Г
Izhaja vsako soboto zjutraj.

Dredništvo ,,Zarji»“ jo v Trstu ulica del Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne spre-jemajo.	,
Poštno - hranilničnega računa štev 64439.
V______________ J
Upravništvo „Zarje“ je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cens inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. P'ri večkratnem objavljenju primeren popust.
vilegije. Te stvari so za vero in cerkev prav za prav nebistvene. Akcija zoper slovansko liturgijo ni veri nič v korist. Avstrijska in ogrska vlada imata pri papeževih odlokih velike za-siuge. Takp se* j e duhovščini pokvarilo veselje 'judstvo na krščansko-socialni jiodlagi organizirati.
Tako in podobno govori in piše modernist. Pri tem niti ne opazi, da je v teh svojih osode-polnih zmotah popolnoma pozabil,
kaj je katoliška cerkev.
V gornjih modernističnih stavkih se povsem tajijo verske resnice, da je katoliška cerkev nadnaravna, neenaka družba, obstoječa iz učeče in slušajoče cerkve, taji se verska resnica, da ima papež polno in najvišjo sodno oblast v vesoljno cerkev tudi v zadevah discipline in vodstva cerkve. Modernist pripisuje tudi sebi, duhovščini in ljudstvu pravico vladati katoliško cerkev. Vse te zmote je obsodil sv. Oče Pij X. v svoji velevažni okrožnici iz dne 8. sej>t. 1907. *) Modernisti ne umevajo notranjega ustroja katoliške cerkve, ki je lep in za človeštvo čudovito primeren organizem. Oni ne vedo, da je katoliška cerkev v te m smislu demokratična, ker se v njej tudi »ubogim evangelij oznanuje« in ker postane lahko tudi priprost katoličan duhovnik, škof ali papež. Ni pa demokratična v tem smislu, da bi imela tudi duhovščina ali verno ljudstvo delež pri njenem vodstvu ; tako je Kristus ni ustanovil. Modernisti ne vedo, da je cerkev trdno urejena monarhija, ali kraljestvo, v katerem eden vlada j vse, vendar tako, da njegova najvišja oblast ne uničuje podložnikom njihovih pravic, marveč jih le varuje in krepi. Posebno pa pozabijo modernisti na to, da je katoliška cerkev prava bogovlada (theocratia), ker je" Kristus, Sin božji, njen ustanovitelj, ob enem pa tudi njen nevidni poglavar. 2)
Ta nova struja gleda zelo na to, da si ohrani neko gotovo popularnost, zato se skuša prilagoditi ljudskemu mišljenju, tudi če je napačno. X7 nji ne odločuje toliko stalna resnica, kolikor reč trennten uspeh. Zato se pristaši te struje kaj radi
igrajo z besedami,
ki so sicer v stanu ljudsko maso in nepazne omi-kance elektrizirati in navdušiti, ki se pa bodo pozneje nad njimi in narodom kruto maščevale. Saj se resnica ne bo dala skriti za vedno. No-vostrujarji pravijo : M i se bomo takoj potegnili za krivično zatirano slovanščino v cerkvi. Resnica pa je, da pusti papež staroslovanščino tam, kjer je in da nimajo tisti »m i« v zadevi bogoslužnega jezika čisto nič govoriti. Novostrujar se igra z besedami glagolica in slavet, kakor da
г) Okrožnica «Pascendi dominici gregis» sv. Očeta Pija X. obsoja med drugim zmoto : Regimen ecclesiae omni sub respaetu reformandum damitant (modernistae), praecipue tarnen sub disciplinari et do matico. Ideo intus forisque cum moderna, ut aiunt, conseientia eomponendum, quae teta ad demo-cratiam vergit : ideo inferiori clero ipsisque laicis euae in regimine partes tribuendae, et colledta ni milim contractaque in eentrum auetoritas dispertienda.
2) Glej dr. Svetina, Katoliški verouk, potrjen od ljubljanskega knezoškofijstva, knj. I. str. 100.
je to vse eno, mesto da bi ločil : glagolica je bogoslužen jezik, kjer ga papež dovoli, slavet je zloraba, ki ni imela do sedaj nobenega zakonitega obstanka. Novostrujar v svojem mrzličnem hrepenenju, da vstreže »ljudskemu mnenju« in da si obrani blišč neskaljenega narodnjaštva, trdi tudi čisto nemožne stvari. Tako je modernistu možno to, česar človeška pamet nikdar ne bo kot možno umevala : n. pr. da sedaj cerkvena oblast počasi in previdno izpodriva staroslovenščino, katero so — m i -n o 1 o stoletje, kruto zatrli laški duhovniki in drugi intrigantje ali katero je ljudstvo nalašč zanemarilo ! Kako je to možno ? Nad takim nevarnim igranjem z besedami bo morala zmagati resnica, da je papež pustil staroslovenščino povsod, kjer je bila od leta 1868. dalje in da je dal dosedaj brezpravnemu slavetu zakonit obstanek. Lepo in mamljivo zveni sklicevanje na cerkveno pravo, po katerem da niso škofje dolžni objaviti papeževih odlokov v bogoslužnih zadevah, če jih spoznajo za škodljive ljudstvu. Kaj pomaga to, ko se vendar resnica drugače glasi. Škofje imajo pravico in dolžnost poročati sv. Očetu o težkočab, ki jih imajo pri izvajanju papeževili odlokov po svojih škofijah. Če pa sv. Oče kljub temu vendar le zahteva da se odloki izvedejo, sc morajo škofje brezdvomno podvreči, če bi mogli tudi potem ugovarjati, bi papež ne bil več papež, ker bi mu škofje zabranili vladati cerkev. V našem slučaju so morali škofje že razložiti krajevne težkoče, ker sicer se ne bi mogel sv. Oče v svojem uradnem glasilu »britko pritožiti«, da se ni odlok še izvršil. Sv*. Oče pač pozna cerkveno pravo. Sedaj pa je objavljen odlok v uradnem papeževem listu in je s tem končano vsako vprašanje glede obveznosti.3) Mamljivo zveni tudi slovesen klic novostrujarjev : Mi hočemo braniti narodove svetinje ! Kaj pomaga vse to, če si bo narod z nepokorščino do cerkve nakopal božje prokletstvo ! Lahko je napisati : Tudi ni res, kar trdi »Zarja«, da ostane Iio novem dekretu tako, kakor je bilo. »Zarja« pa je bila napisala : »ostane to, k a r je bilo dosedaj«. namreč slavet. kj ni spodri-njen ampak zakonito dovoljen. Lahko nam je tudi očitati, kako kvarimo zgodovino, češ da pravimo, da glagoljaštva v tržaški škofiji n i bilo; mi smo pa bili napisali, da ga ni bilo že stoletje. — Tako ima izmišljotina povsod le kratke noge. Resnica pa zmaguje in traja, ona nas bo osvobodila.
Čemu vse to hlastanje po hipnih uspehih, čemu ta skrb, da izgubimo svojo popularnost, čemu tirati narod v nepokorščino do sv. Stolice in dosledno v nesrečo ? Saj je
stvar tako priprosta :
Sv. Oče je tako ukazal, katoličani vemo, da ima pravico ukazati, vemo, da kar ukaže, je vernikom le v korist, vemo da s tem spolnu-jemo voljo božjo, vemo, da imamo strogo dolžnost ubogati, če hočemo še ostati v katoliški
J) Primerjaj Aichner, Compe-nd. iur. eocl. 1900, str. 738. kjer je na. podlagi konstitucije «Aocepimus» Benodikta XIV. raztolmačenc. kako so obredne zadeve odvzete sodnosti vsakega drugega izven apost. Stolice.
Resnica nas bo osvobodila.
Na slovenskih tleh se pojavlja struja, ki nas vznemirja kot prave katoličane in kot prave redoljube. Pojavila se je ta struja zadnje dni ne sicer prvič, pač pa tako jasno, kakor nikoli prej. Če se ta struja razpase in vkorenini v sioganskem in sosednem hrvaškem ljudstvu,
' poten! boto pomenilo v slovenski zemlji razpad krasne, s tolikim trudom postavljene zgradbe krščansko-socialno organizacije, med sosednimi brati jo bo pa onemogočilo. Tudi če bi i e bilo prišlo med ljubljanskim »Slovencem« in »Zarjo« do tiskovnega boja v zadevi bogoslužnega jezika, bi bili vendar morali enkrat spregovoriti resno besedo, ki nam je že delj časa na srcu. Napišemo resnico javno, ker so se trdi zmote napisale javno. Nočemo cdlašati, ker bi stopilo pozneje to vprašanje še z večjo ostrostjo pred nas, kakor sedaj in ker nočemo, dt bo prekasno. Storimo to m i, ker vidimo, da noče tega storiti noben. drug slovenski list in ker vidimo, da'Slovenija . nujno potrebuje te usluge. Ne sklicujemo se pri tem na svojo osebno veljavo, ampak s a m o n a s t v a r n e razlog e, o katerih naj vsakdo stvarno razpravlja in sedi. — Da pokažemo svoj čist namen, zato naj sledi tu pred vsem
par besed za domačo rabo.
Gospcdje uredniki ljubljanskega »Slovenca« so naše splošne besede o potrebi gotovega strokovnega znanja obrnili nase in se čutili razžaljene. Damo jim tu javno zadoščenje in izjavljamo, da obžalujemo to osebno žaljenje, kar gotovo ni bil naš namen, saj nam gre le za stvar. Načelo v svoji s'p I o š n o s t i ostane seveda neizpremenjeno.
