pri tej priliki je otvorilo tudi svoje novo letno telovadišče. Prireditev je lepo uspela. Po pred-poldanskih vajah se je ob 1. popoldne razvila povorka, v kateri je korakalo, vštevši dece in naraščaj, skupno 173 članstva v kroju. Po vkorakanju na letno telovadišče je zbranemu Sokolstvu očrtal pomen slavja in kratko zgodovino društvenega delovanja br. Poljanšek; temu sta sledila pozdravna nagovora odposlancev JSS in župe Ljubljana. Nato je br. starosta v toplih besedah izročil letno telovadišče članstvu. Končno je pozdravil in bodril članstvo poleg br. Stenovca, ki je svoječasno neumorno deloval pri tem društvu, tudi ustanovitelj žirovskega Sokola br. Julče Novak, sedanji starosta mariborske sokolske župe. Kakor vsi drugi govorniki, se je zlasti br. Julče Novak toplo spominjal naših zasužnjenih bratov ter zlasti ljubljene Idrije, kjer je moral ostaviti svojo majko in svoje začeto, še ne dokončano delo. Za tem se je vršila telovadba. Nastopilo je pri prostih vajah, vštevši naraščaj in deco, skupaj točno 150 članstva, na orodju pa pet vrst in vzorna vrsta na krogih. Poleg vaj z vesli je bil najboljši nastop obeh naraščajev. Zelo vzpodbudno je učinkoval strumni nastop starejše vrste Z vajami iz leta 1907. Z malimi izjemami je bil ostali nastop zelo dober. Le članicam bo treba močnejše opore. V splošnem je treba povdariti, da je žirovsko društvo v obmejnem okrožju najboljše, tako v administrativnem, kakor tehničnem oziru. Vršite delo v tem pravcu dalje! Pri nastopu je sodelovala godba Sokola I. Godbene točke za proste vaje moškega naraščaja in članov niso dovolj naštudirane in manjka harmonična celota. Iz okrožja so se pogrešala društva Gor. Logatec, Planina in Rakek. To naj se v bodoče ne zgodi več. V celem je uspelo slavje zelo dostojno in Žiri obetajo biti najjačja sokolska postojanka ob sedanji provizorni državni meji. Otvoritev Sokolskega doma v Grosupljem Grosupeljsko sokolsko društvo štejemo med mala podeželska društva. Ali že za časa ustanovitve pred tremi leti je pokazalo svojo življensko silo s tem, da je na dan ustanovnega občnega zbora priredilo že svoj prav lepo uspeli javni nastop. Letos pa se je društvo osamosvojilo tudi v pogledu prostorov, saj je v nedeljo otvorilo majhen, ampak lep Sokolski dom. Zavedali so se vrli naši bratje Grosupeljčani, da je usoda društva tesno zvezana z vprašanjem prostorov, zato so hiteli, delali in zmagali. Bodi jim bratska zahvala najlepše priznanje. Živahno je bilo na postaji na Grosupljem v nedeljo popoldne. Kljub veliki slav-nosti v Novem mestu je posetilo prireditev zelo mnoeo gostov iz Ljubljane, odličen pa je bil obisk bratov iz Ribnice, Kočevja, Ve- likih Lašč, Višnje gore in Sodražice. Ljubljansko župo je zastopal br. prof. M a r o 11, JSS pa br. Š v a j g a r. Po pozdravu na postaji in lepi povorki do novega doma, je ogovoril zbrane goste starosta domačega društva br. Ivan R u s, ki je v lepem govoru popisal vse delo društva od ustanovitve do danes. Vse omembe vredno je bilo delo društva na vseh poljih. Glavna skrb, zidanje Sokolskega doma je našla med članstvom mnogo odziva. Prav v izdatni meri je pa pripomogel br. Rus star., da se je delo posrečilo, saj je prispeval v denarju, materi-jalu in podaril zemljišče društvu. Nato je pozdravil v imenu Ljubljanskega Sokola br. J u v a n e c, župne pozdrave je prinesel br. M a r o 11, v imenu Saveza je otvoril dom br. Š v a j g a r. Vsi govori so bili polni vroče domovinske ljubezni, navdušenja in energije za nadaljno delo. Javna telovadba je pokazala, da ima društvo dovolj sile za uspešno delovanje. Nastopilo je 16 deklic z vajami z žogami, 15 dečkov z raznoterostmi, nad 35 članov in okoli 40 članic s prostimi vajami, med temi 12 telovadcev in 4 telovadke iz domačega društva. Prav lepa je bila orodna telovadba, zelo pa je ugajala posebna točka ribniških Sokolic s kiji. V splošnem je uspeh telovadbe zelo dober in najlepše zadoščenje onim požrtvovalnim bratom iz Ljubljanskega Sokola, ld so prihajali v Grosuplje vadit. — Nato sledeča veselica je bila zelo animirana in dobro obiskana. Sodelovala je godba Sokola I. iz Ljubljane v splošno zadovoljstvo. Če se romarji dobro imajo.. LJubljana, 17. avgusta Kadar so razpisane volitve, razpišejo klerikalci vedno velika romanja, ki se jih udeleže tisoči najponiižoejših in stotine rtaj-podjetoejših ovčic. Pred kratkim so jo ustkali na protialko-holni kongres na Trsat Zbralo se je mnogo brumnih in veselih pristašev abstinenčnega gibaoja z vseh vetrov, ker je bila vožnja polovična, je vino po cen; in je posebno »domače« zaslovelo že tja gori na Gorenjsko. Ker so jih trsatske stopnice upehale io je bila tako huda vročina, se je 30 fantov z Dolenjske, ki so ga vajeni, oteščalo pred kosilom z 90 litri dalmatinca, ker jim je s seboj vzeta izdatna zaloga že med potjo potekla. Seveda so brli deležni zasluženega občudovanja in splošnega priznanja. S solnčnega juga so se romaTji šli hladit na Sv. Višarje. Dva posebna vlaka jih je bilo in ni čuda, da so na Trbižu poskočile marele na dvojno ceno, voda v vinu pa do skrajnih meja rdeče barve. Hej, so bili veseli, veseli romarji! Resn; io pobožni romarji, krema tercijalk in elita tercijaoov, se je pa zbrala na Rakovniku, kjer so salezijanci žegoali zvonove. Darovalci prispevkov za zvonove so se posebno z Dolenjske odzvali prijaznemu vabilu io polnošteviloo prihiteli po popolne in najpopolnejše odpustke, kakršnih v tako novi fazoni še ne dele nikjer drugje. Dame so bile seveda v veliki večini, ker se za novosti bolj zanimajo kakor konservativni moški. Po brezkončni predigri obširnega programa izbranih cerkvenih slovesnosti so šele okrog 19. ure zvečer potegnili bleščeče velikane v ponosna zvonika. Program sveSa-oosti se je od ene lepše točke do druge še lepše razvijal pozno v ooč ob milem pritrkavanju, da so se lela mehčati in tajati srca in se je razvila neprisiljena in vrlo animirana domača zabava dobrega ljudstva v bajno lepi mesečini. Ko so se ob 23. pred polnočjo odstranili nepotrebni oboroženi stražarji sosednjih vrtov, je razpoloženje doseglo svoj višeik. Za desert so gostje blagoslovitve zvooov obrali sladke češplje io delikatoe hruške io šli na obisk tudi še v drugi vrt, kjer so vlomili dobro zaklenjena, oegostoljuboa vrata, odtrgali od okna prijazno vabeče vrtne hišice polkoice. izru-vafli pri vratih v kleti cel okvir io pustili na mizi izruvaoi stožer kot trofejo. Poleg hišice so otresli še nezrelo hruško io pustili obgrlzene ostanke kislih hrušk po tleh. Zraven so prigrizovali krače in klobase io jih zalivali s pivom, kar pričajo kupi mastnega papirja, prazne steklenice, kosti, ostaoki štrukljev in drugih domačih detikates. Sicer ima lastnik do 1000 Din škode, vendar ga pa tolažijo odpustki In spominki najneverjetnejših kalibrov, ki so nepovabljene vizite z njimi vsaj za nekaj let pogoojili vrt naravnost razkošno. Go- spodje salezijanci, za nas je resnično pre-. več blagoslova, zato Vas prosimo, da prihodnjič dirigirate svoje razgrete io radodarne dobrotnike na svoj vrt. Ali pa delimo tudi druge darove pravično med seboj. V dišečo zadevo je zagrabila tudi ljubljanska javna varnost. Nesreča srečnega Janka iz Žirov Janko iz Žirov je star 7 let In priden fantič. Zato ga je oče, ki je čevljarski mojster in se piše za Kopača, vzel v ponedeljek s seboj v Ljubljano. Lepa je vožnja z avtomobilom in z vlakom od Žirov do Ljubljane, pa tudi dolga, da ji ni kraja, a Ljubljana je vredna truda. Hoje je dost; po njej. da bole noge, če bi ne bil Janko, čvrsti Janko iz Žirov. Še. nazaj grede proti Škofji Loki je hotel vse videti iz vlaka in posebno ga je zanimali, kje Sora, ki je lani na Zirovskem napravila tako povoden j, konec, jemlje. Zato se Janko od Medvod dalje ni premaknil od okna v vratih vagona ter zaverovano sledil mimo njega drvečemu drevju i.i hišam. Naenkrat je odletel Janko iz vlaka la telebnil ob progo, da se mu je vse posvetilo, vlak pa ie mimo njega ropotal dalje in z njim njegov ljubi oče Kakor bi mignil se je Janko skobacal na noge io jo ucvrl za drvečim vlakom in očetom, kriče: »Pačaki, pačaki, ti pašast grda, ti« . . . V vlaku so medleli prestrašeni oče io potniki ,da so pozabili potegniti zasilno zavoro. Šele v Retečah se je pognal oče iz vlaka io stekel svojemu sinčku proti Medvodam na pomoč, če ne bo prepozno ... Še ni bil daleč, ko ie zaslišal zasopli eno tule-nje svojega dirjajočega Janka: »Pačaki, pačaki, ti pašast, ti, gareča« ... Šele v Škofji Loki je preplašeni mojster Kopač z največjim Žužkovim štrukljem posušil solze svojemu krepkemu Janku. O pašast! . . . Samomor rudniškega upokojenca Trbovlje, 17. avgusta Na progi med železniško postajo io novo elektrarno se je vrgel pod vlak, ki pride ob "15.30 v Trbovlje, rudniški upoko.ienec-paznik Kaogler. Ker se je Kaogler v zadnjem trenotku vrgel na tir, ni mogel strojevodja preprečiti nesreče. Lokomotiva je nesrečnežu odrezala glavo in noge. Na lice mesta je došla komisija, nakar so truplo prepeljali v trboveljsko mrtvašnico. Kakor se je dognalo, je vzrok Kanglerjeve smrti cbupna beda, s katero se borijo skoraj vsi rudniški upokojenci. Razbojnik ljubljanske sorte Ljubljana, 17. avgusta Ko je šel predsnočnjim okrog 22. ure v Vodmatu stanujoči uradnik Poštne hranilnice g. Ivan Tonja v bližnjo Podobnikovo gostilno, ga je nahrulil iz gostilne prihajajoči neznan gost: »Hej, kam pa ti?!« »Za nosom!« je bil kratek odgovor To-oje, ki ni imel volje razgovarjati se s pijanim možakom. Neznanec je pričel kleti in psovaiti gospoda Toojo in se ni hotel odstraniti izpred gostiloe. Kakor hitro pa je Tonja stopil iz lokala spet na cesto in se oamenil proti domu, je neznani gost nameri) korake za njim ter ga pred domačo hišo došei. Tam je iznenada skočil nadenj, ga zagrabil za vrat io rame ter ga vrgel na tla. Nato ga ie pričel obdelovati s pestmi ter ga praskati po obrazu. Davil in praskal bi presenečenega Tonjo še naprej, da se ni med tem zbralo poleg obeh več ljudi in da se ni posrečilo Tonji napadalca vreči raz sebe. Neznani napadalec ie nato hitro skočil na noge ter se pridružil dvema svojima prijateljema, s katerima je odšel proti Selu. Po obrazu ves okrvavljeni Tonja je hitel proti stražnici, medpotoma pa je opazil, da mu je napadalec ukradel listnico s 740 Din gotovine ter srebrno uro z verižico. Stralžoik ie naglo odšel za napadalcem. Kaj hitro ga je aretiral in spoznal v njem 291etnega zidarskega delavca Teodorja Mo-dica, stanujočega na Selu 34. Odvedel ga je s seboj na stražnico, kjer so ga zaslišali, preiskali io res pri njem našli ukradeno uro, dočim je moral listnico vreči stran ali pa jo je še pravočasno izročil enemu izmed svojih spremljevalcev. Ponoči je bil napadalec prepeljan na policijsko direkcijo, odkoder so ga zjutraj oddali v sodne zapore. S sokolskega praznika v Novem mestu Pogled na sokolsko telovadišče, kjer je prisostvovalo vajam Sokolstva in vojaštva do 4000 ljudi. Foto G. Dolenc Samo aa danes II. dal (konec) senzacionalnega špljonažnega ve efilma „Špijonka z Balkana" Samo še danes ob 4. pol 8 in 9. uri Pri vseh predstavah umetniška godba Kino Dvor. Telefon 2730. Tragedija trgovskega potnika Ljubljana, 17. avgusta Popoldne okrog 14. se je na savskem mostu med Sv. Jakobom in Sneberjem odigral tragičen dogodek. Orožniška patrulja Iz Dolskega, prihajajoča od Sv. Jakoba, je na mostu opazila neznanega, okrog 30 do 40 let starega moškega, oblečenega v rjavo obleko, dolgih nazaj česanih las. ki se je tam naslanjal na ograjo. Čim pa je neznanec ugledal patruljo, se le nervozno zganil, se zavihtel čez ograjo in plaoil v valove narastle Save. Orožnika, ki sta videla obupno dejanje neznanca, sta takoj pohitela k Savi, vendar v umazani vodi ni bilo več sledu za njim. Deroči valovi so svoio žrtev takoj potegnili k dnu in jo tirali dalje, bogve kam. Pozneje sta orožnika našla na mostu list, oa katerem je obupanec napisal zadnje poslovilo svoji ženi, Magdaleni Noč, stanujoči na Magacinski cesti št. 5. v Zagrebu. Na listu sporoča zadnji pozdrav tudi svojemu bratu Josipu Noču, stanujočemu v Zg. Lipnici pri Kamni gorici. V svojem pismu navaja dalje, da