Prav tako pričakujemo, da se javno popravi neresnična in neutemeljena tiditev, češ da je »Zarja« nesamostojno, edvisno glasilo kake osebe. »Z a r j a« ni v službi n o-, b e n e g a človeka na t e m s v e t u, a m p a k v službi resnice. Kar smo povedali v zadnjem članku o bogoslužnem jeziku, sloni na n.:Ovrž-.;ih nač.lib in istinitih dejstvih. Javno smo jih povedali, javno jih sme vsakdo sediti. Kdor se nam hoče bližati, naj se nam bliža s stvarnimi razlogi. Z nečednim podtikanjem pcdkupljenja ne bo nič trajnega dosegel, ker ga bo konečno resnica zadušila. Kdor je mirno čital »Slovenčeve« notice in »Zar-jin« članek ter zna trezno in katoliško misliti, je dal »Zarji« prav, tudi če ni nikdar videl Trsta ne ordinariata. Ko se bo med Slovenci pojavil mož, ki bo v s t a n u s stvarnimi razlogi ovreči eno samo misel izraženo v našem članku, o bogoslužnem jeziku, takrat si bomo pustili očitati odvisnost, prej pa od nikogar. Nimamo navade v svojih člankih pisati stvari enodnevne veljave, ki bi se morale potem preklicevati in popravljati. Sicer pa smo prepričani, da niti naši ljubljanski bratje sami niso mislili resno očitati »Zarji« tako nesamostojnost, temveč so napisali to očitanje le pod hipnim vplivom osebnega razžaljenja. Saj so
T» T S T F. K
prvič med Indijanci
Hožtija v jtlkaraguo.
Spisal Josip Spillmann iz dr. J. - Prevel K. S
Ponatis iz „zbirke Spillmannovih povesti", ki izhajajo v zalogi „Katoliške bukvarne v Ljubljani“-
Kapitan gre nato na krov in gre okolu in okolu, a ne zapazi nič sumljivega. Vse je mirno. Polna luna razsvetljuje s svojo bledo svetlobo mirno vedovje v luki. Od bližnjega obrežja sem se pa čuje tupatam iz pragozda glasno rjovenje kake divje zverine.
Toda noben žarek prijazne lune ni po-sijal v temno ječo, kjer moramo iskati Alfonza . — Ko je krmar zapustil dečka, je postal ta precej bolj vesel, ker je mislil, da bo vsled svojega odkritja prost vsake kazni in bo prišel raditega še v kapitanovo posebno milost. Z roko si pogladi svojo nekoliko pomečkano baržunasto jopico, svoje črne lase si pogladi nazaj in si je dobro svest svojega ugodnega vtisa, ki ga napravi njegova vitka, lepa postava.
„Gonzalez me napravi za svojega telesnega oprodo ; izkazal se bom. Pedrarias mi v nekaj letih da viteški udarec, potem pojdem z lastno ladjo ali pa še celo kot poveljnik celega bredovja, da odkrijem nove dežele in postanem tam namestnik ali celo podkralj !“
izjavili pet dni pred tem očitanjem dobesedno : »N a š a »Zarja« v Trstu je list, ki je tako izborno pisan in urejevan, da že zdaj tržaškim liberalcem sive lase prizadeva«. Isto je razvidno iz dejstva, da so oni sami želeli, da se »Zarja« v zadevi bogoslužnega jezika izjavi, kar bi bilo nesmiselno, če bi gospodje v Ljubljani res domnevali na naši strani kako odvisnost.
Ta uvod se nam je zdel potreben, da bo vsakdo prepričan, da nam naslednjih vrstic ne narekuje nihče drugi nego ljubezen do slovenskega ljudstva in do naših sosednih hrvaških bratov' po Istri. S skrbjo in strahom gledamo namreč v narodovo bodočnost. Lepo se je razvila krščansko-socialna ljudska organizacija po slovenski domovini, in tudi med Hrvati se nekaj obeta. Gledamo to, divimo se in srce se nam raduje. Toda skrb za bodočnost nam ne da pokoja, ker opažamo, da se v srcu katoliške Slovenije, v središču naših katoliških organizacij pojavlja
duh modernizma.
ki je pravemu katoličanstvu povsem nasproten. Ta duh medernizma se kaj rad pojavlja v raznih naredili posebno tedaj, ko je organizacija ljudstva že obrodila srd in ima lepe uspehe za seboj. Ko so take organizacije na višku, so v največji nevarnosti, če jih ne vlada še dalje isti duh, ki jih je ustvaril. Duh medernizma je razkrojil in uničil že mogočne krščanske stranke, zato nas tudi na slovenskih tleh vznemirja ta struja. Dolgotrajni boji z liberalizmom niso mogli ugonobiti naših trdno sklenjenih vrst, ta nova struja medernizma jih pa bo gotovo, če se ne pravočasno zaduši. Zato bo storil veliko uslugo Sloveniji, kdor bo v tej stvari pomagal prižigati pravo luč. In kdo more tajiti da ni na Slovenskem res že pričel ta nevaren duh? Saj imamo za njegovo bivanje
gotova znamenja,
ki jih je gotovo že opazil marsikak omikan Slovenec, ki s paznim očesom spremlja naše gibanje v zadnjem času. Opazili smo to strujo že takrat, ko so nekateri možje v Ljubljani liialce z, 11111 lili pisvli »XTbiikt:ga moiiieiit««, u.a je tako odprto zahteval od ljudskih zastopnikov, da so krščanskih do mozga in da se nobenega ne sprejme zato, »da bo naš«. Opazili smo to strujo, ko so letos most ca januarja vrgli v svet izmišljotino o zatiranju Slovanov v rimskem zavedu »AIP Anima«. Dobro se spominjamo, kako so takrat klicali cesarja, ministrstvo, poslance, vse ostale Slovane, da zavzamejo svoje stališče proti postopanju prevarane apostolske Stolice. Najbolj jasno pa se je pokazal ta duh modernizma sedaj v tiskovnem boju za bogoslužni jezik v tržaški škofiji. Sv. Oče je spregovoril odločimo besedo,da uredi notranjo cerkveno zadevo bogoslužnega jezika po go-riški, zadrski in zagrebški cerkveni pokrajini. Katoličan bi rekel:	Ubogajmo, ker
je v odloku sv. Očeta izražena božja volja in bo pokorščina vsemu narodu v korist. Mode r-n i s t pa pravi : Mi (!) bomo pošteno povedali kaj mislimo. Zakaj ne bi papež računal z mržnjo, ki jo imajo ljudje do latinščine in zakaj se ne bi oziral na čestite navade in pri-
Take gradove si je zidal v zraku deček, ko je čakal, da se vrne krmar. Hitro je izginilo vsako nagnenje do kesanja, kakor hitro je menil, da ni več nevarnosti. Slednjič se vendar odpro vrata in Alfonz, ki je imel pri slabi razsvitljavi prišleca za krmarja, reče težko pričakujoč :
„Rus, kaj pravi kapitan k načrtu zarotnikov ?“
Prepozno spozna deček, da ni pričakovani, ampak da je vojak in sicer ravno sivo-bradec, ki ga je videl skozi špranjo in kateremu so hitro sledili nekateri drugi zarotniki v krmarjevo kajuto. Kako rad bi Alfonz imel, da bi nikdar ne izgovoril te neprevidne besede ! Toda izgovorjena je bila in umeli so jo, in dečku kar kri zastane v žilah cd strahu, ko zagleda pogl d starega vojaka.
„Zaprite vrata !“ reče polglasno svojini tovarišem. „Bomo videli, kdo je tu. Glej no, kako čeden tiček ! Ti si torej po Rusu kapitanu razkril nekaj o načrtu zarotnikov ? Kako ti je pa pravzaprav ime, ljubček moj, in kako si prišel semkaj ?“
Kljubovalno se vgrizne Alfonz v ustnice in ne zine besedice.
„Oho, te bomo že naučili govoriti,“ reče sivobradec in mu zastavi bodalce na grlo. „Spovej se ali pri teh, ki jih je spravilo to jeklo na oni svet, tekom ene minute jim slediš v nebesa ali v pekel !“
Kakor strela šine sedaj dečku v dušo : v pekel — zakaj težko si se pregrešil zoper četrto zapoved božjo in se nisi svojega greha ne skesal ne izpovedal. Grozen strah zlomi njegovo trmo ; pred vojaka pade na kolena in zastoka s povzdignjenimi rokami :
„Usmilite se me ! Usmilite se me ! Ne pahnite me v pekel ! X7se vam povem !“
In Alfonz pove, kako je v škrinji vse čul in povedal Rusu.
„In ta je tekel naravnost h kapitanu in mu povedal naša imena ? Hola, tovariši, čez četrt ure se bomo bili za življenje ali smrt!“ „Vaših imen ni povedal !“ zakliče Alfonz, ki ga je stari vojak jezno zagrabil za grlo. „Ta mi še znana niso, in jaz vas ne izdam, raje se dam bičati s koncem debele vrvi.“
„Tako, naša imena ti niso znana ? Teda Rusu si nas tako opisal, da nas je spoznal ?‘"
„Ne, prav gotovo ne !“	]
„No, kapitan te na vsak način pripravi do tega, da izdaš mene in te tukaj, ki si jih sedaj videl, in zato je najbolje, da ti o pravem času zamašimo usta.“ In lopov položi svojo široko levico dečku na usta in ga začne z desnico daviti, da se začne deček cd strahu potiti. Mislil je že, da je izgubljen, in obljubil je Materi božji sto rožnihvencev, če mu pomaga v tej najskrajnejši sili.
Tu položi eden izmed onih dveh vojakov, ki sta s sivobradeem vstopila v krmarjevo kajuto — tisti, ki je bil zato, da se počaka z načrtom — svojo roko na tovariševo, ki je pravkar hotel hladnokrvno izvršiti umor, in reče : „Stoj, Lopez, sicer imaš opraviti z menoj ! Jaz nisem bil nikdar za taka sredstva, če ni bilo neobhedno potrebno. Deček naj priseže, da nas ne izda. Poleg tega ga spravim na kraj, kjer nas ne bo mogel izdati. In kaj ve kapitan ? Da sc ne sme z nami šaliti in da smo pripravljeni na nahujše, če nas hoče na kak
način prikrajšati na plenu. Še prav ljubo mi je, da je to izvedel, bo vsaj bolj pazil nase,“
„Priseže naj ? Saj bo prelomil svojo prisego,“ odvrne Lopez, „Ti hočeš imeti vse le napol, Montez.“
.Držal bo svojo prisego, ker se boji pekla,“ odvrne Montez. „Izpusti dečka, da govorim jaz ž njim !“
Nerad odtegne Lopez svojo roko od deč-! kovega grla, Montez pa praša Alfonza, ali hoče priseči zahtevano. In ko ta ves v trepetu odgovori da, mu ukaže, naj poklekne in priseže na sveti križ.
„Ti prideš torej v pekel, če nas izdaš ali kličeš na pomoč na poti, ko te popeljem v* ječo, ali v ječi. Razumeš ? Dobro ! Držite ga nekaj trenutkov, da poiščem ključ od smod-nišne skladnice, saj vem, kje ga ima naš stotnik.
Kmalu se vrne Montez in reče trepetajočemu dečku, naj mu sledi, Lopez pa mu sveti s svetiljko, ki jo sname raz strop v kajuti, po strmi lestvi v* podpalubje. Pred težkimi, z železom prevlečenimi hrastovimi vrati se vstavijo. Lopez s svetiljko stoji nekoliko eddaljen cd trdnega predela s svojo nevarno vsebino. Montez pa pove dečku, da je to skladalnica s smodnikom in po redu na ladji sme stopiti noter samo bos brez čevljev, da ne užge mogoče kak železen žebelj v čevlju s slučajnim drgnjenjem kako iskro in bi potem zletel ves smodnik z ladjo vred v zrak. Zato sezuje Alfonzu čevlje in mu natančno preišče vse žepe, če nima notri mogoče kak nož ali kaj drugega jeklenega. Potem pa odklene varno skladnico in porine dečka noter.
ZARJA-
cerkvi in zato — ubogajmo! Naši bratje na Kranjskem nam bodo radi priznali, da je rešitev tega vprašanja v tu navedenem smislu za ljudstvo v Istri naravnost življensko vprašanje. Preko tega vprašanja ne poj demo na d n e v ni red! Nič ne pomaga, če se zdaj za hip umaknemo točnemu odgovoru, vprašanje se ne umakne. Krščanskosocialnega gibanja pred jasno in katoliško rešitvijo tega vprašanja v Istii ne bo. Zato stojimo danes
pred važnimi vprašanji,
ki jih mora krščanska organizacija slovenskega ljudstva odločno rešiti, predno misli razširiti svoj delokrog tudi v Istro, predno namerava podati bratom Hrvatom roko k skupnemu delu za narod na krščanski podlagi. Ta vprašanja zadevajo slovensko nepolitično organizacijo v krščansko-socialnih zvezah, zadevajo pa tudi politično organizacijo slovenske ljudske stranke, ki ima v svojem programu na prvem mestu krščansko načelo in ki se je v zadnjem času kot vseslovenska ljudska stranka razširila tudi na slovensko Istro. Slovenska krščanska organizacija, ki dela sedaj prve korake v Istro, naj pred vsem jasno odgovori na ta velevažna vprašanja :
1	1. Kdo bo več narodu koristil, oni ki uči
narod pokorščino do sv. Očeta ali oni, ki mu vliva nezaupanje do katoliške cerkve ?
2.	Komu bo sledila vseslovenska ljudska stranka, onemu, ki pravi, da naj se narod v Istri podvrže odloku sv. Očeta, ali onemu, ki zapeljivo kliče : ne vdajmo se, branimo svoje narodne svetinje pred krivičnim zatiranjem ?
3.	Ali bo imela vseslovenska ljudska stranka povsod isti program in ista načela, ali pa bo obračala plašč po vetru ? Na Kranjskem vemo, da ima v svojem programu udanost do katoliške cerkve, mar bo v Istri oznanovala upor ? Na Kranjskem vemo, da v svojem glavnem glasilu proslavlja Francoze, ker se bojujejo proti framazonom in liberalcem združeni s svojimi škofi in da vidi prav v njihovi udanosti do sv. Očeta zagotovilo konečne zmage, mar se bomo v Istri vojskovali ločeni od svojih škofov in sv. Očeta ? Ali se pod vržemo, ali pa zapustimo katoliško cerkev ?
Na ta vprašnja je nam treba jasnega odgovora, sicer ne poj demo ni za korak dalje. Od stališča, ki ga bo slovenska krščanska organizacija zavzela v teh vprašanjih, je konečno odvisno, ali bo lepa krščansko-so-cialna zgradba še dalje obstala, ali šepa poruši. Mi od svoje strani upamo, da bodo vstali v naših vrstah možje, ki bodo pravočasmo preprečili razpad našega dolgoletnega trudapolnega dela in zadušili onega nevarnega duha novostrujarjev. Ali se bo poprijela kršč. socialna organizacija v Istri onih jasnih in odločnih katoliških načel, ki jih v »Zarji« branimo in zagovarjamo, ali je pa sploh —^ ne bo!
Odločimo se in vstrajajmo !
Zavedamo se, da smo spregovorili besedo o pravem času. Resna je, pa potrebna. Le še malo odlašati in prepozno bi bilo. Očitati sv. Očetu, da vrši voljo nemške in ogrske vlade in nas Slovane zatira, to je bila že skrajno nevarna pot. S sličnimi stvarmi so začele razne krive vere. Tako so pisali do sedaj vsi naši liberalni listi. Pozor ! Vseslovenska ljudska stranka ne sme biti samo skupina vseh tistih, ki po liberalcih mahajo, temveč mora biti stranka slovenskega praktično krščanskega in sv. Očetu udanega ljudstva. Če ne bo na to pazila, bo začela hirati na notranjih boleznih. Krpati in popravljati tak velik organizem ni lahko. Kdo naj zakrpa takozvano krščansko-socialno stranko na Dunaju, na kateri so se pokazale letos hude razpoke ? Morda je kdo od naših želel, da bi ne bili v »Zarji« tako odločno nastopili,
»Ob zidu za teboj stoji 20 sodčkov polnih smodnika. Med njimi in vrati je prostor, da lahko ležiš ali stojiš. Sem v kot postavim vrč z vodo in zraven košček mesa in prepečenca. Tako, sedaj se pa, mladi gospod, dobro zabavaj ! Ko se bo dalo združiti z našimi načrti, pridem zopet in te oprostim. Medtem pa dobro pomni, kaj si nam prisegel !«
S tem hoče zapreti težka hrastova vrata. Alfonzo začne še enkrat prositi, toda vojak zmaje z glavo in reče :
»To ne gre. Sploh zahvali Boga in mene, da si tukaj mesto na dnu morja, ali pa v želodcu kakega morskega volka«.
Nato zaškripljejo vrata, ključ se obrne in vojaka splezata po lestvi navzgor. Le nekaj trenutkov vidi Alfonz še tanki žarek svetiljke, ki pada skozi ključavnico v ječo njegovo, potem ugasne še ta in deček je v polni temi. Tu se zgrudi od prevelike žalosti na tla. Jokaje pade na svoja kolena in se začetkoma kar pomiriti ne more. Ko se pa toliko najoka, da se utrudi popolnoma, postane polagoma mirneji.
»Tu imaš kazen za svoj greh !« reče pri sebi. »In ji moraš biti pravzaprav še hvaležen, kakor je vojak popolnoma prav omenil, da si le toliko kaznovan. Če bi me hudobni sivo-bradec zadavil, bi bila moja duša zdaj že v peklu — zato je tisočkrat bolje, da sem tu kaznovan ! Da bi se le mogel izpovedati pri o. Bo-badili !«
, In sedaj se spomni Alfonz, da se je učil v katekizmu, da zadostuje tudi popoln kes s trdnim sklepom izpovedati se kakor hitro mogoče v takem slučaju za odpuščanje grehov, in deček začne moliti iz celega srca in obujati kes in žalost. In ker pomaga ljubi Bog skesanemu grešniku s svojo milostjo, mu

češ da od svojili bratov na Kranjskem potrebujemo pomoči. Odgovarjamo : Potrebujemo je, to je res, pa prav tako je res, da nam je ne bodo mogli dati, če ne bo v njihovem središču popolnoma zdravega duha. Danes so naj mlajši otroci opozorili na bolezen, ki se je hotela lotiti njihove skupne matere, katoliške Slovenije. Morda je kdo mislil, da bi bilo bolje, če bi upoštevali »ljudsko mišljenje« po Istri, ki se drži svojih »čestitih navad in privilegijev«. Odgovarjamo :	Za hipne uspehe in za takozvano
»aura popu!ariš« ne delamo. Kaj bi nam to pomagalo, saj konečno bi vendar le moralo počiti. Bolje, da začnemo na zdravi in trdni podlagi, kakor pa da bi morali za malo časa stokati ob hudi krizi. Morda se je kdo naših nasprotnikov v Trstu že veselil našega tiskovnega boja in si na tihem mislil : S svojim pisanjem o bogoslužnem jeziku je nastavila »Zarja« sebi in svoji stranki nož na vrat. O prerano veselje ! Prav tega se nam je hotelo, da moremo prosto korakati dalje. Cokla, ki nam jo meče tržaški liberalizem pod noge s svojim hujskanjem proti cerkveni liturgiji, bo morala zdaj s pota. Ozračje naj se sčisti, ob svetlem solncu katoliške resnice si podajmo roke k skupnemu delu za narod v tužni Istri. Če ne bomo več zgubljali svojih moči v prepirih za obredni jezik, jih bomo lahko drugje bolje uporabili. Morda bomo morali radi resnice še veliko prestati in veliko žrtvovati, nič ne de. Mi vatra j am o : Resnica nas bo osvobodila !	+4
Slovensko šolsko vprašanje.