se sam piše Ivan N>č, rojen I. 1901 na Jesenicah, po poklicu trg. potnik. Poslavlja se tudi od svojih malih otrok Božidarja in Srečka ter prosi svojo ženo odpuščaoia za vse, kar je prizadejal zlega. V smrt ga tira nesrečna ljubezen do neke Marice, obenem pa bojazen in sramota pred ženo, ki jo je pustil v bedi, dočš.n se je pozabaval s svojo ljubico, s katero je zadnje doi zapravil 3000 Din . . . Ponos gospodinie Pristno srebrni jedilni pribor za 6 ali 12 oseb dobavljen F. ČUDEN, Preiarnova 1 Razburljivi prizori na Dravi Iz Ptuja nam poročajo: V nedeljo so se vozili po Dravi v novem čolnu tukajšnji mizarski mojster Hojkar z dvema hčerkama in dvema mladeničema. Hojkar je šele pretekli teden izgotovil člon in ga je želel sam preizkusiti, preden ga prepusti v uporabo otrokom ali komu drugemu. Pri lesenem mostu so zašli s čolnom v najbolj divji tok Drave pri desnem obrežju, kier je voda naiglobokejša in polna nevarnih vrtincev. Zadeli so z vso močjo ravno s sredino čolna v mostno joho. Čoln se je prevrnil In obvisel na johi. a liudi v čolnu je naenkrat pokrilo valov je Drave. Moškim se je končno posrečilo deloma že po johi sami splezati na suho, medtem ko je obe hčerki neslo besno valovje Drave naprej. Starejša hčerka se je zavedla situacije, se krčevito oklenila z eno roko mlajše sestre, z drugo pa je skušala pogumno rezati valove in se rešiti. Vendar pa so tudi njej sčasoma opešale moči in v bližini železniškega mosta se je tudi ona pričela potapljati. V tem kritičnem trenotku so jima prihiteli s čolnom na pomoč v bližini se nahajajoči vojaki ter obe deklici srečno rešili iz valov. Le junaški starejši sestrici se je zahvaliti, da ni postala mlajša žrtev neizprosne Drave. Veslačem pa, zlasti na desnem bregu Drave, priporočamo mnogo previdnosti, posebno še neizkušenim! Zagoneten obesenec v Vurbergu pri Ptuju Ptuj, 16. avgusta V petek, 12. t. m., zjutraj so našlj prebivalci v bližini Vurberga pri Ptuju oa nizkem drevesu obešenega neznanega moškega. Bil je obešen tako nizko, da je klečal zraven drevesa. Oblečen je bil v beraške cunje, imel je bose noge, vendar baje take fine, da bi se dalo po njih sklepati, da ni ta mož nikdar hodil bos, niti doma ne. Mrliški oglednik, ki je ugotovil smrt, ie pustil pokopati neznanca še istega doe na pokopališču v Vurbergu, čeprav ni bilo mogoče ugotoviti identitete obešenca, ker so bili vsi njegovi žepj popolnoma prazni. Orožništvo je slučajno šele te dni izvedelo za ta slučaj, ter se trudi, da bi ga razjasnilo, kar se bo seveda moglo zgoditi šele z odkopom in eventualno obdukcijo trupla. Domnevajo, da je neznanec doma od Sv. Martina pri Vurbergu. Pri tej priliki omenjamo, da se zelo čudimo, kako je mogoče še sploh kaj izslediti naši ptujski orožniški postali, ki je skrajno pičlo zasedena. Predpisan je menda staiež 14 mož, dejansko pa jih ie le 4 ali 5. Postaja mora vršiti shia>o na obsežnem teritoriju, v katerem živi 17.000 prebivalcev. Ni čuda, da obstoje kraji, kjer se more oglasiti shižbujoči orožnik po enkrat ali samo dvakrat v mesecu. Po vsem tem je razumljivo, da ima prav pogosto opravka z malenkostnimi zadevami, medtem ko mora zagonetne slučaje zanemarjati. Orožnik? prejmejo dnevno po 70 ia je več spisov v reševanje ki Jim je komaj mogoče posvetiti se svojemu pravemu poklicu, varovanju splofae lavne varnosti. Upamo, da bo te aemo6Be razmere uvidela tudi orožniška kom»da v UflHiani ia Jih po možnosti slro- aocUv^UuNiart in Jih j Domače vesti * Povratek zunanjega ministra z Bleda, v Beograd. Na povratku z Bleda je včeraj ob 20.20 prispel v Ljubljano zunanji minister 2- dr. Voja Marinkovič. Ob 20.27 je z brzovlakom nadaljeval vožnjo v Beograd. * Nemški novinar v Dalmaciji. V Dalmacijo je prispel prošli ponedeljek urednik berlinske »Germanije« z neko slikarico. Prehodila bosta naše Primorje od Kotora do Sušaka ter ostaneta na potovanju cele tri mesece. »Germania« bo izdala o naši revijeri posebno številko s številnimi ilustracijami. * Izpremembe v državni službi. Premeščena sta srednješolska profesorja dr. Ignacij Fludernik iz Sarajeva na realko v Mariboru in Henrik Š u m a n iz Bjeline na sarajevsko gimnazijo. Pisarniški pomoč tik Jakob Š t u k 1 je od okrajnega sodišča v Kozjem premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljani. * Z ljubljanske univerze. Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto fakultetnega tajnika na juridični fakulteti s prejemki uradnika 9. skup. I. kategorije. Prosilci, ki se zanimajo za to mesto, naj pošljejo prošnje do 30. avgusta rektoratu univerze. * Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 86. letošnji številki naredbo o izplačilu razlike v prejemkih državnih uradnikov in ostalih uslužbencev za čas od dne 1. oktobra 1923 do dne 1. maja 1924; nadalje statut državnega kemijskega laboratorija ter navodilo za izplačevanje razsodb sodišč za vojno škodo. * Razcrsana službena mesta. Narodna banka v Beogradu razpisuje natečaj za sprejem šestih uradniških pripravnikov v službo Narodne banke. Sprejemajo se kandidati, ki so dovršili doma ali v inozemstvu univerzo ali višjo trgovsko akademijo, kj ima stopnjo fakultete, ali pa doma ali v inozemstvu državno trgovsko akademijo. Kandidati morajo, preden se sprejmejo v službo, opraviti sprejemni izpit. Interesente opozarjamo na razpis v 86. številki »Uradnega lista«. — Na kmetijski po-izkusni in kontrolni postaji v Mariboru je razpisana služiteljska (dnevničarska) služba. Prosilci naj vlože opremljene prošnje do 10. septembra pri ravnateljstvu omenjene postaje. * Volitev župana na Viču. Pri včerajšnji volitvi župana na Viču je bil ponovno izvoljen g. Jurij Petrovčič (socijaiist) za prvega svetovalca Pa g. Franc Nov.ik, posestnik na Viču (SLS). V starešinstvu, Ki šteje z županom vred i članov, je zastopana SDS z dvema članoma. * Dr. Alojzij Kraut t- V Kamniku je po daljšem bolehanju umrl odvetnik in posestnik dr. Alojzij Kraut. Bil je koroški rojak. Pravne študije je absolviral v Gradcu, nakar se je posvetil advokaturi in se je po početni praksi v Celju in Ljubljani stalno nastanil v Kamniku. Tu si je tekom 22 let pridobil kot odličen odvetnik obširno kli-jeutelo, a kot narodni delavec velike zasluge, ki mu ohranijo trajen spomin. Bil je soustanovitelj Sokola in Društvenega doma, predsednik Čitalnice in je tudi županoval nekaj let pred vojno. Vselej je bil čvrsto napreden in narodno zaveden. Užival je splošno priljubljenost radi svoje dobrosrčnosti. Lahko rečemo, da ni imel nobenega sovražnika. Zadnji dve leti, ko mu je naglo pešal vid, se je blagi mož umaknil v zatišje. Končno je zdaj v čestiti starosti 65 let podlegel težki živčni bolezni. Pogreb se bo vršil danes ob 17. Težko prizadeti rodbini izražamo najgloblje sožalje! * Smrtna kosa. V Radečah je po daljšem bolehanju v lepi starosti umrl g. 0'&slav Kos, posestnik in pekovski mojstei. Bil je ugleden mož, kremenit značai, vsestransko agilna osebnost. Posebno vnet je o:', v gasilskem delovanju, ki ga je gasilno društvo v Radečah priznalo s tem, da je pokojnika imenovalo za svojega častnega člana. R'l je tudj dolga leta občiiisrci svetnik in Si ;e vobče s svojim neumornim delom pridobil lepe zasluge, ki mu bodo ohranile trajen spomin. — V-Ljutomeru sj v nedeljo pokopali 771etno go. Henrijeto 5 k r i e če v o. dobro mater in vrlo zav-idm Slovenko, tudi v času narodnih b;;<:v. Kako priljuVjcna in spoštovana jc biia pokojuiia, ;e pokazala častna udeležba p i njene a; pogrebu ter številni šopki in venu. Bodi pokojnima ohranjen blag spomin, 2d'ai.uim naše iskrene sožalje! — Pri smrtnem naznanilu pokojne gospe Karle Jereb se nam je včeraj vrinila neljuba poaioia Imeio bi biti tiska-no. »Bratje in sestre: Franc Turk, bančni uradnik, Ladi Turk, bančni prokurist,« kar s tem popravljamo. ' Naši avijatiki v Curihu. Po vesteh, ki so jih prejele naše vojaške oblasti, je skupina naših aviiatikov, ki je pod vodstvom podpolkovnika Petroviča odpotovala v Curih, da se udeleži velikih mednarodnih avi-jatičnili tekem, srečno prispela v Curih. Polet iz Milana preko Alp je bil zaradi viemenskih nepogod zelo težaven. Avija-tiene tekme so se predvčerajšnjim pričele v prav neprijetnem vremenu. Na poletu okoli Aip sodelujejo tudi naši avijatiki. Tekme bodo dne 23. avgusta končane, nakar se naši avijatiki vrnejo na svojo bazo v Novi Sad. * Dopusti dnevničarjev. Poštni minister je odredil, da se smejo dovoliti dnevničar-jem, ki služijo v p. b. t. stroki, vsako leto lčkinevni dopusti zaradi odpočitka ali zaradi zasebnih opravil in do 30 dni za zdravljenje in da smejo dobivati oni za časa dovoljenega dopusta svojo navadno mesečno nagrado. V svoji odločbi je minister odredil. da veljajo glede teh dopustov isti predpisi kakor za državne uslužbence. Potemtakem smejo predstojniki dovoljevati duevničarjem zaradi odpočitka ali zaradi zasebnih opravil vsako leto samo po tri, direkcija pa po deset dni dopusta in eno- mesečen dopust za zdravljenje. Več ko 10 dni dopusta zaradi odpočitka, oziroma zaradi zasebnih opravil pa dovoljuje na ute-meljno prošnjo samo ministrstvo. * Odda se zdravniško mesto pri krajevni bratovski skladnici v Mežici s sedežem v Černem. Zdravnik vodi tudi skladič. bolnico. Prednost imajo zdravniki z daljšo kirurško prakso na kliniki. Zdravniku je na uporabo prosto stanovanje. * Proslava 50Ietnice rojstva Otona Župančiča. Belokranjsko dijaštvo priredi v soboto 20. in v nedeljo 21. avgusta na Vinici proslavo 501etnice rojstva pesnika Otona Župančiča z naslednjim sporedom: V soboto: 1.) Ob 20.30 razsvetljava. 2.) Podoknica: V. Vodopivec: Pojdimo spat. (Pojo otroci.) Po Beethovnu: Večerna. (Poje moški kvartet.) A. Nedvfed: Serenada. (Poje ženski kvartet) Dr. G. Ipavec: Mi-lada. (Poje mešani zbor.) — V nedeljo: Ob 16. akademija s sporedom: 1. O. Župančič: Pesem mladine. 2. Slavnostni govor. 3. O. Župančič: Belokranjska deklica. 4- Ivan Ocvirk: Moja pomlad. (Poje mešani zbor.) 5. O. Župančič: Z vlakom. 6. O. Župančič: Razgovor. 7. E. Adamič: Uspavanka. E. Adamič: Na Jurjevo. Al. Šonc: Turek. (Poje otroški zbor.) 8. O. Župančič: Kvartopivci. 9. Dr. A. Schwab: Večer na morju. (Poje moški kvartet.) 10. O. Zupančič: Pokopališče sv. Barbare. 11. Emil Adamič: Jurjevanje. V. Vodopivec: Stari Medo. (Poje otroški zbor.) 12. O. Župančič: Duma. — Po akademiji prosta zabava. Pri proslavi igra dijaški orkester iz Novega mesta. Dijaki iz oddaljenih krajev naj se pesmi, kj jih poje mešani zbor, nauče, da bedo sodelovali. Dijaki naj pridejo v Črnomelj že v soboto z dopoldanskim vlakom. Dijaki, ki hočete priti, priglasite se takoj radi voza iz Črnomlja do Vinice, na naslov: Oton Berkopec, abit., Vinica, Bela Krajina. Slovenski dijaki in prijatelji pesnika, prihitite ta dan na Vinico, pesnikov rojstni kraj! * »Vagonarji« še ne bodo deložirani. Kakor poroča Udruženje jugoslovenskih železničarjev, je generalna direkcija državnih železnic preklicala svoj odlok o deložhciji železničarskih rodbin, ki stanujejo v vagonih. Posebna komisija bo pregledala vse te vagone ter bo one vagone, ki se ne morejo več uporabiti za promet, prepustila še nadalje za stanovanje, dokler se zanje ne zgradijo stanovanja. 4 Senzacionalna razsodba po zakonu o tisku. Pred osješkim sodnim stolom se je predvčerajšnjim zagovarjal po zakonu o tisku odgovornj urednik »Hrvatskega Lista« zaradi članka, v katerem je ostro obsojal postopanje žandarmerije v Baranji, kjer je prišlo do divjaškega napada na mirne ribiče. Žandarji so jih premlatili s puškinim; kopiti in je bil neki ribič težko ranjen na glavi in po životu. Pokleknil je pred pijane orožnike ter prosil, naj mu pri-zanesejo, ker je oče peterih otrok. Priče so pod prisego potrdile obtoženčevo izjavo. Ker se je dokaz resnice posrečil, je sodišče odgovornega urednika oprostilo. Sedaj se bodo morali zagovarjati orožniki. * Konjske dirke na Krškem polju. Nedeljska konjska dirka, ki se je vršila pod okriljem konjerejskega odseka Kmetijske družbe, ie dala lepe rezultate. Priglašenih je bilo 51 dirkačev, ki so vsi dirkali, nagrade pa so dobili sledeči: I. kategorija 3-do 41etni konji, daljava 1800 m. Prvo darilo Janez Bobič iz Gor. Gradišča s 31etno kobilo »Balkan« in je prevozil daljavo v 5 min. 54 sek. 2. darilo Rupert Uršič, Videm, s 41etno kobilo »Zoto« (5 min. 10 sek.), 3. darilo Jože Škaf, Tomažjavas, s 4]etno kobilo »Furiozo« (5 min. 18 sek.); II. kategorija: 51etni in starejši konji, daljava 2700 metrov. 