Kot morska kača se že vleče to nesrečno tržaško šolsko vprašanje preko trideset let. Trideset let je, odkar prosimo in zahtevamo tržaški Slovenci jedno ljudsko šolo. A magistrat, katerega dolžnost bi bila, nam dati šolo, nam jo. dosledno odklanja ter pravi, da vzdržuje slovenske šole v okolici. Tja naj pošiljajo Slovenci svoje otroke, če hočejo.
Magistratu pa pridno pritrjuje ljuba avstrijska vlada. Še celo upravno sodišče. se je izreklo proti njej. No navzlic temu. imenujemo te razmere škandalozne in kulturne države nedostojne. V naši državi prej pridejo do svojih šol cigani kot Slovenci. Tržaški magistrat je navajal za vzrok odklonitve slovenske ljudske šole tudi to, da ni v Trstu Slovencev. Zadnje državno- in deželnozborske volitve so pa pokazale, da je v Trstu samem toliko Slovencev, da jim gre ne ena, ampak več ljudskih šol.
V vsej tej dobi, kar se tržaški Slovenci pogajamo za slov. ljudsko šolo pa seveda nismo mogli čakati, kdaj se gospodi milostno poljubi, urezati nam košček kruha in nam dati slov šolo. Zato smo si pomagali sami z ustanovitvijo lastne slov. ljudske šole. Da pa mora narod sam vzdrževati svoje šole, si mora u trgovati od ust. Da mora narod sam skrbeti za svoje šole tam, kjer mu jih mora postavno preskrbeti oblast, je vnebopijoč greh, ki se bo maščeval nad tistimi faktorji, ki se pregrešujejo nad narodom. Slovenci plačujemo prav tako pošteno davke v denarju in krvi kakor Lahi in Nemci, v Trstu smo doma in toliko nas je, da nam nihče ne more odrekati pravice do slov. šole. Zahteva po slovenski šoli pa tudi med nami ne bo zamrla in upotrebi H bomo vsa sredstva, da jo dobimo kar najhitreje : V tem vprašanju ni med nami tržaškimi Slovenci nobene razlike, v tem smo vsi edini. Tudi odbor S. L. S. za Trst in Istro bo vse storil, da postane tržaško šolsko vprašanje vseslovenska zahteva.
Toda sedaj nastane vprašanje : V kakšno šolo naj pošljejo slovenski stariši svojega o-troka, ki je dovršil ljudsko šolo ? Tega menda, nihče ne bo zahteval, da morajo postati vsi otroci slov. starišev samo delavci in fakini ?
Višje šole menda niso samo za Lahe" in Nemce. Sicer so bili časi, ko so pravili vladni možje, da so otroci naših kmetov, samo za »pure past !« a ti časi so, hvala Bogu, minili. Torej, kam naj gre otrok, dokončavši ljudsko šolo ? V laško realko, v nemško gimnazijo ? Vse eno je, ker slovenske, ni. Popolnoma naravno je torej, če Slovenci zahtevamo zraven ljudskih tudi svojo srednjo šolo. Da, rekli bi skoraj, da nam gre slov. srednja šola v Trstu še bolj kakor ljudska. Srednje šole se ustanavljajo za cele dežele, med tem ko imajo ljudske šole bolj omejen okoliš. Če • izvzamemo slovensko učiteljišče v Gorici, pa vsa naša primorska dežela nima za Slovence niti ene srednje šole (gimnazije ali pa realke), vse so nemške ali pa laške. Že sedaj je pa na nemških srednjih šolah v Trstu in Gorici toliko slovenskih dijakov, da bi lahko imeli svojo slov. gimnazijo in realko. In če bi imeli svoje slov. gimnazije in realke, bi število dijakov mogočno poskočilo. Koliko slovenskih otrok se vpiše tu V Trstu vsako leto n. pr. v prvi gimnazijski razred na nemški gimnaziji ? In koliko jih konča gimnazijo ? Kaj je temu krivo ? Da nimamo slovenskih srednjih šol!
Preidimo na urade! Niti ne govorimo o komunalnih, ampak o državnih. Koliko uradnikov si služi tu vsakdanji kruh. Dannadan imajo opravila z ljudstvom, njegovega jezika pa ne razumejo, ampak ga še celo sovražijo! Še davkov ne moreš plačati v svojem jeziku. Vlada pa se izgovarja, da nima slovenskih uradnikov. Slovenskih srednjih šol nam dajte, pa boste imeli uradnike, ki bodo postregli vsakemu v njegovem materinem jeziku. V zmožnostih Slovenci prav nič ne zaostajamo za Nemci, ampak jih včasih celo prekašamo.
Prej smo rekli, da se ne sme zahtevati od Slovencev, da bi bili vsi delavci in fakini. Toda, tudi od delavca in obrtnika se zahteva vedno večja splošna, zlasti pa strokovna izobrazba. In te mu dajo obrtne (industrialne) šole. V Trstu imamo državno samolaško obrtno šolo. Ta ni samo za meščane, ampak tudi za okoličane. Ali pa niso prav okoličani izvrstni zidarji in klesarji ? Pa v mestu samem ali ni mnogo slovanskih obrtnikov ? Že sedaj pohaja mnogo Slovencev obrtno šolo, če bi bila slovanska, bi jih seveda še več. — Isto kar velja o obrtni, velja tudi o trgovski šoli.
In za to zahtevamo tržaški Slovenci od vlade, da nam ne preskrbi samo ljudske šole, ampak tudi gimnazijo, realko, obrtno in trgovsko šolo.
*
* *
V nedeljo je hotelo prirediti laško učiteljsko društvo shod, na katerem so hoteli protestirati proti slovenskim šolskim zahtevam. Če bi kakšna politična stranka, priredila tak shod, bi se nič ne čudili, a da protestirajo učitelji proti pouku v maternem jeziku, je neka posebnost. To je sramotna točka v zgodovini tržaškega učiteljskega društva. Vlada je prepovedala ta shod. Istotako pa je prepovedala shod Slovencev. V velikem številu zbrani Slovenci so pa hoteli pred namestništvo, da dostojno demonstrirajo za svoje upravičene zahteve, a na velikem trgu je ustrelil z revolverjem neki laški malopridnež v naše ljudi, na kar je policija razpršila demostrante.
Vseslovenski delavski shod.
(Zadnjič izostalo radi drugih člankov.)
Predzadnjo nedeljo, dne 28. nov. je imelo krščansko-socialno delavstvo svoj velevažen dan. V Ljubljani se je namreč vršil v hotelu Union vseslovenski delavski shod, na katerega so prihiteli delavci iz vseh pokrajin naše slovenske domovine. Prišli sp na shod pa tudi
zastopniki krščansko-socialnega hrvaškega delavstva, da se pri nas navdušujejo za skupni interes.
Ob osmi uri je bila sv. maša pri frančiškanih, katero je daroval tajnik slovenske kr-ščansko-socialne zveze g. ravnatelj Traven. Med službo božjo je pel pevski zbor »Ljubljana«. G. župnik Janez Kalan je imel kratek pa vnet govor za delavce. Govoril je po vsebini in obliki dovršeno. Posebno lepo je bilo, ko je delavce priporočal Naj sv. Zakramentu. Njegov govor zasluži, da se ga objavi v celoti. Morda stori to »Naša moč«.
Po cerkvenem opravilu so se zbrali delavci in delavke v veliki dvorani hotela Union na zborovanje. Za predsednika sta bila izvoljena dr. Krek in dr. Zajec. Častno predsedstvo so imeli hrvaški bratje. Poročal je najprej g. Mo-skerc o delovanju zvršilnega odbora slovenskega krščansko-socialnega delavstva. Na njegov predlog se je sklenilo sledeče :
L Krščansko-socialno delavstvo vodita vodstvo in zvršilni odbor. Zvršilni odbor ima 11 članov , ki pa morajo stanovati v Ljubljani in v ljubljanski okolici . Sklepčen je, če so člani povabljeni k seji, ne glede na število navzočih. Skliče ga načelnik, kadar se mu zdi potrebno, sklicati ga mora, če to zahtevajo trije člani. Vseslovenski delavski shod izvoli zvršilni odbor, ki ima načelnika, dva njegova namestnika, dva zapisnikarja, dva blagajničarja in pet odbornikov in odbornic. Uredniki slovenskega krščansko-socialnega delavskega časopisja so pravi člani zvršilnega odbora.
2.	V vodstvo pošlje vsaka slovenska kr-ščansko-socialna organizacija za vsakih 50 članov po enega zastopnika. Poleg društvenih zastopnikov so pravi člani vodstva tudi vsi člani zvršilnega odbora. Sejo vodstva skliče zvršilni odbor, 20 zastopnikov društev lahko zahteva izredno vodstveno sejo, ki jo mora zvršilni odbor sklicati. Vodstvena seja se skliče veljavno, če je bila prej naznanjena v »Naši Moči« in po možnosti v vseh drugih krščanskih slovenskih časopisih.