1. darilo je dobil Josip Molan, Dolenja vas, z 121etno kobilo »Bebo« v 6 min. 45 sek. 2. darilo Josip Kalin iz Bregane z 81etno kobilo »Luco« v 6 min. 46 sek. 3. darilo Jože Petan, Sromlje, z lOletno kobilo »Zoro« v 7 min. 2 sek. III. kategorija: eno-vprežna. za ameriške dirkače daljava 2700 metrov. 1. darilo Franjo Klenčir iz Zagreba s 51etnim konjem »Naci« v 5 min. 17 sek. 2. darilo Martin Vajdič iz Karlovca s 71etno kobilo »Puco« v 5 min. 28 sek. IV. kategorija: enovprežna, za mrzlokrvne, daljava 2700 m. 1. darilo Lipej Ivan iz Sušice s 31etno kobilo »Vido« v 4 m. 58 s. 2. darilo F. Žnideršič, Leskovec, s 31etno kobilo »Lu-stik« v 5 min. 10 sek. 3. darilo Josip Stad-Ier iz Št. Petra s 41etno kobilo »Romeo« v 5 min. 11 sek. V. kategorija: dvovprežna, za toplokrvne, daljava 2700 m. 1. darilo Ivan Lipej, Gor. Sušice, z 121etno »čibo« in s 3Ietno »Vido« v 7 min 15 sek. 2. darilc Franc Kužnfk, Videm, s 51etno »Puci« in 121etno »Danico« v 7 min. 16 sek. 3. darilo Franjo Klenčir iz Zagreba s 51etno »Naci« in 3!etno »Manon« v 7 min. 30 sek. VI. kategorija: jahalna dirka, daljava 2700 metrov. 1. darilo Jaro Stoviček, Leskovec, s 71etnim konjem »Sokol« v 4 min. 18 sek. 2. darilo Alojzij Kocjan, Bučka, s 71etnim kcr.iem »Pubi« v 4 min 19 sek. 3. darilo Norbert Schimetschek iz Vidma z lSletno kobilo »Rudi« v 4 min. 35. sek. — Dirka se je izkazala kot važna prireditev za pospeševanje našega konjerejstva in je vredna. da se vsako leto ponavlja. Neokusni politični nastopi, ki se ta dan vršijo na Krškem polju, pa naj se preložijo drugam ali na drugi čas. To je splošna želja vseh resnih kmetovalcev - konjerejcev. * Avtomobilizem in turizem, tfaraš Sanje mednarodnega avtomobilskega prometa ima za posledico, da so se pomnožile avtomobilske nesreče. Ker vodijo naše ceste v nekaterih goratih pokrajinah Po težavnem terenu in pogosto po ostrih ovinkih, kakor n. pr. na cesti Kotor - Cetinje, ie odsek za turizem v ministrstvu za trgovino in industrijo naročil velikim županom !n Tiasti velikima županoma dubrovniškt in zetske oblasti, naj se izvrši stroga komisijska re- vizija šoferskih usposobljenostnih listin in da se te listine odvzamejo vsem oain, ki ne odgovarjajo vsem predpisom. Rezultat revizije je bil v zetski oblasti tak, da so bile tretjini šoferjev odvzete te listine. - Nova sodita obravnava proti Grginoma. Po odloku višjega prizivnega sodišča v Splitu se bo proti Marku in Mateju Grginu, ki sta bila obtožena, da sta umorila orju naškega čelnika dr. Žica v Splitu, a ju je splitska porota oprostila, vršila nova obravnava pred okrožnim sodiščem v Kotoru. Delegacija drugega sodišča ie povzročila precejšnjo senzacijo. * Senzacionalna aretacija bančnega ravnatelja. Po nalogu okrožnega sodišča v Sremski Mitrovici je bil v ponedeljek v Sremskih Karlovciii aretiran ustanovitelj in ravnatelj »Fruškogorske banke« Pavle Balugdžič. Banka je pred dvema letoma postala insolventna in je pozneje napovedala kenkurz. Tozadevna kazenska preiskava je imela za posledico, da je bil ravnatelj Balugdžič aretiran in izročen sodi šču. Aretacija je povzročila veliko senzi cijo. * Končno vendar dež tudi na našem Primorju. Po skoraj celomesečni vročini in dolgi vrsti soparnih dni je končno predvčerajšnjim po celem našem Primorju padel izdaten dež, ki bo morebiti vendar pripomogel, da si povrtna zelenjava in drugo koristno bilje zopet opomore. Deževalo je od ranega jutra do opoldne ob močnem grmenju in bliskanju, popoldne pa je bil zopet lep jasen dan. * Lovski blagor. Iz Sevnice poročajo, da je upokojeni nadučitelj g. Jurko ustrelil tekom avgusta že drugo divjo svinjo, tokrat v Zabukovju na njivi posestnice Marije Stoparjeve, kjer je bila zašla v oves. Svinja je tehtala 120 kg. Zadel jo je v glavo in je žival takoj obležala mrtva. * Nezgoda vojaškega avtomobila. V nedeljo zvečer je na neki strmini blizu Sarajeva odpovedala zavora vojaškega avtomobila, ki je iz Kalinovika vozil proti Sarajevu. Na avtomobilu je bilo 16 vojakov, ki so — boječ se nesreče — poskakali z avtomobila ter so bili več ali manj poškodovani. Na ovinku se je avto prevrnil preko obronka ln se skoraj popolnoma razbil, šofer, ki je v zadnjem trenotku skočil z avtomobila, se je težko poškodoval ter je bil prepeljan v sarajevsko vojaško bolnico. * Hajdukinja Stoja Markovičeva preko Slovenije pobegnila v Avstrijo. V Zagrebu še vedno vlada veliko zanimanje za beg hajdukinje Stoje Markovičeve. Verzije so fantastične in najbolj verjetna so zatrdila, da je Stoja nekje v bližini Zagreba vstopila v vlak in se vozila do Zidanega mostu. Tu je zopet zasedla naročeni avto in preko Gorenjske »odjurila« v Avstrijo. * Aretacije komunistov na našem Primorju. S Sušaka poročajo, da je bilo na našem Primorju v zadnjem času aretiranih več oseb zaradi komunistične propagande. Ker je dvajset aretirancev nudilo dovoljne garancije, da ne bodo pobegnili preko državne meje, so bili večinoma izpuščeni iz zapora. Trojica in sicer Dujmič iz Bakra, Seler iz Kraljeviče in Broz iz Sušaka pa so bili pridržavnj v zaporih sodnega stola v Ogulinu. * Za dalmatinsko vino prodali opic«'. V splitsko pristanišče je nedavno prispel pa-robrod »Pato« s kitajsko p;»adko. Mornarji so imeli dobro dresirano ■ p';}. Dalmatinsko vino pa je na Kitajsk.' mornarje vplivalo tako, da so zapili ves svoj denar in nazadnje prodali še opico. Ta kitajska opica se nahaja sedaj v zoološkem vrtiču na Marjanu. * Poglavar albanskih kačakov ubit. Ministrstvo zunanjih zadev je izdalo komunike, v katerem sporoča, da je bil ubit zloglasni kačak Kaljoš Hazliievič Zajas, ki je leta 1920. pobegnil iz naše države v Albanijo in postal major v albanski vojski. Te dni je s tridesetimi kačaki prešel na naš teritorij. Takoj se je začelo izsledovanje. Naša patrulja je naletela na oddelek kačakov ter je tri ubila. Dognalo se je, da je eden izmed njih Kaljoš Hasiljevič, eden pa njegov brat. Na Kaljoševo glavo je bilo razpisanih 100.000 dinarjev. V Albaniji se nahajajo še trije odmetniki, ki so ucenjeni s 100.000 dinarji in sicer Mehmed Delija, Seri Salkovič in Mehmed Kunjak. Delija je major v albanski vojski. * Pozor, vojni tovariši! Direkcija državnih železnic nam sporoča, da bodo v nedeljo dne 21. t. m. ob priliki nišega skupnega sestanka na Brezjah, ki prične ob 10. urj dopoldne, vsi jutranji vlaki prati Jesenicam primerno ojačeni in da bo vozil ta dan od Ljubljane do Otoč poseben potniški vlak z odhodom Iz Ljubljane gl. kol. ob 7.50. Tega naj se poslužijo zlasti tovariši, ki bi prišli v Ljubljano po odhodu prvih običajnih jutranjih vlakov, in tudi drugi izietniki, če tudi ne gredo na Brezje. Ljubljančani, kupite karte že v soboto in sicer žigosane v raznih prometnih pisarnah. Polovična vožnja od 19. avgusta do 23.. avgusta. Izkaznice za ceno 3 Din dobite na Brezjah. Možje, brez razlike mišljenja, 21. avgusta na Brezje! — Glavni odbor Z. S. V. Ljubljana. 1726 ITO — zobna pasta najboljša! * Pevsko društvo »Kum« v Radečah proslavi dne 28. avgusta 20Ietnico svojega obstoja, združeno z veselico na prostem. Vabljena so sosedanja pevska društva in sploh prijatelji petja. — Odbor. 1230 * Koncert na Bledu. Na vsestransko prošnjo blejskih gostov se je posrečilo pridobiti gospoda Šimenca, tenorista zagrebške opere, da priredi v soboto, dne 20. avgusta 1927 v koncertni dvorani Kazina svoj koncert. Pel bo kompozicije domačih in svetovnih komponistov. Vstopnice za ta koncert se prodajajo v kavarni Kazino na Bledu. * Volno, bombaž za strojno pletenje in 1 ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trz 12 lp Židovska ulica 4. * 93 * Pomnite! Schichtovo milo izda dvakrat več, če se perilo namoči z Žensko hvalo. * Tkanina »Eternom«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 95 * Pri naduhi in boleznih srca, pri bolečinah v pljučih in prsih, skrofulozi in rahi-tisu, povečanju ščitmh žlez in tvoritvi golše je odvod v črevo z rabo prirodne gren čice »Franz-Josef« bistveno domače zdravilo. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri jetičnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila z rabo vode »Franz-Josef«, ne da bi se pojavila neprijetna driska. Dobi se v lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčili, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove, ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice, 36-38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septemb. Ves modern komfort. Prospekti na zalite vo. Pošta, telegraf in telefon. 142 * Pri bolečinah hemeroklov. telesnem zaprtju, natrgovanju črevesa, abcesih, krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, močnem utripanju srca, omotičnosti nam prinaša raba prirodne grenčice »Franc-Josef« vedno prijetno olajšanje, večkrat pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dajo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer piti po pol kupice vode »Franz- Josef«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogeriiah in spec. trgovinah. KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe. * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgiiah (ischias), Pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove, ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate m pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanadjskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. sept. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon. 142 Iz Ljubljane u— Preporodaši in učitelj iščniki! Danes popoldne ob 14.48 se pripeljejo naši tovariši s Češkega. Naša dolžnost je, da jih na kolodvoru sprejmemo. Ob 14.30 se zbiramo pred glavnim kolodvorom, odkoder bomo goste v skupinah odvedli po mestu. Udeležite se sprejema v čim večjem številu! Zdravo! — Župa SJSU. za Slovenijo. u— Sprejemanje trgovskih vajencev. Šolski odbor gremija trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se trgovski vajenci sprejemajo ie do 10. septembra. Po tem terminu se vajenci ne bodo več sprejemali. u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Po podatkih mestnega fizikata se je v dobi od 7. do 14. avgusta rodilo v Ljubljanj 31 otrok (18 moškega in 10 ženskega spola), umrlo pa je 7 moških in 10 žensk, skupaj torej 17 oseb in sicer: 3 osebe za ietiko, 2 za rakom, 2 za prirojeno slabostjo, 1 za boleznijo na srcu, 1 za pljučnico, 8 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih je samo 1 oseba dosegla starost nad 70 let Na nalezljivih boleznih so obolele 4 osebe: 2 na griži. 1 na škrlatinki in 1 na davici. u—Na žensk! realni gimnaziji v Ljubljani je razpisanih troje profesorskih mest: a) za latinščino s slovenskim učnim jezikom; b) za francoščino in italijanščino ter slovenščino; c) za nemščino in francoščino. Pravilno opremljene prošnje z uradnim zdravniškim spričevalom in dokazilom, da je prosilec jugoslovenski državljan, je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata do 31. avgusta t. I. u— Redne pevske vaje prj Ljubljanskem Zvonu: Vsak ponedeljek in vsako sredo zvečer ob pol 8. ženski zbor, vsak petek ob pol 8. zvečer in vsako nedeljo ob pol 11. dopoldne moški zbor. Prva vaja v sredo dne 17. t. m. za ženski zbor. Dobrodošli novi člani in članice! — Odbor! u— Izredni občni zbor SPD. Danes ob 20. se bo vršil v restavraciji »Pri levu«' izredni občni zboT SPD. Dnevni red: Volitve osrednjega odbora. u— Drobna policijska kronika. Na policijo prihajajo zopet pritožbe radi popadljivih psov, ki jih je na ulicah opažati vsepovsod. Prijavljenih ie več slučajev, da so psi popadli mirne pasante ter jim pomerili hlače ali pa so bili ugrizi tudi resnejšega značaja. Prijavljena je bila 1 poškodba tuje lastnine, 2 prestopka trpinčenja živali, 1 tatvina kolesa, 1 prestopek kajenja v kinu, 1 izguba psa in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretovane so bile 3 osebe in sicer: 1 radi tatvine in cestnega napada ter 2 radi vlačugarstva. u— Smola dveh pljančkov. »Kdo bo vedno delal za druge?« sta se jezila predsinoč-njem v neki gostilni na Dolenjski cesti hlapca Janez in Jože. »Dajva enkrat tudi zase!« sta se pomenkovala dalje in sklep je bil storjen. Zvrnila sta ga še vsak par kozarčkov, nakar sta se odpravila naravnost proti Pengovovem skladišču na Kar-lovski cesti ter vdrla vanj. Naložila sta dve vreči žita in ga odnesla proti Ižanski cesti. Imeia Pa sta smolo, kajti na cestj je oba zajel višji stražnik Butkovič ter ju aretiral. Oba nerodna ptička sta bila spravljena seveda takoj v luknjo, dočim je bilo ukradeno žito vrnjeno lastniku. u— Drzna tatvina. Uradnik tvrdke »Split« Fran Zupančič, stanujoč na Taboru št. 5, je shrani! v torek tekom noči svoje 1000 dinarjev vredno, črno pleskano kolo, v skladišče tvrdke tik proge ob glavnem kolodvoru. Kolo pa je tekom noči tudi že nekdo ukradel. V notranjost skladišča je Prišel tat na ta način, da je splezal na streho, odstranil tam nekaj opeke in se spustil v notranjost. Od znotraj mu je bilo zapah lahko odpahniti in se odpeljati z ukradenim kolesom, u— Dentist E. Koder zopet redno ordinira. M. U. Dr. Fr. Virant ne ordinira od 19. do 30. t. m. u— Veseljak, ki nima svojega konja. Takih veseljakov je sicer več, skušajo pa se pozabavati na drugačen način, kakor neki Jaka O. iz Podpeči. V nedeljo je dobil obisk dveh prijetnih Dolenjcev, pred katerima se je hotel na vsak način postaviti. Stopil je zato kar v hlev posestnice Frančiške Ortačeve, nato pa še v hlev gostilničarja Antona Mravljeta, kjer je vzel konjsko opremo, potegnil izpod strehe voz in zapeljal sebe ter oba fanta proti Ljubljani. Ortačeva in Mravlje sta pozneje, ko sta »tatvino« opazila, prijavila vso stvar seveda orožnikom, k; so povsod zasledovali navihance. Ti pa so se vozili po deželi okrog in odšli ceio na božjo pot v Dravlje, nakar so se ustavili na Viču. Tam šele je Jakoba prijel v neki gostilni stražnik ter mu zaplenil konja in voz. Za Jakoba bo imel ta špas seveda dokaj neprijetne posledice in bo kljub svoji originalnosti imel opravka pred sodiščem. Iz Maribora a— Umrl je v torek v Mariboru v visoki starosti 83 let g. Boštjan Kocbek, davčni nadupravitelj v pokoju. Pogreb bo danes ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežje. a— Nesreča v tovarni. Iz papirnice na Ceršaku so pripeljali v mariborsko bolnico 181etno Zofko Lileg, ki je prišla prj delu z levo roko v stroi. Stroj ji jc roko popolnoma zmečkal in ji jo bodo bržkone morali amputirati. a— Srezka organizacija za Maribor mesto ima danes ob 20. v mali dvoran; Narodnega doma plenarno sejo, na katero tem potom vabimo vse odbornike in zaupnike političnih društev. Posebnih vabil ni! S to sejo se zaključijo predpriprave za volitve in prosimo, da se vsi odzovete. Odbor. a— Prodaja lekarne. Mag. pharm. g. Miroslav Prull v Mariboru tla Glavnem trgu je prodal svoio lekarno dosedanjemu lekarnarju na Bledu g. Franu Minariku. a— Mizarska stavka v Mariboru še vedno ni končana. Mizarski mojstri izjavljajo, da ne more biti govora o kakem znatnem zvišanju mezd, ker bi to povzročilo povišanje cen mizarskih izdelkov, kar pa bi bilo spričo vladajoče gospodarske stagnacije za to obrtno panogo naravnost katastrofalno.-Mizarski mojstri bodo imeli danes posvetovanje o svojem nadaljnem postopanju. a— Rokovnjači v Slovenskih goricah. Pretekli teden je vlomila v trgovino Maksa Kocbeka pri Sv. Ani v Slovenskih goricah tolpa 10 mož in odnesla različno blago v skupni vrednosti 13.000 Din. Najbolj so grabil; po manufakturi. Rokovnjače so sosedje sicer opazili in jim pri odhodu sledili, vendar jim pa niso mogli do živega, ker so roparji na zasledovalce streljali iz samokresov. Na nekem sejmu v Prekmurju pa so orožniki že izsledili del ukra('.nega blaga. Iz Celja Zadnja pot Antona Kuneja Celje, 17. avgusta. Krasen solnčni popoldan je bil, ko je na* stopil danes ob 17 Anton Kunej, podravna* telj celjske podružnice Ljubljanske kredit* ne banke svojo zadnjo pot na prijazno celj* sko okoliško pokopališče. Številno, globoko potrto sorodstvo ter nepregledne množice prijateljev, znancev in zastopnikov voja* ških in civilnih oblasti so ga spremile iz* pred celjske javne bolnice k zadnjemu po* čitku. Zelo častno je bila zastopana celj* ska okoliška požarna bramba in celjsko lov* sko društvo, katerim so sledile dolge vrste aktivnih in rezervnih oficirjev, zastopniki predsedstva in uradništvo Ljubljanske kre* ditne banke ter zastopniki vseh celjskih oblasti, uradov, šol, denarnih zavodov ir. gospodarskih krogov. PTed pokopališčem so oficirji dvignili kr« sto ter zanesli svojega tovariša do rodbin* ske grobnice. Ginljivo slovo je spregovoril v imenu lovskega društva g. Rafko Salmič. v imenu rezervnih oficirjev pa sodni svet« nik dr. Vičar. Vojaška častna četa je od* dala salvo, streli lovskih pušk so odmeval; in lovski rog je zatrobil turobno slovo. Pač ni bilo očesa, ki bi sc ne zasolzilo pri gin« Ijivem slovesu ob preranem grobu. * e— Članski sestanek članov krajevne organizacije za Celje mesto, ki se vrši vsako sredo zvečer, je odpadel. Vršil se bo v petek zvečer v kavarniški sobi Celjskega doma. članstvo se vabi, da se udeleži sestanka v čim večjem številu! Pred propadanjem zob obvaruje samo vsakcdnevr.o pravilno čiščenje Vsako leto vstavijo £0 milijonov umetnih zob. Varujte Vaše zobe z uporabo PEBECO pasta za zobe Železnato CHINA-VINO Vzbuja voljo do Jedi. okrepiš avce. zboljša kri Is Je r*koval*sc*ntom in naiokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. IzbomJ okna. Nad 10.000 zdravniških priporočil. Dobi se v vseh lekarnah. Previdnost je baS pri kupovanju najbolj znanih proizvodov najbolj potrebna. Zalo se mora vsak, kdor kupuje čuvati po tvorb in pazili nato, da dobi vedno res prave tablete iz Hoedista v originalnom zavoju z zaščiteno znamko M.LB. Iz Trbovelj t— Prostovoljno rudniško gasilno drus štvo na Vodi je priredilo v nedeljo popol« dne veliko gasilsko vajo z novo motorno brizgalno. Mesto požara je bil rudniški kon* ziim, rudniška restavracija in žična vspenja* ča. Nova brizgalna je funkcijonirala izbor« no, enako tudi ostale rešilne priprave. Pri vaji je vladala vzorna disciplina. Povelja so bila izvršena enolično in precizno. Po vaji se je vršila v društvenih prostorih za današnje razmere dobro obiskana veselica. Gasilska vaja se je ponovila v pondeljek popoldne na kolodvoru. t— Smrtna kosa. Nagle smrti je umrl upo kojeni rudniški uradnik g. Lapornik. ZdTa* vil se je v ljubljanski bolnici, odkoder so ga hoteli pripeljati domov. Par minut pred Trbovljami pa je umri v rešilnem vozu. Pokojnik je bil oče tukajšnje šol. upravi* teljice gdč. Ane Lapornikove. V Trbovljah je bil zelo priljubljen in spoštovan. Pre* ostalim naše iskreno sožalje. t— Stavbeno gibanje. Stavba trgovca go* spoda Šetinca lepo napreduje, hiša trgov* ca g. Mahkovca pa je že popolnoma dogra* jena. Opremljena je s centralno kurjavo. To je prva stanovanjska hiša v Trbovljah s centralno kurjavo. t— Shod pri Pravdiču. V nedeljo je bil pri Pravdiču shod Delavsko*kmečkega re* publikanskega bloka. Govorila sta g. M8* derndorfer in g. inž. Gu9tinčič. Pokazalo se je, da spričo tolikih delavskih porazov, fraze in demagogija ne vžigajo več. Delav* stvo potrebuje kruha, tega mu pa voditelji, ki delavstvo samo razdružujejo, mesto da bi ga združevali, ne bodo mogli preskrbeti. t— Sreča v nesreči. V pondeljek popol* dne se je igralo več otrok pod leseno lopo za shranjevanje lesa mizarja Leskovarja v Trbovljah. Otroci so se za trenutek od* stranili iz lope, v tem momentu pa se je ista zrušila in z velikim truščem prevrnila v potok. Samo par sekund preje naj bi se bila dogodila nesreča, pa bi našli otroci si* gurno smrt pod tramovjem. t— Poslovanje knjižnice na Vodi. Iz de* lavskih krogov smo prejeli: Želeli bi, da bi javna knjižnica na Vodah poslovala vsaj enkrat na teden tudi v večernih urah. S tem bi se ustreglo onemu delu občinstva, ki po dnevi ne more posečati knjižnice. t— Peron na postaji Trbovlje. Poslopje železniške postaje je bilo pred kratkim pre* novljeno. Pričakovali smo, da bo žeL upra* vap ri tej priliki napravila tudi prepotrebni peron. Postaja s tolikim osebnim prometom bi peron nač nujno rabila, ker se mora po* tujoče občinstvo ob slabem vremenu dre* njati v zatohlih čakalnicah. Železniška upra va bi pri sedanjih visokih osebnih vozninah imela lahko tudi nekaj obzira napram po* tujočemu občinstvu. Po vsej Sloveniji gre glas, le „Domovina" je za nas! Iz Novega mesta n— Avto povozil teUco. V Kačji ridi je povozil neznan avto t oboo nekega posest« nika. Zlomljeno ima eno nogo. Avto se je po karambolu urno odpeljal naprej, ne da bi se zmenil za nesrečo. n— Začetek porotnega zasedanja Porot« ne obravnave pri okrožnem sodišču v No« vem mestu se bodo pričele 19. septembra. n— Odmev napada na vojaški avto. Za» radi «Jutrovega» poročila o napadu na vo« jaški avtomobil pri Gornji Straži je bil po orožnikih klican na odgovor neki naš funk* cijonar. Bil je zaslišan na orožniški koman« di, kjer je moral podpisati protokol. Dogo« dek je vzbudil v vseb tukajšnjih krogih, predvsem pa pravniških, obilo komentar« jev. Slednjič se je orožniška komanda ust« no opravičila. n— Popis mladeničev, rojenih t. 1908. se bo vršil za občino Novo mesto" 18. septem« bra pri okrajnem glavarstvu soba št. 1. pri« tličje. Mladeniči tega letnika, stanujoči iz« ven mesta, a sem pristojni, se opozarjajo, da se pravočasno zglase. n— Na naslov železniške uprave. Na po« staji Birčna vas se močno opaža, da se ne dobi vode, ker ima postaja vodnjak na vre« t eno, ki pa je že nad pol leta razbito. Zelo smo radovedni, kako bi na postaji v slučaju požara gasili ali v slučaju nezgode postregli potnikom. Prosimo remedure! n— Agitacija z listi. SLS mora presneto trda presti, da pošilja na okoliške fare sko« raj na vsako hišo dnevno po eno številko in to brezplačno že mesec dnil Ljudje se hvalijo, da niso še nikdar imeli toliko pa« pirja pri hiši. In pravijo: »Nič Škode! Saj vse plačajo gospod Vukičevič!« n— Pretep na orlovski slavnosti. Na or» lovski slavnosti v Smolinji vasi so se stepli fantje. Eden izmed njih je dobil večje po« škodbe. Iz Metlike m— Sokolska nedeljska prireditev. V ne« deljo je naš Sokol priredil svoj letni javni nastop. Kljub temu, da je naše vrlo sokol* sko društvo izgubilo v tem letu precej do« brih telovadcev, ki so deloma odpotovali v inozemstvo, deloma odšli "na odsluženje kaderskega vojaškega roka, je letošnji jav« ni nastop pokazal, da skoraj prav nič ne za« ostaja za prireditvami pretečenih let. Vse točke programa so bile izvajane od strani telovadcev prav dobro, tako da so se vsi gledalci izrazili prav pohvalno o celotnem nastopu. Moralni uspeh nedeljskega javne« ga nastopa je bil prav dober. Pri nastopu je igrala naša domača mestna godba. Po na* stopu se je razvila zvečer veselica, ki je v vsakem oziru prav dobro uspela. Nedelja ie ponovno pokazala, da je in da ostane Metlika samo sokolska. m— Suša. Kakor skoro povsod, tudi pri nas vlada letos velika suša. Vsi okoliški kraji trpijo na pomanjkanju vode, tako aa romajo voz za vozom na naš Obrh po vo* do. Od petka na soboto je padlo sicer ma« lo dežja, ki je malo ohladil neznosno vra> črno, vendar pa polja in vinogradi tega dež* ja niti niso čutili. Grozdje je že začelo po« lagotna dozorevati, je še tako drobno, da se vinogradniki boje, če pride dež prepozno, bodo jagode popokale. Sadja je radi. suše polovico odpadlo in še odpada. Sadjerejci so v začetku mnogo pričakovali, suša je njihove nade uničila. Če ne pade v najbraj« šem času obilen dež, bo še najslabše stanje živinorejcev, ker ne bo ne paše. ne otave. m— Poprava cerkvenega zvonika V to* rek so bila na javni dražbi oddana dela za popravo cerkvenega zvonika župne cerkve Pri tem pripominjamo, da morajo sedaj župno cerkev po zakonu popravljati vse občine, ker je last župljanov, medtem ko je v vojnem času gospodaril s cerkvenimi zvonovi nemški viteški red, ki je zvonove prodal in denar dal za vojno posojilo. Se* danii križevniški red ima tudi gotove do* hodke. Kam pa gredo ti dohodki rn kdo vodi kontrola nad njimi, medtem ko morajo tudi župnišče popravljati občine? Pa še gro* madijo na hrbet davkoplačevalcev vse raz* lične potrebne in druge ne nujno potrebne popravke v tej splošni gospodarski krizi! m— Nesreča pri delu. Pri popravljanju mlinskega kamna v mlinu g. Cirila Trčka je kamen padel mlina rek emu delavcu na no* go in mu jo zlomil. Ponesrečenega delavca so prepeljali v bolnico v Kandijo, Vremensko ooročilo Meteorološki lavod » Mul.liani 17. avgusta 1927. Višin« ban.nifin, HItn> m Kraj Cas -pazovanj- 03 aa Ljubljana (dvorec) . . . Maribor . . , Zagreb . . • » Beograd t • . Sarajevo . . • Skopi je . . . , Dubrovnik . > Split ... > Praha..... 