3.	Vsako krščansko-socialno delavsko društvo prispeva skupni slovenski krščansko-so-cialni organizaciji od vsakega svojega člana po 4 vinarje na leto.
LTrednik Štefe je poročal na to o pomenu in namenu jugoslovanske strokovne zveze, ki namerava organizirati vse jugoslovansko delavstvo. Poslanec Gostinčar je govoril o potrebi politične izobrazbe in zavesti za delavski stan. G. ravnatelj Traven je naglašal potrebo delavskih odsekov v katol. izobraževalnih društvih. Priporočal je tudi delavske hranilnice. Ko je vstopil v dvorano dr. Susterščič, ga je zbrano delavstvo navdušeno pozdravilo. Dr. Šušteršič je v lepih besedah navduševal delavstvo, naj vstraja na započeti poti. Delavstvo je bilo vedno odločilen del slov. ljudske stranke in ji je tudi pomagalp do zmage ter zaslužilo, da ima takega zastopnika v državnem zboru kakoršen je g. Gostinčar. Govorili so še'razni drugi govorniki, med njimi dr. Krek in zastopnik Hrvatov Krčelič. — Popoldne je bila razprava, koje bistveni sklepi so :
a)	J. S. Z. nastopi odločno za izpremembo postavnih določil glede na služkinje. O tem predmetu je velezanimivo poročala zastopnica tržaškega slovenskega krščansko-socialnega delavstva Frančiška Petrič.
b)	Zvršilnemu odboru slovenskega krščansko-socialnega delavstva se naroča, naj stopi v zvezo z zvršilnim odborom hrvatskega krščansko-socialnega delavstva, da se doseže skupno postopanje obeh bratskih organizacij.
Zvečer so se zbrali delavci in prijatelji delavstva na prijeten družinski večer, pri katerem je sodelovalo glasbeno in pevsko društvo »Ljubljana«. Udeležba bi bila zjutraj in popoldne gotovo veliko večja, če bi ne bil mraz tako občuten velika Unionova dvorana pa nezakurjena.
da tudi pravi nagib kesanja, ki izhaja iz ljubezni do Boga, in Alfonz se potolaži in pomiri. Potem se zopet zjoka in moli in slednjič zaspi od žalosti, kakor učenci na Oljski gori.
Kako dolgo je spal, ne ve, ko ga zbudi nek ropot in ko zapazi skozi ključavnico svetli žarek. Hitro vstane in položi svoje uho na ključavnico. Ni se motil ; kmalu začuje glas, ki ga takoj spozna kot Rusovega.
»To je skladalnica s smodnikom, tu ne more biti.«
»Tu že ni,« sliši Alfonz kapitanov odgovor. »Ne hodite s svetiljko bliže. Drugam morava iti, da ga najdeva.«
Nehote bi Alfonz skoraj zakričal na pomoč. Toda spomni se svoje prisege in pogoltne rešilno besedo.
»Ne smem«, reče, »o sveta Mati božja, daj jim Ti to misel, da se vendar še enkrat vrnejo in pogledajo sem noter !«
»Alfonz, Alfonz !« kliče Rus, in ko ne dobi ni kakega odgovora, gresta oba po lestvi navzgor in svetli žarek svetiljke izgine obenem z žarkom upanja v dečkovem srcu.
6. Tolmač.
Ko je izginjal mesec na zapadu, se je tudi že na vzhodu začelo daniti in kmalu je vzšlo solnce. Kapitan takoj ukaže, da gredo naprej in on in krmar pazita samo na to, kako se vodi ladja. Približali so se rtiču Mali do pol milje. Gonzalez je stal spredaj in gledal pazno na čeri, ki so bile nevarne vožnji, ter čul nad mornarjema, ki sta neprenehoma na desno in na levo z grezilom merila globočino. Ko so prišli na konec, obrne Rus ladjo skoraj popol-
noma proti zapadu in jadra se obrnejo sedaj pošev, da dobe vso sapo, ki veje še vedno od severovzhoda.
»Ali ne gremo prehitro, Rus?« vpraša kapitan, ko vidi, da gre njegova od vetra in toka gnana ladja po njemu neznanem morju.
»Nikjer ni nevarnosti, kapitan,« se glasi odgovor, »dokler je veter. ,Rozarijo« gre po krmilu kakor pokoren konj vajetim. Če pa veter preneha, morajo biti ljudje pripravljeni, da vržejo sidro ; zakaj tok sam bi nas spravil tja, kamor si ne želimo.«
Ko plove ladja v naglem teku ob južni obali polotoka Azvero, vidimo o. Bobadilo s svojim učencem zopet na sprednjem krovu najprej v molitvi in premišljevanju zatopljena, kakor prejšnji dan. Nato pride indijanski tolmač. Karel mu še enkrat pove v njegovo in duhovnikovo zadovoljnost, kar se je včeraj naučil, in potem sta nadalje prestavila kratki krščanski nauk.
»Tako, sedaj imamo nauk o stvarjenju indijansko na papirju,« reče končno menih, »in to bodi dosti za danes. Jutri začnemo z življenjem našega Izveličarja. In ko enkrat verujejo divjaki nauk o večnem povračilu, o Bogu, vsemogočnemu Očetu in njegovem Sinu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl na križu, in o svetem Duhu, jih brez skrbi krstimo in jim povemo vse drugo pozneje. Nauči še torej dobro svojo nalogo, moj sin ! Ko jo boš znal, ti povem, za koga sva danes zjutraj molila skupno sveti rožnivenec.
Po teh besedah odpusti menih Karelna in vzame zopet svoj rožnivenec v roke ter moli za Alfonza. Namenoma Karelnu ni še ničesar povedal o usodi njegovega prijatelja Alfonza ; zakaj bilo mu je mnogo na tem,
da se poduk ne moti, da zamore j o takoj začeti z oznanjevanjem krščanskega nauka, kakor hitro se izkrcajo. Tudi hoče svojemu dobremu učencu prihraniti žalost, ki mu jo napravi vest, da je tako zagonetno izginil prijatelj, za kakor dolgo mogoče v nadi, Alfonza dobe vendar med tem časom.
Ko pa zna Karel čez dobro uro ves nauk o stvarjenju na pamet, da je Indijanec popolnoma zadovoljen, mu pove o. Bobadila, za koga sta molila rožnivenec.
Karel se močno prestraši.
»Nesrečni Alfonz !« reče in solze mu stopijo v oči. »Kako strašno je Bog kaznoval njegovo trmo in nepokorščino ! In vi mislite, da so ga zarotniki celo umorili?«
»Nemogoče ni,« odvrne resno o. Bobadila. » Žalibog je med našimi vojaki mnogo takih, ki so sposobni za vsak zločin, tudi za umor. Vendar se mi pa zdi bolj verjetno, da so ga živega kam skrili. Ne izgubimo še vse nade ! Jaz menim, tolmač bi mogoče naj-ložje našel sled za izgubljenim.«
»Peter ?« reče Karel. »Jaz mislim, da se dobro razumeva, dasi sicer ni prijeten Špancem. Prositi ga hočem njegove pomoči in tudi sam preiskati vso ladjo. Angelj varuh in mati božja nam bosta pomagala, le molite, duhovni oče !«
Mercedarec da svojemu učencu še nekaj pametnih navodil, da naj se ne izpostavlja jezi zarotnikov in ga blagoslovi ter odpusti. Karel poišče takoj nato tolmača. Dobi ga naslonjenega na krmilu na krovu, ko gleda s sa-sanjajočimi očmi na krasne gozde na obrežju. Pred dušo vidi mirno vasico v lepih gorah, ki se vidijo iz ladje kot modri oblački daleč tam na severo-zapadu. Kako srečno je živel tam s

ZARJA«
Kako je s premeščenjem smodnišnice?
Iz Boljunca smo prejeli sledeč značilen dopis : Dne 26. nov. se je vršil pri nas pomenljiv shod v zadevi premeščenja smodnišnice iz Monte Pantaleone na boljunško polje. Shod je bil sklical g. župan in deželni poslanec Pangerc. Ljudi se je hotelo na vsak prepričati, da hoče to premestitev vlada, ter da ako se ne pogajamo, bomo zidali popolnoma brezplačno. Gotovi možje, ki hočejo vso stvar po sili voditi, so zatrjevali, da so se obrnili do tretjega vojnega zbora v Gradcu, ter do vojaškega odseka, a povsod da so jim odgovorili, da ni več pomoči, temveč da se bo zidala smodnišnica na boljunških tleh. — Ljudje so nevoljni večinoma odšli, vsiljivi voditelji pa so kar tako meni nič tebi nič sami za se sklenili pogajati se in zahtevati majhno odškodnino. Iz svoje srede so postavili dva moža za to pogajanje ter izbrali dve priči, da so podpisali, da je shod to sklenil, kar je pa popolnoma neresnično. — Nato so se nekateri tukajšnji prijatelji ljudstva obrnili do dobro poučenih mož, ki so kar naravnost pri vojaškem ministrstvu poizvedovali ter se prepričali, da ne zahteva vlada te premestitve ter da nas ne more nihče siliti, da pustimo zidati pri nas s m o d n i š n i c o, ker se s tem uniči naše polje.
Ker bodo naša boljunška polja zgubila tri četrtine vrednosti in bomo popolnoma usužnjeni, zato kličemo gospodu Pangercu resno besedo : Roke proč od našega polja, ter mu stavimo sledeča vprašanja :
Zakaj ni pred tremi leti, ko se je vršil komisijski ogled za to zidavo, pozval kot župan vse prizadete posestnike, kakor to zahteva paragraf stavbinskega reda ? Zakaj se ni udeležil takoj prvega protestnega shoda, zakaj ne drugega in zakaj ga še le sedaj briga ta zadeva ?