7. 14. 21. 8. 7 /62 5 7601 761 9 1 760 7 761-2 7607 7624 758-4 '5-3 757-8 10 3 21-3 176 150 15-0 170 15 0 220 >10 15 0 Smei »rt i ir brzim * metrih 94 51 68 52 Rl 72 74 31 42 E 2 S 2 W 5 NW 6 S 6 W 3 mirno NW 4 NE 6 W 5 o So Padavine Vrst« dež dež de? de* dež dež » oo de t. o« 46.6 27 13.0 17.0 10.0 5.0 Solncc vzhaja ob 5.3, zahaja ob 21.4, luna vzhaja ob 21.4, zahaja ob 10.1. Najvišja temperatura danes « ljuhliani 23.6 C, najnižja 9.2. Dne 6. avgusta se je pojavila velika de* presija zapadno od Irske. Dospela je čez Atlantski ocean, na zapadnem obrežju ev* ropskega kontinenta pa se jc njena pot ustavila. Odslej je ostalo njeno središče nad morjem in otokih okrog Irske, tako da je segala še na skrajno severozapadno Francijo. V tem predelu je ostalo ves čas slabo vreme, dovolj vetrovno, večkrat ce* lo vihamo, deževni in hladni dnevi ter vse drugo, kar je s tem v zvezi. Zapadna Evropa je imela spričo tega ves zadnji čas znova hladno vreme, prav kot v juliju: kolikor dalje proti vzhodu in jugo* vzhodu od navedenega ozemlja, toliko top* lejše in lepše je bilo vreme. Depresija je poslala od časa do časa manj še depresije proti vzhodu, sama pa jevztra* jala trdovratno v navedenem predelu. Za* to je tvorila na pr. krepko barijero za Ie* talske eksperimente v smeri iz Evrope v Ameriko, ker bi se ji bilo moči izogniti še« le z velikim ovinkom daleč proti jugu, v bližini Azorov, kjer šele neha njeno učin* kovanje, kar pa bi bilo spričo prevelikih razdalj za sodobni način poletov prehuda ovira. Manjše depresije, ki so sc v smeri od glavne prenašale od zapada proti vzhodu, so motile dobo lepega vremena le za kraj« šo dobo. Običajno so se držale Alp; pose* gale so proti jugu od gora kvečjemu ne« kaj desetin kilometrov, osobito v bližine severnega obrežja sredozemskih morij. Z r.jimi so se podile na vzhod nevihte z vi« harji in nalivi, ki pa vendarle nikjer niso zavzeli večjih dimenzij. Zato tudi vročine niso mogli pregnati. Do neke mere se je to posrečilo šele manjši depresiji, ki se je v dneh 12. ta 13. avgusta ojačiia nad severno Adrijo, povzročila na južni strani Alp več* je plohe in nevihte potem na odhodu pa potegnila za seboj hladnejši zrak z zapad« nc Evrope. To je bila prva omembe vred« na mrzla reakcija letošnjega poletja, kar je za naša poletja pač precej redka ugodna izjema. Zato se tudi sv. Lovrenc, ki je po kmetskem koledarju prvi jesenski dan, letos ni mogel uveljaviti. Ali prvi ohladitvi je kmalu sledila druga, večja, združena z novim nalivom, še bolj razprostranjena nego so biii prejšnji. Hlad, ki je sedaj preplavil srednjo Evropo, je pri« nesel sneg tudi v naše planine ter jih pobe* lil po najvišjih vrhovih. Poletje se nam na« giba v jesen. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Večinoma jasno, v Alpah mogoče nevihte, topleje. Tržaška vremenska napoved za čertek: Normalni vetrovi, nebo večinoma jasno, temperatura od 18 do 27 stopinj, morje mimo. Schichtov način pranja Namočiti v ekstraktu za pranje »Ženska hvala" Izprati s Sohiohtovim Terpentinovim milom. Gospodarstvo Produkcija slovenskih premogovnikov v I. polletju 1927. V juniju. Produkcija slovenskih premogovnikov ee je tudi v juniju razmerama ugodno razvijala, če pomislimo, da sezijsko povečanje produkcije nastopi šele v drugi polovici leta. V rudnikih Slovenije se je v tem mesecu nakopalo 132.027 ton premoga napram 136 tisoč 403 tonam v maju in 134.034 tonam v aprilu. Čeprav je bila produkcija znatno manjša kaikor v zimskih mesecih, vendar je bila v primeri s produkcijo v odgovarjajočih mesecih zadnjih dveh let znatno večja, in sicer v primeri s produkcijo v juniju 1926 za 19.544 ton ali 17.3 % in v primeri s produkcijo v juniju 1925 za 8806 ton ali 7 %. Premogovniki so v juniju oddali železnicam 59.523 ton (v maju 63.053 ton), bro-darstvu 390. ton (100), industriji 47.915 ton (50.553), raznim strankam 8105 ton (9226), sami so porabili 9780 ton (9088), izvozili pa so 4402 tone (3923); skupaj torej 130.115 ton. Ker je bila produkcija nekoliko večja kakor pa oddaja, so se zaloge povečale od 69.293 ton koncem maja na 71.205 ton koncem junija. Povprečno število zaposlenih delavcev je ostalo skoro nespremenjeno. Zaposlenih je bilo 8370 delavcev (v maju 8369), 247 paznikov (248) in 266 uradnikov (269). V I. polletju 1927. V primeri s produkcijo v prvi polovici preteklega leta se je produkcija v prvi polovici tekočega leta znatno povečala. Kakor je razvidno iz nastopne tabele, je letošnja produkcija razven v januarju, v vseh ostalih mesecih znatno nadkrilila lanskoletno. Produkcija 1926. januar 179.307 februar 148.399 marc 134.070 april 114.473 maj 105.294 junij_112.483 1927. 173.108. — 6.199 168.021 -f 19.622 147.554 +13.484 134.034 + 19.561 136.403 -f 31.100 132.027 4- 19.544 I. polletje 794.026 891.147 4- 97.121 Celotna produkcija je v prvem polletju t. 1. znašala 891.147 ton; napram produkciji v prvem polletju 1926 (794.026 ton) se je povečala za 97.121 ton ali 12.2 %, napram produkciji v prvem polletju 1925 (898.868 ton) pa je le za malenkost nazadovala. K povečanju produkcije jc znatno pripomogla večja oddaja premoga industriji. V prvem polletju t. 1. je bilo oddano industriji 280.413 ton premoga, napram 238.413 tonam v prvem polletju lanskega leta. Industrija je torej v prvi polovici t. 1. konsumirala 42.200 ton premoga več kakor lani v istem razdobju. Ta višek pa predstavlja skoro polovico prirastka celotne produkcije. S socijalnega stališča manj razveseljivo je znatno zmanjšanje povprečnega števila zaposlenih delavcev navzlic povečanju produkcije, kar je v zvezi z zboljšanjem tehničnih naprav v naših rudnikih in povečano produktivnostjo posameznega delavca. Vendar je upati, da bo rudnikom s povečanjem produkcije, posebno v jesenskih in zimskih mesecih, omogočeno znova sprejeti odpuščene delavce. Gibanje povprečnega števila zaposlenih delavcev in paznikov je razvidno iz nastopne tabele: 1926. 1927. januar 12.955 9.698 — 3.257 februar 11.747 9.582 - 2.165 marc 10.674 8.852 —1.822 april 10.092 8.563 —1.529 maj 9.845 8.617 —1.228 junij 9.272 8.617 — 655 = Peronospora na poznem hmelju v Savinjski dolini. Letos so že zelo redki nasadi poznega hmelja v Savinjski dolini zelo dobro obetali in so bili hmeljarji že mnenja, da peronospora ponehava. Toda te dni so kobule poznega hmelja, kakor nam poročajo, naenkrat začele rjaveti. Ali se to pojavlja v vseh nasadih poznega hmelja, nam ni znano. Zatrjuje se nam, da se bo najbrže isto zgodilo v hallertauskem hmeljskem okolišu (Bavarska), kjer je lani peronospora skoro uničila pridelek, letos pa se je hmeljska rnstlina doslej ugodno razvijala. Ako 6e bo to zgodilo, bodo tudi letos cene prilično ugodne. Ob tej priliki, ko se je baš pričela hmeljska sezija, ponovno opozarjamo hmeljarje, da je cena odvisna tudi od obiranja. Kakor doznavamo, imajo mnogi nakupoval-ci v Savinjski dolini naročila od svojih firm, da kupujejo po dnevnih cenah samo lepo obran in pravilno posušen hmelj, slabo obran hmelj pa smejo nakupovati le nizko pod dnevnimi cenami. = Stanje hmeljskih nasadov v srednji Evropi. Po VII. poročilu Srednjeevropskega hmeljarskega urada je razvoj hmeljske rastline v Nemčiji ugoden, predvsem v hallertauskem, spallskem in herabruškem okolišu. Pričakuje se dobra srednja letina; pridelek bo vsekakor znatno večji kakor lani. V Češkoslovaški, predvsem v žateškem okolišu, je stanje posameznih nasadov še vedno neenako. Glede na povprečni pridelek je računati. da bo letina srednja ali pa celo dobra. Na Poljskem se hmeljska rastlina zelo lepo razvija, ker je bilo vreme v zadnjem času ugodno. Tudi v Alzaciji je stanje hmelj-skih nasadov zelo ugodno. V žateškem okolišu se je 8. t. m. že pričelo obiranje. Pi> došlih poročilih znaša donos 4—5 starih centov na 1000 drogov ali žic. = Novi papirji na ljubljanski boni. Včeraj so prvikrat notirale na ljubljanski borzi delnice Kranjske industrijske družbe d. d. V kratkem bodo pričele notirati tudi delnice Tvornice za dušik, d. d. v Rušah. = Stanje Narodne banke 8. t m. (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju 31. julija t. 1.) Aktiva: kovinska podlaga 488.8 (— 1), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1416.4 (— 20.4), posojila na menice 1109.9 (-f- 23.1), na vrednost, papirje 235.9 (4- 5.4). — Pasiva: obtok bankovcev 5589.2 (+ 67.2), žirovne terjatve 1017.7 (— 56.8), državne terjatve 177.9 ( — 31.3), obveznosti po raznih računih 412.6 (— 34.2); celotni obtok plačilnih sredstev 6784.8 (-f 41.7). Ostale postavke so ostale nespremenjene. = Uprava državnih monopolov je sklenila najeti investicijsko posojilo. Uprava državnih monopolov ima velike težkoče s skladišči za tobak, ker nima primernih la9tnih objektov ter mora za najeta skladišča plačevati visoke najemnine. Zato je uprava sklenila najeti v inozemstvu potom izdaje mo-nopolskih obveznic posojilo v znesku 150 milijonov Din. Ta vsota naj bi se porabila za izključno gradbo skladišč. To posojilo se bo lahko obrestovalo in amortiziralo iz prihrankov na najemninah = Trgovinski minister odbil zahtevo po ukinjenju carine na žito. Kakor poročajo iz Beograda, je minister za trgovino in industrijo odklonil zahtevo Trgovske zbornice v Beogradu, da se zaradi slabe letine ukine carina na pšenico in turščico, češ, da je ta zahteva neosnovana. Ukinjenje carine na žito bi dovedlo naše produoente v zelo težak položaj. = Naš delegat za prometno konferenco v Ženevi. Kot delegat našega nacijonalnega odbora Mednarodne trgovske zbornice potuje na konferenco Lige narodov za promet in tranzit, ki 9e bo pričela 23. t m., član tarifnega odbora in prometni konzulent zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Lujo Karmanski. = Pravilnik za dvorazredne trgovske šole. Minister za trgovino in industrijo je podpisal pravilnik za dvorazredne trgovske šole. Istočasno je določil, da se imajo ukiniti dvorazredne trgovske šole v Kotoru, Bakru in v Našicah. = Ustanovitev šole za tekstilno pletenje t Sarajevu. Minister za trgovino in industrijo je ustanovil v Sarajevu strokovno, šolo za tekstilno pletenje (za trikotažo), ki bo pri nas edina šola te vrste. = Izpremembe v stanju trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij v Sloveniji. Po podatkih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je bilo v drugem četrtletju t. 1. prijavljenih 316, odjavljenih pa 314 trgovinskih podjetij. Največ je bilo prijavljenih trgovin z mešanim blagom (prijavljenih 63, odjavljenih 57), dalje trgovin z lesom (prijav. 36. odjav. 23), z deželnimi pridelki (prijav. 15, odjav. 9), z delikatesami (prijavljenih 11, odjav. 2), komisijskih trgovin (prijav. 10, odjav. 3) ter sejmarskih in bra njarskih obratov (prijav. 42, odjav. 42). Obrtnih podjetij je bilo v tem razdobju prijavljenih 559. odjavljenih 274. Največ je bilo prijavljenih šivilj (prijavljenih 71, odjavlje nih 14), čevljarjev (prijav. 54, odjav. 31), mlinov (prijav. 43, odjav. 16), kovačev (prijav. 35, odjav. 24), gostiln (prijav. 33, odjav. 51), mizarjev (prijav. 33, odjav. 13), mesarjev (prijav. 20, odjav. 11) in pekov (prijav. 14, odjav. 