Žalostno dejstvo opažamo tu pri nas : Možje, takozvani voditelji naroda, ki kličejo venomer, da je treba snovati pevska društva v probujo naroda, ti možje se upajo že na javnem shodu trditi, da ne škoduje interesom našega naroda, če se prodaja naša rodna zemlja ptujcu. To se godi tu pri nas, med tem, ko se vsa slovenska javnost, s skrbjo obrača proti meji, kjer hočejo drugorodci s kupovanjem naše zemlje in z naseljevanjem svojih ljudi uničiti naš živelj. Naj se naši »voditelji« trkajo na svoja grešna prsa in naj javno pred ljudstvom obžalujejo, če pride tudi tu pri nas lep košček slovenskega obrežja v ptuje roke.
NAROČNIKOM. Današnji številki smo priložili poštne položnice. Prosimo vse svoje cenjene naročnike, naj se jih čim prej poslužijo, da nam dopo-šljejo naročnino za leto 1910 v znesku K 6.—.
jY0V3C€.
n Zavod sv. Nikolaja. Od ene članice zavoda sv. Nikolaja v Trstu smo prejeli : Nedeljska »Edinost« je prinesla naznanilo, da ima zavod sv. Nikolaja v nedeljo dne 12. t. m. ob 5 po-poludne v društvenih prostorih via Farneto 18, II. svoj letni občni zbor . S tem naznanilom kaže vodstvo zavoda vnovič svojo pristransko svobodomiselnost, ki hoče le za se svobodno misliti. Vprašamo vodstvo le, katera stranka zavod največ podpira ? Morda edinja-ši in liberalci ? In kdo so člani zavoda l Mar ne dekleta, ki so vseskozi katoliških nazorov t Če so člani katoliška dekleta in zavodovi do-
svojo ženo in otroci, dokler ne pridejo nekega dne Spanci, ki so jih naprej zvabili s steklenimi biseri in drugimi vabili k sebi in jih potem vlove ter peljejo kot sužnje seboj, vasico v senci palm in drugih dreves pa zažgo. In potem jih peljejo v Nombre in njega dado stotniku Montoji, ki je dal njega in ženo bičati po svojem desetniku Lopezu ; z otroci se ni lepše ravnalo. Kako sovraži oba, ki se sedaj nahajata na ladji ! Kako sovraži sploh vse Špance ! Kako išče prilike, da bi se maščeval na vseh ! Na vseh ! Na menihu in njegovem učencu mogoče ne. Toda ne , tudi onadva delata po svoje na to, da njegov narod podjarm-Ijajo Spanci , dasi nimata slabih namenov ; tudi onadva naj se pokorita za pregrehe svojih domačinov !
V teh mislih je bil tolmač, k o stopi k njemu Karel. Seveda je bil krščen, saj je imel ime Peter; toda kakor marsikdo njegovega rodu je bil le po imenu kristjan in se je dal le nerad krstiti, da tako doseže, da bi se ž njim in z njegovimi malo lepše ravnalo. Krščanskega nauka, v katerem je bil zelo nepopolno podučen, se ni držal skoraj nič.
Karel se nalahno dotakne Indijančeve roke in ga tako vzbudi iz njegovih črnih misli.
»Peter «, reče, »prosil bi te pomoči zase, ali pravzaprav za svojega prijatelja, Alfonza !«
»Kaj more ubogi indijanski suženj pomagati bogatemu in mogočnemu Špancu L< reče tolmač s trpkim nasmehom.
»O pač, Peter Ti moreš pomagati ! Saj si moj brat, ker si krščen, in ne suženj. Naš gospod kralj je prepovedal, da bi se s krščenimi Indijanci ravnalo kot s sužnji.«
(Dalje prihodnjič.)
brotniki po večini ljudje katoliškega mišljenja, se bi moralo dati isto naznanilo tiskati vsaj tudi v katoliškem listu in sicer ker je »Zarja« tednik, vsaj 14 dni pred občnim zborom. Se li morda katere gospe boje za svoje odborniške stolčke? Nič'ne de. ybdstvo zavoda je s tem zopet pokazalo svojo doslednost v mržnji do vsega katoliškega. Zavod, ki je ustanovljen v blagor nas služkinj, nas tako prezira, da niti ne da natisniti v našem listu naznanila, ko gre vendar za naše interese. Sramotno ! Ta dokaz preziranja mora prisiliti vse krščansko misleče članice zavoda, da se. občnega zbora polnoštevilno udeleže, da pogumno nastopijo proti liberalnemu vodstvu in da popolnoma pometejo z njim. Ta dan morate, drage članice, odložiti vsak1 strah pred ljudmi in tudi strah pred »Edinostjo«, če znajo ferrerovci v »Edinosti« pisati proti cerkvi in papežu, se ne bodo bali vlačiti niti nas ubogih pa poštenih deklet po svojih umazanih predalih. Tega se pa ne smemo strašiti.
članica Nikolajevega zavoda.
Dostavek uredništva. Iz odbora Nikolajevega zavoda v Trstu smo prejeli v naše urednišvo naznanilo bodočega občnega zbora (dne 12. t. mi) še le dan potem, ko je že izšla zadnja številka »Zarje«. Zato ga nismo mogli pri najboljši volji objaviti minolo soboto. Kedaj je bilo to naznanilo spisano in kedaj oddano, tega ne vemo, ker je dotično ali po pomoti ali. nalašč brez datuma. Poštni pečat je bil nečitljiv. Istočasno, ko smo prejeli to naznanilo, smo je že čitali v »Edinosti« natisneno. Če bi je hoteli torej objaviti, bi je mogli objaviti še le danes, torej komaj dan pred občnim zborom. Tega pa ne storimo, temveč kakor smo ravnali z bratovščino sv. Cirila in Metoda, tako storimo tudi tu: Z Z a v o d o m sv. Nikolaja, ki objavlja svoje stvari v »Edinosti«, nočemo i-m e t i nobenega stika, doki er n e pride v zavod tako vodstvo, ki bo pretrgalo vsako zvezo z »E-d i n o s t j o«. V ostalem se strinjamo z gornjim dopisom naše sotrudnice od prve do zadnje besede.
n V mestnem svetu tržaškem se je pri razpravi za proračun leta 1910 vnel zopet hud boj za opravičenost in potrebo slovenskih šol v Trstu Nastopali so slovenski poslanci. O tej zadevi pišemo v današnji številki na drugem mestu,
n V Ricmanjih bodo prihodnji četrtek, dne 16. t. m. volili svojega prvega župnika. Cerkev je že do cela popravljena, treba jo bo samo še nekoliko očistiti.
n Župnik utonil v reki. V noči od 1. do 2.
dec. je č. g. Kramarič, župnik iz Vrha pri Vinici po nesreči padel iz mosta v jako naraslo Kolpo. Mrliča niso še našli. Pokojnik se je porodil leta 1858, v niašnika je bil posvečen leta 1885. Pre-bivavci ob reki naj bi pazili, morda se bo kje našlo mrliča.
n Videmski nadškof umrl. V četrtek je umri nagloma vsied srčne kapi Mons. Peter Zambur-lini, nadškof v Vidmu. Porodil se je bil v Bo-Ijuncu (italijanski listi pravijo Bagnoli, kakor našemu Boljuncu, torej smemo tudi mi obrniti) blizu Padove leta 1832, nadškof je bil od leta 1897 dalje. Bil je zelo goreč in delaven mož ter velik prijatelj sedanjega papeža, s katerim sta si bila sošolca.
n Mohorjanom. Mesto molitvenika »Sveta maša« dobe letos novi udje molitvenik »Dušna paša« iz leta 1905. Temu sc ne smejo čuditi pa tudi ne smejo zameriti. Zakaj 'da mora družba tako delati, hote precej razumeli. Vsako leto se mora molitvenik najprej tiskati, da more knjigovez, do jeseni dovršiti vsa knji-goveška dela. Tiskati je treba molitvenik še prej nego pridejo vse vpisovalne pole, iz katerih se bi moglo dognati število izvodov, ki bo v jeseni pri razpošiljanju potrebno. Tiska se raji več kot manj, da ne primanjka. Ko pa pridejo vpisovalne pole, se vidi, da se je morda tisoč in še več izvodov tiskalo brez potrebe. Kaj naj se zgodi s temi molitveniki Med letom jih ni možno toliko razprodati, da bi pa tam ležali kar tako brez vsakega pomena, to bi bilo pa tudi škoda. Zato se je družba odločila, da bo dala zdaj za en par let svojim novim udom stare molitvenike, dokler se vsi razpečajo. Novi udje ne morejo zameriti, ker teh molitvenikov itak nimajo. V treh letih bodo razprodani in oddani na ta način vsi molitvenih), ki so preostali iz prejšnjih let in kojih ima družba nič manj kot 33 tisoč. Poverjeniki naj to stvar raztolmačijo svojim članom, da ne bo zamere,
n Popravi ! V zadnjo številko »Zarje« sta se vrinila dva neljuba tiskarska pogreška.. V članku »bogoslužni jezik v tržaško-koperski škofiji« v temeljnem načelu štev. 7 čitaj časno mesto častno. — Med novicami in sicer v notici »Odlični gostje« se ima glasiti ime enega škofa Döring mesto Dörick.