18). Med tvorniškimi obra ti so bili prijavljeni 3 (2 tvornici za izdelovanje kovinskih izdelkov ki 1 tvorniško podjetje za mizarstvo), odjavljena pa sta bila 2 (1 tvornica keksov, peciva in slaščic ter 1 tvorniško podjetje za izdelovanje lesnih predmetov). = Konkurs Prve lemijoradničke banke v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da je ta-mošnje sodišče odredilo konkurz Prve zem-Ijoradničke banke v Beogradu. Aktiva znašajo 35 milijonov Din, pasiva pa 45 milijonov Din. Tekoče banke datirajo še iz leta 1925. V početku svojega poslovanja sd je banka stekla posebno zaupanje naših ameriških izseljencev. = Prisilna poravnava Franca čnčka v Ptuju. Konkurz, razglašen o imovini Franca in Antonije čuček, veleposestnikov v Ptuju, je odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. = Ponudba nemške tvrdke Krupp za eks-ploatacijo državnih železarn. Po vesteh nemških listov je znana nemška tvrdka Krttpp (Efsen) stavila naši vladi ponudbo za eks-ploatacijo državnih želeasarn Zenica in Va-reš. Tvrdka Krupp je pripravljena v svrho povečanja in racionalizacije obratov investirati okrog 2 milijardi Din. = Podpis trgovinske pogodbe med Francijo in Nemčijo. Včeraj je bila v Parizu podpisana trgovinska pogodba med Nemčijo in Francijo. Pogodba, ki je bila sklenjena na podlagi največjih ugodnosti, bo stopila v veljavo 6. septembra. Kontingent za uvoz francoskega vina v Nemčijo je bil določen na 360.000 metrskih stotov. = Ustanovitev amortizacijske blagajne za notranje državne dolgove v Italiji. 12. t. m. se je vršila v Rimu slovesna otvoritev nove amortizacijske blagajne za notranje italijanske dolgove. Finančni minister Volpi je mnenja, da je s tem garantirano postopno zmanjšanje italijanskega notranjega dolga, ki znaša preko 90 milijard lir. Amortizacija se zaenkrat vrši večinoma potom nakupa papirjev na efektnem tržišču. Za september namerava italijanska vlada dati amortizacijski blagajni v ta namen na razpolago 300 milijonov lir. 17. avgusta. Na ljubljanski devizni borzi jo bila tudi danes ponudba s privatne strani znatnejSa, in sicer v devizah Newyork, Trst, Praga, Pariz in Amsterdam. Narodna banka je intervenirala le v devizah na Curih, London in Dunaj. Promet je bil znaten. V tečajih državnih vrednot v Zagrebu ni bilo znatnejših sprememb. Vojna škoda promptna po 350, kasa po 349.5, za september pa po 352. Investicijsko se je dvignilo na 85.5 (zaključek). Deriie in valute. Ljubljana. Berlin 13.5125 — 13.5425 (13.5275), Curih 1093-5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.991 — 8.021 (8.005, 8.00625), London 275.85 — 276.65 (276.25), Nevvork 56.7 do 56.9 (56.8), Pariz 222 — 224 (223), Praga 168.2 — 169 (168.6), ■ Trst 308.25 — 310.25 (309.30, 309.25). Zagreb. Amsterdam 22.73 — 22.79, Dunaj 7.99125 — 8.0225, Berlin 13.5125 — 135425, Italija 308.31 — 309.31, London 275.85 do 276.65, Newyork ček 56.69 — 56.89, Praga 168.2 — 169, Švica 1093.5 — 1096.5; avstrijski šiling 7.995 — 8.025. Beograd. Pariz 222.02 — 224.02, London 275.85 — 276.65, Ne\vyork 56.698 — 56.898, Italija 308.25 — 310.25, Praga 168.2 — 169, Dunaj 799.5 — 802.5, Budimpešta 9934) do 996.5, Švica 10935 — 1096.5, Bruselj 791 do 794, Bukarešta 35 — 355, Atene 75.25 do 75.75, Sofija 40.75 — 41.25. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.2725. Newyork 518.625, London 25.2125, Pariz 20.33, Milan 28.25, Praga 15.39, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.22, Dunaj 73.075. Dnnaj. Beograd 12.4750 — 12.5150, Berlin 168.56 — 169.06. Bukarešta 49640 — 43840, London 34.45875 — 3455875, Milan 38.63 do 38.73, Newvork 708.65 — 711.15, Pariz 27.7850 — 27.8850, Praga 20.99375—21.07375. Curih 136.68 — 137.18. Efekti. Ljubljana. Celjska posojilnica 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0 — 90, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Stavbna 56—0, šešir 104 — 0, Kranjska industrijska 360—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 349.5 — 350, kasa 3495 — 350. september 351.5 — 352, oktober 356 — 0, investicijsko 85.5 — 86, agrarne 50 — 51: bančne: Narodna 4750 — 0, Esikomptna 91 do 92, Hipo 55 — 56, Jugo 90 _ 92, Ljubljanska kreditna 147 — 148, Praštediona 850 do 860; industrijske: Našice Union 1800 do 2050, Drava 515 — 555, Isis 46 — 48, Slavonija 15 — 17.5, Trbovlje 480 — 485, Vevče 135 - 145. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (17. t. m.) Les: Tendenca živahnejša. Zaključenih je bilo 9 vagonov, in to 1 vagon suhih bukovih drv, adravih, fco vagon naklad, postaja po 20, 8 vagonov desk, 18 in 24 mm, 75 % smreka, paralelnih, očeljenih, ostrorobih, monte, največ 30 %, od 16 cm naprej, fco vagon meja po 520. Nudijo se deske, smreka, jelka, monte, od 16 cm naprej, fco vagon meja, 14milimetrgko blago po 570, 18-milimetrsko pa po 500. Deželni pridelki: Tendenca mirna; zaključkov ni bilo. Nudi se nova baška pšenica, 78 kg, 2 % brez doplačila, mlevska tarifa, slov. post., plač. 30 dni, promptna po 3455 — 347.5, za september pa po 347.5 — 350; nova sremska pšenica, 78/79 kg, 2 %, slov. poet., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 340 — 342.5; nova slavonska pšenica, 78/79 kg, 2 %. slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 335 — 3375; turščica, baška, plač. 30 dni, slov. post., navadna tarifa pa po 262.5; moka «0», fco Ljub ljana, plač. po prejemu po 515. Živinski sejem v Ljubljani (17. t. m.) Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 177 konj, 43 volov, 42 krav, 13 telet in 20 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 44 konj. 20 volov, 17 krav, 7 telet in 18 prašičkov za rejo. Zaradi nujnih poljskih del je bil dogon slabši kakor običajno. Promet je bil srednje živahen. Cene eo v zadnjem Času nekoliko popustila Za kg žive teže notira jo: voli I. 9, II. 8, III. 7, krave debele 5—6, krave klobasarice 3—4, teleta 13—14 Din: prašički za rejo po kakovosti in starosti 200—300 Din komad. Novosadska blagovna bona (17. t. m.) Pšenica: bagka, 78/79 kg, 2 %, ladja Tisa 305; baška, 78/79 kg 29750 — 300. Ječmen: baški, 66 kg 265 — 270. 0 v e š: baški 207.50 — 210. Turščica: baška 215 — 21750. Moka: baSka, <0g> 447.50 do 455. Otrobi: v jutastih vrečah 192.50 do 195. rrKLJVC" najboljšc.najtrpaincjsfc zato najccncj še- in sveta Smrt avtorja našega romana Iz Detroita je prišla tragična vest, da je umrl slavni ameriški pisatelj James Oliver Cunvood, avtor našega romana «Preganjana žena». Rojen je bil leta 1878. v Michiganu v Ameriki. Poprej novinar se je zadnjih 20 let izključno literarno udejstvoval. Naši čitatelji se spominjajo, da smo pred «Preganjano ženo* objavili njegov roman »Onstran pragozda®. Cunvood se je v vseh svnjib romanih izkazal.kot velik ljubitelj prirode. Sisowath, kralj Cambodgea (Indija), je pred dnevi umrl v starosti 88 let. Pariška kronika Tujski promet. — Francoski polet čez Ocean. — Avtomobilska nezgoda naših rojakov. — Pariz in jugoslov. komunisti. Pariz se ie domala izpraznil. Ni ga niti polovica. Vse je na počitnicah — v okolici ali na morju. Prav posebno opaziš to v malih kavarnah in restavracijah. Ali tujcev je toliko, da kar vrve kakor v mravljišču. Na poti na Rivijero se vsak ustavi za nekaj dni v francoski prvostolici, da si ogleda njene znamenitosti. Te dni je prispela velika skupina ameriških novinarjev in lastnikov listov. Priredili so študijsko potovanje v Evropo. Koncem tega meseca prispe 15.000 bivših bojevnikov iz Zedinjenih držav. Pridejo obujat spomine na tiste dni, ko so se vojskovali na francoskih tleh za usodo Evrope. Tako bodo dali tujci Parizu sredi mrtve poletne sezone pravo zimsko obličje. Izmed prireditev pa bo brez dvoma najzanimivejša medparlamentarna konferenca, ki se bo vršila v Parizu od 25 do 31. t. m. * Končno je Američan Levin (financijer in tovariš drugega prekooceanskega letalca Chamberlina) vendarle podpisal pogodbo s francoskim avijatikom Drou-hinom. Bil je to težak porod; pravo pravcato ameriško pogajanje in razra-čunavanje. Slednjič sta se le domenila glede poleta iz Francije v Ameriko. Zdaj čakata ugodnih vremenskih poročil in se nadejata, da bo Francija prehitela Nemčijo, ki so jo vsaj zaenkrat vremenski bogovi ustavili v rekordni tekmi z ooeansko daljavo. * Avtomobilske nesreče so tukaj na dnevnem redu. Vsak dan zahteva številnih žrtev. Nedeljska avtomobilska nezgoda ni tako vsakdanja, da nas ne b' -janimala: V nekem avtomobilu sc je vozil jugoslov. tiskovni ataše pri D. N. v Ženevi g. Vlaja Bogdanove, načelnik naše turistične agencije gospod Mitja Paher s soprogo in g. Jovo Jelovič, ki je prišel iz Amerike, da obišče rodbino v domovini. Avto se je iz dosedaj nepojasnjenega razloga zaletel na trotoar in trčil v kandelaber, prevrnil vse pasažirje in se razbil na kose. Ponesrečence so prepeljali v bolnico. Šofer je bil prvi izpuščen, ker se je začudo malo poškodoval. Naslednje dni so zapustili bolnico tudi gg. Paher, Je-lavič in gospa Paher. G. Bogdanovič, ki mu je presekalo vratno arterijo, se še zdravi v bolnici. Zakonska Paher nadaljuje zdravljenje v domači oskrbi, Le Bris, francoski mornariški poročnik, ki hoče poleteti čez Ocean. g. Jelovič pa je že odpotoval v Dalmacijo. K sreči ne bo imela ta nezgoda nobenih trajnih posledic. Živahno zanimanje je vzbudila v francoski javnosti vest, da je iz beograjske Glavnjače pobegnil aretirani komunist medicinec Vujovič. Pariški levi- čarski tisk je prinesel o tem cele kolone in je v svojih komentarjih zelo oster. V času, ko se v Parizu toliko razpravlja o aferi Sacco-Vanzetti, ni izključeno, da bi se utegnilo o aferi naše policije razpravljati tudi na pariških bul-varjih. Jules J. Skrblnov. Letalo »Bremen" med orkani Veliko razočaranje zaradi povratka nemških letalcev. — Profesor Junkers joče. — Francoski komentarji. — Priprave za sprejem v Ameriki — Nad Atlantikom besne nevihte. — Ristics ln Loose bosta poskušala srečo vdrugič. Poskus nemških letalcev, da bi preleteli Atlantski ocean, se je definitivno izjalovil. Junkersovi letali dopis*, ttfo&os* nalih, oglasov, j v podob* MsOgbasnood, dtUk -3uira,l LuNjaao,, it. 2.492. MalivgJasi Vst, pristojbin.* jt^vposla* ti cbuAJn, t naroči&Bu,s^-ur x* oglas* k* priabcuo>. Čtkovturačun, poftxs-tra-ailruc* CjiibljaJUlM itS/i. JLalL oglasi, ki slutijo u posr^dovaln* in. točijo!* na, ncuntM, ohSLmLua,: uraia. bts&da, $0pur-.—Naj* manjšo ZMsak Vin, 5--. Vrisbojbina, zxu šifro Dt*S~ luultM., dopisovanja, uu oglasu frfourtug&au; r%kJxuM*ga zjULcafa vsaka btstdasJhn. naj-nanj/v vustk Vi* to - Pristojbina, za, šifro m, jk Nada Dolgi, teiki dnevi... Pa bo potem tem lepše! Ne-j šteto p. Tm. 2»7 Cfrt+t Vulkaniziram rte mt> »vtogamt. kakor tudi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa u motorje. e. Skalar. Ljubljana, Rhuka Hiti ti tS Mizarsko delavnico ugodno dam v najem z raznimi naroČili in z zalogo mrtvaških rakev. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. Avtomobili t ve- li. S. A. motociklt, tovno znani, za ture TATBA AVTOMOBILI t kvaliteti la za ceste brezkonkurenčni. VSI REZEBVNi DELI za zgorajšnja vozil« oa za. logi. DELAVNICE za vsa motorna volila, strokov, njasko delo is solidne cene. GARAŽE vedno na razpolago. BENCIN posoCt, dnevni ceni. JUGO - AVTO d. > o. a, Ljubljana, Dunajska c. 36. Telefon 2236. 178 Plačilna natakarica dobi službo v III. razredu kolodvorske restavracije v Mariboru. Nastopiti takoj. Šivilja popolnoma samostojna, za fine in navadne obleke, plašče ter perilo, sc sprejme na dom. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod .Marljiva 90.. 23679 Urar. pomočnika prvovrstnega, za vsa urar-ska in zlatarska dela takoj sprejmem v trajno delo. _— Dopise na naslov: A. Stoječ — Maribor. Jurčičeva ulica št. 8. 2:1692 Inštruktorja dobrega, želim za matematiko. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«. 23649 Plačilnega natakarja s kavcijo, vertiranega, reprezentančno osebo, katerega žena bi bila fina kuharica, ki bi v lastni režiji vodila restavracijsko kuhinjo, sprejmem takoj. Natakar bi imel od alkoholnih in brezalkoholnih pijač procente. Tonudbe sa oglasni oddelek .Jutra« pod šifro .Velik dohodek«. 23688 iz sesalke, tudi po konkurepčni Čevljar, pomočnika sprejme takoj Anton Brajer — baraka v Prulali. 236S7 Več avtomobilov rabljenih, in sicer malih dvosedežnih, večjih polto-voraih in več sestsedežsih po nizki ceni proda A. ^ampret, Ljubljana, Dunaj, ska cesta 22. Pletiljo nogavic .prejmsm takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 23633 Motorno kolo dobro ohranjeno, eventuel-no s prikolico kupim. Natančne ponudbe s točnim opisom in navedeno ceno na oglasni oddelek »Jutra« fiod »Weekend>. 23570 Potnika mesečno plačo iu dnevnicami sprejme zavarovalnica. Prednost imajo v za-varovalni stroki izvežbani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zavarovalnica«. 23615 Knjig* Več knjig Splošne knjižnice«, 4 letnike .Mladike« in razne druge knjige prodam. Ponudbe Sa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjiga«. Veščo ondulerko sprejmem takoj proti debri plačL Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko«. 23663 Učenca krepkega »n poštenega, rfimerno šolsko izobrazbo, joljših kmetskih staršev, sprejme trgovina z mešanim blagom. Ponudbe na: A. Tirsek, Rečica v Savinjski dolini. 23625 Natakarico ki položi 2000 Ma kavaije, bolj preprosto, tudi začetnico, sprejmem na račun. Naalov v oglasnem oddelku Jutra«. 23573 Žagarja samostojnega, samskega, stanovanjem in hrano hiši sprejmem. — Plsča po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro .Vrh 1«. 23616 Vajenca sprejme parna "pekarna Viljem Bizjak. Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 7 23564 Šiviljo dobrim in finom okusom, veščo prikrojevaaja vsaj nekoliko, da pri odsotnosti gospe njo zastopa in urejuje vse posle, sprejmem v modni salon v Mariboru. Ponudbe sa oglas, oddelek .Jutra« pod .Resna moč«. -3543 Kuharico -popolnoma samostojso sprejme s 1. septembrom slovenska rodbina v Zemu-nu. Plača zelo dobra. Ponudbe na naslov: Ana Pret-nar. (sedaj) Podbrezje pri Podnartu. 23486 Gospodična iz dobre hiše, vešča vseh hišnih del in kuhanja, ki bi bila voljna samostojno voditi gospodinjstvo v hiši starejšega trgovca, se naproša, da pošlje svojo ponudbo na naslov: J. Muo-šsvič, Poitanski fah 63 Skoplje, Srbija. Dobro rav. junje, prosta vožnja do Skoplja, plača po dogovoru 23376 Krzuar. pomočnike sprejmem proti dobri plači takoj. Pismene ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Krznar«. 23374 Kot učenca za prikrojevanje moškega perila sprejmemo naji 1« let starega, krepkega, izobraženega mladeniča. — Pismene ponudbe i sliko ali osebno predstaviti v tovarni perila Karol Pajk, Celje-Gaberje. 23372 Prodajalko dobro izurjeno sprsjme M Berdajs, trgovina z mešan, blagom in semeni v Maribora. Hrana in stanovanje v hiši. 23363 Perutninskega strokovnjaka sprejmemo za nameravano podjetje perotninske reje (Gstlfigelfarm), ozir. dru-žabnika. Penrion Grintovec — grad Preddvor nad Kranjem. 23358 Puškar. pomočnika samostojnega delavca ter izvežbanega kopitarja sprej men takoj v stalno službo Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Eiistenca 203« 23203 Kipiaškega vajenca (prejme takoj tvrdka Ast. Pmker, Sv. Pstra csstaH SSue Vj+otUim Vrhniško opeki trboveljski premog ta 0» kova drra sadi aaitsensjs Lovro Krže, Trnovski tri-•las 12 Postrežbo toč Bal 01 Drva hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žaga V. Scagnetti — Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. 36 Svetlo spalnico ic otomano. popolnoma novo, zelo ugodno prodani. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra« ' 23574 Čevljarji Kadi povečanja obrata na električni pogon, iinam naprodaj po zelo nizki ceni malo rabljen levoročni stroj na ročni pogon, kakor tudi stroj za širfanje in štufa-njs, istotako sa ročni pogon, katere si Iabko vsak eas ogledate pri Ivanu Pre-šers, tovarna čevljev. Kranj 23491 Brinjevo olje kupuje drogerija A. Kane, Židovska ulica 22145 Brzojavne droge hrastove, zdrave, olupljene, ravne in sicer: 1500 kom. 8.50 m dolgih. 500 komadov 9 m dolgih. 500 kom. 9.50 m dolgih, 1000 kom. 10 m dolgih; 12 m* (Ahornpfosteuj javorjevih plohov zdravih, popolnoma suhih, belih skoz in skoz 23 mm manj, ostanek cd 30 mm naprej, od 20 cm širine, in 2 m dolžine naprej, kupim. Dobava v enem mesecu s takojšnjim pričetfcom. Plačilo takoj pri prevzetju ali akreditiv. Cenjene ponudbe do 24. avgusta na oglasni oddelek .Jutra« pod značko .Hrastovi brzojavni drogi« 23617 Stanovanje - hišnica Kot hišnica že več let. ženi samo sobo in kuhinjo. Povsod v zadovoljstvo. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro .Hišnica« 23300-Z Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje ii pritiklin išče za oktober stranka brez otrok. Ako j« cena zmerna, plača tudi za par mesecev naprej. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek Jutra« poj »I. oktobnr«. 23537-a Stanovanje olnčno in suho, obstoječe iz 2 sob ia kuhinje, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 23619 Divan dobro ohranjen, kupim. — Naslov pustiti v oglasnem oddelku .Jutra«, 2S663 Jamski les Razpisujemo dobavo 130 m jamskega lesa. Ponudbe je vložiti do 30. t. m. Pojasnila pri Direkciji drž. rud nika Zabukovca, p. Griže. 23628 Bukovo oglje prvovrstno vilano, prodam vsake vagon&ke množine. — Dopise na naslov: St. Peter v Sav. dolini, pošti predal št. 4. 23245-a io ugodni ceni naprodaj. Saslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23620 2 lepi sobi telefonom oddam za pisarne v sredini mesta, ha-slov pove oglasni oddelek Jutra«. 23672 Lokal prostora, takoj oddam v centru. Najemnina nizka. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23686 Gostilna dobro idoča, sa prometnem kraju tik rudnika v Trbov. ljah, z vsem Inventarjem naprodaj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod »Dober promet«. 23684 Trgovina mešanim blagom na pro metsesi kraju v Ljubljani, radi bolezni takoj ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku .Jutra«. 23628 Gostilno vsem inventarjem oddam 1. septembrom v najem pod zelo ugodnimi pogoji za dobo 5 let. Nahaja ss na prometnem kraju blizu Ljubljane. — Mladi pari z dežele imajo prednost. Na-;lasni oddelek Stanovanje _ -3 sob, s kopalnic« oddam takoj proti plačilu sa pol leta naprej. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod .Mirno 20». 23613 Stanovanje na deželi, 10 minut od postaje, z elektriko, tslelo-som, suhe in zrač&e »obe. obilo polja, drva - odpadki zastonj, oddam za 75—150 Din po izberi. Gorup, posestvo Krupa, postaja G radar, pošta Semič. 2362S-a Posestnik star 39 let, mirnega značaja, želi inaaja z gospodično ali vdovo, staro 35—45 let, ki je vešča, domačemu in poljskemu delu. ter po . . mogočnosti z nekaj gotovi- Dijaska stanovanja ss. — n»»iov pove oguem preskrbuje ga. Likar, Po-1 oddelek .Jutra«. 236S3 Ijanska cesta 87. vila Berg-man. 23674 Gospodična trgovsko Baobražeaa. vešča Opremljeno sobo 2 posteljama, s posebnim vhodom in elektr. razsvet-1 rada seznanila gospodinjstva, s nekaj gotovine iu celo balo, bi sc 'flasZSir Izveiharta pletilja sprejme delo na dam. Telovnike po 15 Din. otroške telovnike po 10 in spodnje majice po 8 Din. izdela po 60 komadov tedensko. Na-slev pove oglasni uddtlek .Jutra«. 23648 simpsrtič Ijivc o-d d a m takoj blizu I nim trgovcem, starim do glavnega kolodvora (Bes- 33 let, ki ima lastno trgo-Ijeva cesta) Naslov v ogl. vino. Samo resae ponudb« oddelku .Jutra«. 2S6311 s sliko in pravim naslovom Kupci, pozor! Dne 22: t. ob S. uri de-polJne bo v Zg. Domžalah štev. 137 sodna raaprodaja večje- količine mehkega in trdega lesa, desk, tramov, Hodov in Temeljev, nadalje raznih vol, 4 konj, l krave m nekaj gospodar: orodja, in šcer aa tretjino sodne cenilne vrednosti. Pojasnila daje odvetniška pisana dr. Vladimira Kreta v Ljubljani. Tavčarjeva uKca St. 1. Sobo s hrano oddam takoj. Naslov pov« I oglasni oddelek «Jutra». I 23614 | je poslati na oglasni odde-| lek .Jutra» pod šifro " šel jeni dom 11827». :Za-23667 2 deklici hijubiftnc Biserno ogrlico vzamem na stanovanje in brano v bližini Kongres-1 sem izgubila. Pošten nujnega trga. Naslov v ogl. Iditej naj jo proti---" oddelku .Jutra«. 286111 odda v oglasnem .Jutra« 23643 Rimske Toplice S»ovenlJ« Radioaktivno termalno, ko-pališče, izvrstno proti rev-mi. Biasu, ženskim la Šiv6-ujm boleznim. Pensioa pred-sezone 60, glavne 88 Din. Pojasnila daje direkcija. 140 Mirna stranka S cdraslih oseb, išče stanovanje 2—8 6ob s pritikli-sami, ne preveč oddaljeno od centra, sa 1. september ali oktober. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod .Po možnosti takoj«. 33662 Opremljeno sobo , sredini mesta oddam so- KiaSC lidaemu gospodu. Naslov v j zelenkaste barve, s trakom oglasnem oddelku »Jutra*. 1 »Elegance«, sem izgubil v 236101 ponedeljek, na praanik od k—9. ure od vodnjaka pri Mestnem magistratu po Po-Sobo IjanskJ cesti čez Sentpeter- z elektr. razsvetljavo od- Sv; dam solidnemu gospodu na Petra cesti. Zaloški cest: Jurčičevem trgu štev. 211, do trgova« A. Sušnik prt jeT0 23601 tramvajski remizi. Posten 1 najditelj naj ga odda proti nagradi v pisarni tvrdke Opremljeno sobo iGlobo6nik > d™s> z elektr. lučjo takoj oddaa Gosposki ulici št. 10/1. 23634 ska ulica 7. 23647 Pietilia sprejme delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23608 Jesenski kroj. tečai za krojače, šivilje in dame, ki se ielijo izobraziti za samouporabo na . zasebnem krojnem učilišču Stari trg št. 19, prične L septeinhra. Poučeval bom poleg drugih krojev sa . željo tudi sajmoderoejsi sistem .Cliar-leston«. Učencem, ki obiskujejo tečaj, brezplačno pseskrbim služb*. Ugodni plačilni pogoji. Vpisovanja že sedaj. 23fl® Sobo z zajtrkom oddam Z gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek cjutra«. 13630 Sobo in kuhinjo iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23685 Opremljeno sobo _ elektriko oddam s 1. septembrom. Naslov v ogL Oddelku »Jutra«. 23660 200 Din dam tistemu, ki mi preskrbi stanovanje in delavnico za vsako obrt v Zagrebu ali Beogradu. Naslov pove oglasni oddelek cJutTa«. 23693 Stanovanje sobe in kuhinje oddam 1. septembrom. Inteiesentje naj pošljejo svoj naslov na oglasni odi" Mirje». ddelek »Jutra« pod 28651 Dijaka nizješolca. iz b o 1 j š hiše sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Realka v neposredni bližini. — Strogo nadzorstvo. Naslov v ogL oddelku »Jutra«. 23578 Gosposko sobo in salonsko garnituro, popolnoma novo, radi pomanjkanja prostora zelo iiooeni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28575 2 sobi l krasno v I. nadstropju, drugo majhno, suhi in čisti odda Anton Maver, Ahac-ljeva cesta 5 23572 Čisto sobo v sredini mesta išče soliden gospod — po možnosti s hrano, pri boljši družini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Udobno«. 23431 Opremljeno sobo lepo, v I. nadstropju, s posebnim vhodom, v sredini mesta želi gospod za takoj. Prednost s uporabo klavirja Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra« pod šifro cSoba 12» 23412 Prazno sobo iščem s 1. septembrom centru mesta. Ponudbe na poštni predal št. 154. slov pove ogl .Jutra«. 23687 Opremljeno sobo z elektriko, iščeta mlada zakonca s 1. septembrom — po motnosti v sredini mesta. Perilo lastno. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra* pod »Snažnost 29». 23329 Gostilna Vljudo naznanjam, da sem prevzela starosnaso gostilno »Prešernov hram v Rožni ulici št. 29. Sprejemam aboneste sa hrano po 15 Din dnevno. Točim pristna vina vseh vrst. Za obilen obisk se priporoča gostSl-ničarka. 23478 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, ca 500 m5 vrta odda s 1. septembrom na Brinju ob Dunajski cesti Pokojninski zavpd v Ljubljani. 23836 Stanovanje obstoječe iz kuhinje in ene sobe. tudi sa periferiji mesta iiče , mirna družina, obstoječa iz 2 članov. Najsm-sino plača tudi za daljšo dobo naprej. Cenjene po-sudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod .Mirna družina«. 23228 Opremljeno sobo in kuhinjo, eventuelno tudi prazno, ali sobo s štedilnikom išče zakonski par brez ctrok. plafa 300—400 Din. Ponudbe sa oglas, oddelek .Jutra« pod »Miren 58». Za svojega sina 3. rarr. gimnazije iščem Ljubljani zdravo stanovanje z dobro hrano. — Dr, Stojan, Ljutomer. 23207 Sobo oddam 2 osebam v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«. 23670 Opremljeno sobo oddam eni ali dvema osebama. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra.. 23679 Opremljeno sobo po možnosti s kuhinjo in klavirjem želi takoj operni pevec g. G. Gospodinov. Cenjene ponudbe prosim na naslov: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. 