n Še to je manjkalo. Iz Lloydovega arsenala smo prejeli od naših delavcev somišljenikov ; Znani pristaš in agitator »Narodne delavske organizacije« ni zadovoljen s tem, da je v tehničnem zavodu pri sv, Marku agitiral naj se delavci vpišejo v organizacijo, za kar mu je bilo že v »Zarji« primerno posvetljeno. Zdaj se je začel vtikati s svojo agitacijo tudi k nam v Lloydov arsenal. Ta mož s pristriženimi pero tnicami je razdeljeval dva dni zaporedoma pri vhodnih vratih v naš arsenal listke s pozivom : »Delavci, vpišite se v narodno delavsko organizacijo za skupni nastop v štrajku za zboljšanje plač !« Ne vemo, ali se je ta mož sam tako zmotil ali je bil v to poslan in plačan. O štrajku mi delavci nič ne vemo. Mogoče je, da se kaj kuha v ulici Lavatoio. Prav ste zadeli, res naj-
primernejši čas. Sliši se, da se arsenal opusti ali drugam premesti in sedaj mislimo delavci, kje bi si preskrbeli drugo delo. Ti nepremišljeni ljudje pri narodni del. organizaciji pa silijo v štrajk. Ker je videl ta agitator, da mu ne gredo naši katoliški tovariši pri sv. Marku več na limanice, je hotel poskusiti svojo srečo tu pri nas. Za danes mu povemo samo to, da naj pri nas le miruje, da mu ne bodo perotnice še bolj pristrižene. Kdor visoko leta, nizko pade.
n Šolarsko zavetišče ustanovi ljubljanska mestna občina v smislu sklepa občinskega sveta iz meseca maja lanskega leta. To bo zelo potrebno zavetišče za šoloobvezno mladino obojega spola. Prostori tega zavetišča bodo v stavbi nove dekliške šole ob Čopovi cesti. V Ljubljani je mnogo (okoli 200) šolskih otrok, ki nimajo čez dan v šoleprostih urah kam iti in se potepajo brez vsakega nadzorstva od strani starišev po mestu okoli. S tem lenuharenjem postajajo dečki celi tatovi, deklice pa ničvredne postopavke, ki niso za nobeno resno delo. Nekateri stariši bi sicer radi kaj poskrbeli za svoje otroke, pa so ves dan po svojem delu v kaki tovarni. Nekateri izročajo svojo deco v varstvo kaki stari ženici, pa za malo krajcarjev je tudi malo nadzorstva. Sicer pa niti ni vsaka ženska zmožna držati šolske paglavce v pravem redu. Sp pa v Ljubljani tudi taki stariši, ki se, sami udani pijančevanju, sploh nič ne zmenijo zato, kje so njihovi otroei med dnevom. Zato bo to nameravano šolsko zavetišče dobro došlo pridnim pa tudi zanikarnim starišem. V zavetišču se bodo taki otroci, ki ne morejo biti med dnevom pri svojih stariših, zbirali o poldne po šolskem pouku. Tu jih bo čakalo priprosto, pa tečno kosilo. Po kosilu bodo lahko malo poskočili ali pa se tudi pripravljali na popoldanski šolski pouk, Potem pojdejo v šolo, po šoli pridejo zopet v zavetišče, kjer dobe kos kruha in še kaj zraven. Nato se bodo lahko malo pozabavali, potem pa bo zopet sledilo resno delo za šolo do večera. Zvečer bodo morali iti zopet k svojim starišem, ker po noči se ne bo nobenega trpelo v zavetišču. Л7 delavnikih, ko bodo otroci šole prosti, bodo lahko ves dan v zavodu, ob nedeljah in praznikih, ko so stariši doma, se otroci ne bodo sprejemali v zavetišče. Tudi taki otroci, ki so že doma preskrbljeni s kosilom, bodo smeli prihajati popoldne v zavetišče. Pouk in zabava v zavetišču ne bota imela nič šolskega na sebi, dasi bodo vodile nadzorstvo otrok vzgojeslovno izobražene osebe. Za kratek čas bodo skrbele otrokom mladinske igre, telovadba in poučni izleti. Otroci bodo uživali pouk y lepem vedenj)! in vrtnarstvu, deklice pa bodo sodelovale tudi v kuhinji. — Ni dvoma, da bo imel ta zavod najlepše uspehe. Stvar se je tudi že drugod dobro obnesla. Na Dunaju imajo 30 tisoč šolskih otrok po takih zavodih, vtroci so snažni in pošteni. Stroške prispevajo po večini stariši sami, ti pa niso visoki, tako da jih lahko zmorejo tudi manj premožni. Po vseh mestih, kjer je veliko šolskih otrok brez nadzorstva, bi bili taki zavodi sila koristni.
n Nabiranje rabljenih poštnih znamk za našo narodno obrambo je prevzel gosp. Leopold Puhar v Ljubljani. Vse naše somišljenike, posebno gospode po uradih, prosimo, naj sedaj prično z nabiranjem rabljenih poštnih znamk ter naj jih odpošiljajo na naslov :	Gospod
Leopold Puhar, Katoliška Tiskarna, Ljubljana. —- Posebno one, ki imajo sorodnike po tujih krajih, prosimo, da se udeležujejo teh zbirk. Pri vsaki pošiljatvi naj se napiše poleg nabi-rateljevega imena na listku tudi število in kakovost poslanih znamk. Rabljene znamke naj iz kuvert izstrižejo, da ostane znamkin rob popolnoma nepoškodovan. Rabljeni koleki se ne sprejemajo, pač pa vse dopisnice tujih držav. Rabljene znamke naj se pošiljajo kot vzorec brez vrednosti, za kar zadošča navadna 10-vi-narska znamka. Dobrodošle so posebno zbirke raznih/znamk, sprejema se pa tudi vsaka rabljena znamka. Kot prvi dar je položil nabira-telj g. Leopold Puhar zbirko 10.000 znamk. Posnemajte !
h V A reriko, in sicer v severno Ameriko se je odpeljalo iz Trsta v mesecu oktobru 1740 delavcev, torej skoro trikrat toliko, kakor istega meseca lani. Vsega skupaj je letos od prvega januvarja do 31. okt. zvozila parobrodna družba Avstroamerikana iz Trsta v severno Ameriko 14.161 izseljencev, v južno Ameriko pa samo 3563. Lani jih je prezozila ista družba komaj eno tretjino letošnjega števila.
n Slovenski lovci nameravajo z novim lotom izdajati svoj stanovski časopis. Odbor „slovenskega lovskega društva“ v Ljubljani se obrača do vseh slovenskih lovcev s prošnjo, naj mu čim prej javijo svoje morebitne želje v zadevi nameravanega lista, ter naj lovci-pisatelji čim prej pošljejo svoje pisateljske izdelke, ki naj bi se objavili v prvi številki.
n Nov mladinski poučno-vzgojevaln i list. Katoliško tiskovno društvo v Mariboru na Štajerskem bo zelo razširjen časopis „Naš dom' z novim letom posvetilo izključno le mladini. Postal bo najožji prijatelj naših mladeničev in mladenk. Za uredništvo je pridobljen vele-ugleden slovenski pisatelj,
n „Die Freistatt“ se imenuje tednik, ki ga izdajajo na Dunaju nemški krščanski politiki. Sotrudnik tega izvrstnega lista je tudi dr. Krek List piše zelo nepristransko, celo o sedanji parlamentarni krizi. Celoletna naročnina znaša K 12. List, ki ga izdaje Friderik baron Vogel-sang, priporočamo krščanskim Slovencem, ki se zanimajo za politična vprašanja.
n Zopet Ferrer. Pravijo, da zahteva ljubimka pokojnega Ferrer ja, da se vnovič pregledajo vsi spisi sodnijske obravnave proti Fer-
rerju. S tem misli ta lahkoživka oprati madež svojega ljubljenca. Španski častniki sami so izjavili, da bodo s silo navalili na uredništva vseh onih listov, ki bi hoteli to željo Ferrerjeve ljubimke podpirati.
n Zenske profesorice. Splošno avstrijsko žensko društvo je izročilo naučnemu ministrstvu prošnjo, da bi z ozirom na pomanjkanje moških učnih moči. za moderne jezike smele na gimnazijah in realkah te jezike poučevati tudi ženske. V prvi vrsti naj bi prišle v poštev one gospe, ki imajo izpite za srednje šole, v drugi vrst i pa one, ki imajo izpite za liceje.
n 'Črn duhovnik. Med zamorci v južni Afriki, med takozvanim! Zulu, se najdejo včasi zelo nadarjeni mladeniči. Take spravijo, če le možno, misijonarji v Rim na višje šole. En tak mladenič je bil te dni v Rimu v duhovnika posvečen. V šoli se je odlikoval v inodroslovju in bogoslovju, govori pa poleg svojega Zulu-jezika še italijansko, francosko i)) angleško. Njegov oče je poglavar med zamorci v južni Afriki in še — pogan. Mlad črn dukovnik se je zdaj povrnil v svojo domovino, kjer bo deloval med svojimi poganskimi domačini skupaj s tremi drugimi katoliškimi dukovniki, ki so se bili že prej izšolali.
u Spet nova moda. Ženski klobuki so v zadnjem času tako rastli, da bi bilo kmalu potrebno ulice razširiti, da se ne bo motil promet. Hvala Bogu, kakor sedaj slišimo, nam bodo takrat ženske s svojimi klobuki vendar še prizanesle, da ne bo treba ulic na novo regulirati, ker se bo njih pozornost obrnila zdaj na nov važen komad ženske toalete, namreč na takozvani muf. V Parizu so počele nositi bogate gospe tak muf, da je podoben ogromni blazini. V sredi te blazine še reži gobec kake zverine, od straneh pa ti prete kremplji iste roparske živali. Komaj je minula nevarnost s klobuki, že bodo bogate (i)) za njimi tudi nebogate) gospe strašile po cestah s temi zverinami. Srednja cena takih ogromnih mufov je v Parizu okroglih tisoč Kron. Gorje možu !