23682 2 gospodični sprejme uradniška družina ns snažno stanovanj'e ir dobro hrano v bližini učiteljišča za 650 Din mesečno Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 23633-a Opremljeno sobo event. s hrano poceni cd dam boljši osebi. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 28648 ii dr. Reišp Celje, Krekov trg štev. 8 zopet ordinira. V naše mizarstvo sprejmemo veščaka poslovodjo 2 prostorni sobi enim vhodom, v pritličju | nove hiše oddam v bližani J tobačne tovarne. Pojasnila I cesta v Rožno dolino^ hjj je p0sebno verziran v stavbenem ____' mizarstvu. Ponudbe poslati na »Osječ- Veliko zračno sobo I ka Ljevaonica željeza i tvomica strojeva z 2 po itelsama oddam ca^ d. d. Osijek. konskemu paru brez otrok sli dvema gospodoma, t bližini Tabora. Poizvedbe na orfasrii oddelek Jutra. 23654 1—2 opremljeni sobi j samo v elegantni hiši, vsem komlortom, strogo se. parirani, v centru ležeče, šče gospod. Ponudbe . naslovi pod »Moderno« na oglasni oddelek »Jutra«. 28655 Strokovnjake za izdelavo likerjev, esencev, limonade in sodavice sprejme tovarna v Beogradu. Služba stalna. Ponudbe na: Jugoslovanska trgovafka agencija Beograd, Jugoviča ulica broj 16. 89«3 2—3 dijake sprejmem sa stanovanje zajtTkom. »rent. vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23830 Opremljeno sobo centru, s hrano in vso oskrbo takoj oddam. Na-___.- , . ■ „_„,.,„;: slov pove oglasni oddelek prOtt dobil ptOi/lZl]'. »Jutra«. Prvovrstno vpeljano zastopstvo manufakturne stroke z malo kolekcijo oddam za Slovenijo Ponudbe do 29649120. avgusta pod „štev. 100" na oglasni oddelek „Jutra". 9400 nmnnnrM u n mi n n mm rrrrTnnnnanaa ki Sprejmejo se: i mojster, ki je sposobe predmrtom° tuJi potovali' 11 predllni mojster (Spinnmeister), Ponudbe na upravo »Jutra« | jg delal n3 TfOStle in Družabnika iščem za dobre predmete, I ki so že vpeljani. Dober 1... ,. . . ,-• . zaslužek zasiguran. Pred- 1 tkalni mojster, ki je sposoben ki bi —i - - - na upravo ru ' casigurasa«. v Mariboru pod .Eksist«« j y tovami Mite Ristič Kot družabnik osebnim sodelovanjem pristopim s 35.000 Din, v kasnejši dobi še z enkrat tolikim kapitalom, k rentabilnemu podjetju, ki mi nudi lepo bodočnost. Pismene prijave na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro Mlada in vstrajna moč*. i sinovi. Niš. Prednost imajo samci. piiiiDnmmirinon 9056 OODt Kot družabnik pristopim k mešani trgovini ■ 80.000 Din. Stanovanje potrebso. Posudbs na o oddelek »Jutra« pod ši< »Soliden«. 23641 IHpifi 91-42 Vrnil! Prosim pridi, hrepe- I nim po Tebi. — Vroče — ves ...1 58680 Parb-sanatorii 5GhweMof GRAZ • WETZELSDORF. 3659 1 Za notranje in živčne bolezni. Posebni oddelek za zdravljenje: Arteriosklerose. Prospekti. Pri podružnici Jutra j v Mariboru je dvigniti sledeča pisma: Diskreci ja 1887, Gostilna | 20.000, Rat 23413, Kemik, Dobra gostilna, Inženjer 40, Ideal 44. Tahome, Tudi zakon ni izključen. Prodajal- I ka. Simpatična. Kupim takoj, Ločenec 1001. Planine, Za vse kraje. Železniški pragi, Lep dom. F. M. 21293, Zagotovitev. Trgovina 1000. National. Samostojna in ljubka, Razpofi-Ijalaica, Sijajen zaslužek. Strokovnjak 3083. Vzgojiteljica, Sreča. Kavcija. Gotov zaslužek. Emv Csillag. Hrepenenje 4. Dobro idoča trgovina 28, 50 % tplačila, /tenltev. Zanesljiva, Srečna bodočnost. Skrbna gospodinja 43. Kontor, Bolje situ-irana. Veletrgovec. Trgovina 78, Poseben vhod, Cas je zlato, Vpokojenec 4«, štedilnik, Prodajalka 16136, Zelezninar 1927. Krasno podjetje. M. M. 18894. Zlata jama, Takoj 167. Bled! Le ta, kdor ljubi — lahko vse dobro Tebi želi, zatorej v«li zakaj baš ju. želim Ti is mnogo lepih dni Dunajski vMem (Wlener Messe) 4.-11. septembra 1927 POSEBNE PRIREDITVE: Razstava Sovjet. ruska. — Italijanska razstava. — Japonska razstava. TEHNIŠKE NOVOSTI IN IZNAJDBE! — SEMENJ HOTELSKIH PO-TREBŠCIN. REKLAMNA RAZSTAVA. SEMENJ ZA RADIO. DUNAJSKI SALON KOŽUHOVINASTE MODE. Brez vizuma! S sejemsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo! Madžarski prehodni vizum se dobi proti vpogledu sejmskih izkazov na meji. Precejšnje vozarinske ugodnosti na jugoslovenskih. madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranu in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejmski izkazi (po Din 40) pri Wiener Mfesse, Akt-Ges.. W. do'goietno prakso in docro kvalifikacijo sjrei-mem takoj v Sarajevo. Ponudbe s kvllfikarljo na frmo Brača Damič, veletrgovina vinom, Sarajevo. Kyffhauser-Tehnika Krankenhausen (NenKiiai Inž. šola z<* strojno m avtomobilsko gradnjo — poseben elektrotehnični oddelek za poljedelstvo in »erotebniko 56 Pozor 80 1 ženini in neveste ! Žimnice ^matrace), poeltrljnr airtis, lelezne postelje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan upetail Krekov trg štev. 7 - Koleg Slestnep« doma. Naš predobri papa dr. Alojzij Kraut odvetnik in posestnik nas je po daljši bolezni v 65. letu, previden s tolažili sv. vere, zapustil. Pogreb nam nikdar pozabnega se bo vršil v četrtek, 18. avgusta ob petih popoldne. V Kamniku, dne 17. avgusta 1927. Anica Krautova roj. Grašek, soproga. — Vlado, sodni avskultant; Igor, aos. pharm.; Bojan, stud. ing., sinovi. — Nada Peterlinova, Vera Maršf-čeva, hčeri. — Franjo Maršič, okrajni giavar; dr. Makso Peterlin, notarski nam., zeta. — Zdenka, Dušan, Bojčko, vnuki. Zahvala. Ob priliki n naine smrti našega nenadomestljivega očeta, gospoda Dosipa Mešeka naj sprejmejo vsi, ki so p-ih teli od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo čast vzor-možu, pnos'ale pa tolažili, n-j-srčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo preč. duhovščini, zdravnik . g. dr. IHmarju, vsem ceni. damam in gos odom, ki so ram stali požrtvovalno ob stran', vsem darova cem cvetja, nada-i;e prost, gasilnim dr. štvom Lit ja. Smaitno Zavrstn k e nože*, ifcče, Trbovlje in Zagorje rudn ški godbi iz Za KOija, pevskemu društvu Lipa, Sokol, društvu Litijs-Smarlno, družbi s/. C. in M., ktaj organizac ji SDS, občin, starešinstvu v Litij', Gost Iničars ti zad.ugi za litijski okrai. Vsem: Srčna hvala! LITIJA, 14. avgusti .927. Rodbina Nlešefc in sorodniki. Vsegamogočnemu Bogu je dopadlo poklicati k sebi našega iskrenoljubljenega soproga, očeta, starega očita in tasta, gospoda Fran Laoornika rudniškega upravitelja v pokoju ki je po kratki mučni bolezni v 74. letu starosti previden s svetimi zakramenti za umirajoče v sredo dne 17. t. m. ob 9. uri zjutraj zatis-nil svoje blage oči. Pogreb z sv. mašo v farni cerkvi bode v soboto dne 20. t. m. ob 9. uri zjutraj. Vse prijatelje in znance pokojnika prosimo tihega sožalja. Trbovlje, dne 17. avgusta 1927. Alojzija Lapornlk, soproga. — Ing. Franc Lapornik, sin. — Stana Lapornlk, šolska upraviteljica, hči. - Magda Lapornik roj Para#&n slnaha. Edo in Ado Liiorrik vnuki. Lipski velesejem OD 28. AVGUSTA DO 3. SEPTEMBRA 1927 je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evro• pi. Zastopanih fe nad 1H00 blagovnih skupin vseh strok, ter nad 10.000 razstavlja/cev. Znižane vozne cene, brez, plačni vizum Pojasnila daje: častno zastopstvo: HTFGfJ, Ljubljana, Gledališka ulica H, telefon 2925. Urejuje dr. Josip Birea. Izdaja za Konzorcij Jutra« Adolf Ribaikar. Za Narodno tiskarno dd, kot tiakarparja Fran Jeceršek. Za inseratai del je odgovore® Alojzij Novak. Vsi * Ljubljani. I O. Cnrwood: 39 preganjana žena Roman. Jana pa je odhaiaje spustila roke z obraza. Iz njenih črt ni gledala žalost, ampak duša nove, prerojene žene. Prav tedaj s© je Mac Donald vračal po bregu h gomili. Njegovo srce je bilo polno divje radosti in njegova obraščena usta so polglasno momljala v brado: »Odpusti mi, Gospod Bog! Storil sem to zaradi nje in zaradi Johnnyja — in pa zato, ker je tako podobna moji Jani!« Aldous, vržen iz skrajne napetosti duha v drugo razburjenje, ki ni bilo v svojem nasprotnem učinku nič manj silno, je še vedno stal na svojem mestu in strmel v šotorno zaveso, za katero je bila izginila Jana. Samo za hipec je bil uzrl njen obraz, baš toliko, da je ujel odsev žive, drhteče radosti nenadnega osvobojenja tam, kjer ni bilo pravkar še ničesar razen strahu in groze. Planila je bila v šotor, kakor da se sramuje svoje nezvestobe. Na vprašanje, ki bi ji ga bil Aldous rad zadal, je odgovarjalo to vedenje tisočkrat bolj odločno, nego če bi bila ostala in s svojimi usti potrdila, da ji Mac Donaldovi dokazi zadoščajo in da je grob v mali stranski soteski ni ukanil. Spoznala je bila prstan in uro; zgrozila se je nad njima, kakor bi se bala, da ne bi zlata kača nenadoma oživela in je ne bi pičila v srce. Vziic nadčloveškemu prizadevanju, da bi se ukrotila, je Aldous videl v njenem napetem in izmučenem obličju izraz, ki ni bil ne strah ne groza, ampak je pomenil mržnjo in stud. In poslednji pri- tajeni pogled v njeno lice mu je odkril očividno radost, ki jo je hotela utajiti s tem, da je pobegnila v šotor. Misel, da bi se utegnila radovati moževe smrti ali da bi bila odurna spominka iz groba tisto, kar je vzbudilo to novo sijanje v njenem obrazu in očeh, se mu ni zdela prav nič nezaslišana. Njegovo solnce je zdaj že vzhajalo in zahajalo v Jani. Samoumevno je bilo, da je grob moral hraniti zanjo dokaz o smrti onega drugega in da je gotovost te smrti, označene z nagrobnikom, v katerega je bilo vžgano ime Mortimerja Fitz Huhga, pomenila zanjo življenje, prav tako, kakor je tudi njemu pomenila življenje in vse ostalo. Sleherno drugačno čuvstvo mu je utonilo v viharju misli, da je Jana svobodna in da je grob njen ključ do svobode. Polaščal se ga je mir, ki je bil docela različen od njegovega razburjenega duševnega stanja pred nekaj minutami. Poslej je bilo samo na njem, da si izvojuje Jano ter jo osvoji, ako je mogoče; v tej zavesti se je njegova duša zmagoslavno vzpenjala nad pravkaršnjo radost njegovega telesa in skoro šiloma je potlačil v sebi nepremagljivo željo, da bi stopil za njo v šotor in bi ji povedal, kaj mu je bil današnji dan. Takoj za tem pa je vzniknila v njem nenadna predstava, kaj je ta dan prinesel njej: negotovost, muko pričakovanja, končni pretresljaj in strašno grozo pred tem, kar sta ji pokazala ... Ne da bi jo videl, je bil uverjen, da leži skrčena na odejah. Naložila si je bila preizkušnjo, pod katero bi se bil zrušil tudi silen mož; misel na njeno borbo ga je odvrnila od šotora in mu je vdihnila sklep, prepričati jo, da bosta obadva, Mac Donald in on sam, izlahka pozabila dogodke današnjega jutra. Požvižgavaje je začel vleči plahto s tovora, ki ga je bii stari lovec snel Pintu s hrbta. Našel je, da je skrbni Donald zložil v enega izmed obeh mehov iz kravje kože zaloge za obed in vse potrebščine za kuho. Kosilo so si hoteli pripraviti v dolini tik za rdečo goro. Prekladal je te stvari in veselo žvižgal sam pri sebi. Melodije še ni bilo konec, ko je prišel Mac Donald nazaj. Aldous je pogleda: tovarišu v lice in je utihnil še tisti mah. »Kaj se je zgodilo, Mac?« je vprašal. »Ste ii bolni?« »To ni bil zabaven posel, Johnny.« Aldous je pokimal z glavo proti šotoru. »Bilo je — brutalno,« je šepnil. »A ne dajva ji, Mac, da bi si do dobra naslikala, kako je bilo. Odpravimo se s tega kraja. Kosili bomo kje v dolini.« Nakladala sta, dokler ni bilo zloženo na Pintovem hrbtu vse razen šotora. Aldous e z glasnim požvižgavanjem zatezai pod-progo pri sedlu ter ubijal čas na vse mogoče druge načine. Tako je minilo četrt ure. Jane še vedno ni bilo na izpregled. Aldous si je v zadregi grebel po laseh in se oziral na šotor. »Nočem je splašiti, Mac,« je rekel s tihim glasom. »Le delajva se še, kakor da sva zaposlena. Zdaj lahko ugasiva ogenj.« Čez deset minut se .ie ves poten in dokaj utrujen iznova ozrl na šotor. »Lahko bi posekala nekaj dreves,« je predlagal Mac Donald. »Ali pa bi prevračala kozolce,« je menil Aldous. »Padec debla je prirodnejši,« je dejal stari goreč. »PoreČe\3 ji...« Suha veja je počila za njima. Oba sta se hkratu okrenila. Jana je stala kakih deset korakov od njiju in ju je gledala. »Bože moj!« je vzkliknil Aldous. »Jana, mislila sva, da ste v šotoru.«