n Tiskovine za slepce. Nekaj čudnega, kaj ne, kako se more tiskati tako, da bodo tudi slepci brali. Vendar učijo po zavodih za slepce tudi te nesrečneže čitati. Črke za slepce obstoje iz pik in črt, ki so na papirju vzbožene, tako da jih slepec otiplje s prstom, kakor male hribčke. Nekateri slepci čitajo tako pisa\ro skoro tako hitro, kakor ljudje z zdravimi očmi. — Od prvega novembra dalje sprejema pošta take tiskovine za slepce po znižani ceni v odprtih kuvertah do teže 3 kilogramov. Za tri kilograme zadostuje znamka 30 stotink.
n Železnato vino Seravallo. O tem vinu, ki ga priporočajo skoro vsi listi sveta, se v zadnjem času trdi, da kakor so dokazale preskušnje učenjakov, nima to vino nič več železa v sebi kakor navadno namizno vino. Lekarnar Pric-coli v Ljubljani pravi, da nima to vino čisto nobene zdravilne vrednosti. Ker je to vino včasih še na umetne načine barvano, se je le čuditi, kako da ga oblastnije dovoljujejo prodajati. Vse to stori denar. G. Seravallo potroši na leto lepo številee tisočakov za priporočila svojega vina po listih.
n 150 n ilijonov posojila vzame Srbija, da si malo opomore. Denar je dobila pri raznih bankirjih sveta po 4 in pol %. 56 milijonov bo porabila za železnice, 44 milijonov pa- za vojaštvo.
Cerkveni vestnik.
c Slovenski misijon imajo prihodnji teden od 12. do 19. dve. v cerkvi sv. Vincenca. Urnik je nabit po tržaških cerkvah.
)z okolice.
o Iz Sv. Ivana. Marijina družba je uprizorila v nedeljo v svojem domu krasno igro »Dve Materi«, polno najlepših prizorov zaupanja in ljubezni do Matere Marije. Ni mogoče si misliti kaj ljubkejšega, kot je prizor, ko graščakinja, kateri so roparji ugrabili na božji poti edino hčerko, polna vere in zaupanja v Marijo vzame v gozdni kapelici iz naročja Marijinega kipa Jezuščka z besedami: »Ne dam Ti ga nazaj, dokler mi ne vrneš moje hčerke edinke« ! In prizor mlade junakinje, jetnice v ječi obmorske kraljice ! Je-li nemogoče in neverjetno, da se v potrjenje tolike vere in zaupanja čudežno vrne hčerka materi ?	— Priznati moramo, da je
vodstvo umelo to igro tudi res krasno uprizoriti, da je vsebina igre prišla v uprizoritvi do svoje popolne veljave. Igralke so se potrudile, vživiti se v svoje lepe uloge in nam tako podati res nekaj lepega. Svojim nalogam so bile vse kos ; nekatere so se izkazale prav izborne igralke. Želimo jih večkrat videti in slišati na glediškem odru. Želeti je pa tudi, da se več občinstva, zlasti onih, kojim je ta igra predvsem namenjena, mater in deklet, udeleži zopetne predstave, ki se vrši v nedeljo, 12. t. m. °b 4i/i; uri popoldne v Marijinem domu. Na svidenje !
3z 3stre.
i Iz Boljunca. Minolo nedeljo, dne 5. dec. smo imeli napovedano predavanje. Ker je bilo vreme skrajno neugodno, ni bila udeležba taka. kakoršno bi bili sicer pričakovali. Zato. se jo prvi predavatelj omejil samo na glavne točke svo-
„ZARJA“
j ega predavanja o zadružništvu. Za njim je Mihael Bolčič izjavil sledeče : V »Zarji« je bilo napovedano, da bom jaz poročal o svojem potovanju na Dunaj, kar bi sicer danes prav lahko storil, bojim se le, da me marsikateri poslu šavci ne bi razumeli, ker pri nas niso ljudje poučeni o vladni predlogi starostnega zavarovanja, ker jim niso tega naši poslanci nikoli raztolmačili. Zato sem jaz tega mnenja, da naj se prej skliče shod in napove predavanje, v katerem bomo ljudem pojasnili načrt. Potem bom še le pojasnil, kake spremembe sem jaz predlagal od svoje strani na Dunaju. —Nato je še predsednik Josip Zobec utemeljeval potrebo ustanovitve gospodarske zadruge za skupen nakup in prodajo gospodarskih potrebščin. Nato se je sklenilo v kratkem zopet sklicati eno gospodarsko predavanje, na katero bomo opozorili v »Zarji« in na katerem želimo videti svoje somišljenike v obilnem številu.
Delavsko izobraževalno in podporno društvo v Boljuncu naznanja vsem svojim članom in somišljenikom, posebno pa častiti duhovščini in cerkvenim oskrbništvom, da imamo v svoji sredi zastopnika »Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani«, ki zavaruje proti požarnim škodam in poškodovanju cerkvenih zvonov. Kdor ima torej v tem okraju kaj zavarovati, naj se obrne kar naravnost na naslov :	Josip Šobe c,
Boljunc 3. Svoji k svojim !
Naznanjamo ob enem vsem vinotržcem in krčmarjem, da se dobi v Bolj uncu še veliko belega vina. Vino je prve vrste, cene pa vsled potrebe denarja prav nizke.
književnost.
kn Dr. Anton Chlondowski, Božične pesmi za mešan zbor. Založila »Katoliška Bukvama. Cena partituri K 1.30. Skladatelj nam podaje tri slovenske in eno latinsko božično pesem ; skladbe so boljše vrste, motivi domači, kretnja živa, zategadelj se bedo pesmi kmalu udomačile in se zamorejo toplo priporočat i slovenskim korom.
Nekateri alterirani sekstakordi so malo trdi ; tudi naj tenor v zadnji pesmi poje zadnje tri note a mesto d-cis, cis. S tem se pride v okom podvojeni terci in je zandji akord polen. P. H.
kn Nove „Božične pesmP za mešani zbor zložil Dr. Anton Chlondowski, salez. duhovnik na Rakovniku pri Ljubljani, so ravnokar izšle v zalogi „Katoliške Bukvarne v Ljubljani. — Cena s poštnino vred K 1.40. — S to zbirko bo našim cerkvenim zborom zelo ustreženo in je želeti, da ne manjka na nobenem cerkvenem koru. Kaj več spregovorimo v kratkem.
kn Anton Medvedova žaloigra v petih dejanjih „Kacijanar“ je izšla pravkar v zalogi „Katoliške Bukvarne v Ljubljani“. Kacijanar je gotovo ena najznačilnejših pesniških publikacij na dramatičnem polju s pristnim zgodovinskim ozadjem in se jej mora pripoznati visoka literarna vrednost. O igri bomo v kratkem bolj obširno spregovorili, uprizorila se bo še to sezono v deželnem gledališču v Ljubljani. Cena s poštnino vred K 1.50
Razno.
r Najhitrejši narod na svetu. »Journal des Debats« pripoveduje o nekem indijanskem rodu, ki biva nedaleč od Kalifornije — cela čuda. Red ima 400 duš. Ženske in moški tega plemena so obdarjeni s spretnostjo, ki se doslej ni našla v nobenem narodu. Dotično pleme se roga celemu svetu, ker lovi divjačino z orožjem in govori o ostalih Indijancih, ki streljajo divjačino, kot o manj vrednem narodu. Otroci in žene love zajce prosto z rokami, ker tako hitro teko, kakor zajci ! Pa to so samo igrače proti temu, kar store moški. Moški vlove jelena in bivola z rokami za roge ter jih privedejo k svojim kočam kakor jagnjeta, da jih potem pobijejo. Niti naj hitrejši konj ne more teči tako hitro' kakor moški tega čudnega plemena ! Profesor Mac Gees, ki je dalje časa živel med temi ljudmi, pripoveduje, da se je vedno čudil njihovi tako izvanredni hitrosti, s katero so vlovili kar vsakega konja.
r Zdravstvena pravila za kurjenje peči. Predno se peč zakuri, naj se obriše s peči in cevi prah, ker se iz njega razvijalo na gorki peči škodljivi plini. — Pepel naj se iz peči pazljivo odstrani, da se zrak v sobi ne opraši. —
Razpokline peči naj se zamažejo, ker uhajajo drugače skozi škodljivi plini. — Ko se peč kuri, naj bodo iz početka okna odprta ; več ko je svežega zraka, bolje »vleče«, in manj se kadi. Z raznimi akvariji, vodometi, vodnimi posodami in drugimi podobnimi stvarmi se omogoči zadostna potrebna vlažnost zraka. — Gorkota zraka v sobi ne sme pri zdravih ljudeh presegati 18 stopinj Celzija (15 stopinj Reaumurja) ; pri otrocih mora biti manjša, pri starejših ljudeh je lahko nekoliko večja. — Kogar pri 18 stopinjah Celzija zebe, naj dela krepke telesne kretnje, spije naj kaj gorkega ali naj se v potrebni tudi obleče bolj gorko, a sobe ne sme preveč razgreti.
r Siromak Rotschild. — Najbogatejši mož v Avstriji je danes baron Alberst Rotschild, katerega premoženje znaša 11 mil jard 126 milijonov 594 tisoč 673 K. Če računamo cd te vsote samo po 4 cdstotke obresti, znaša to na leto okroglo 440 milijonov, K, t. j. na dan nad 1 milijon 200.000 K, na uro nad 50 tisoč, na minuto 833 in na sekundo 13 K. Najstarejši sin tega bogataša Jurij je v norišnici, naj starejša hčerka je neozdravljivo gluha, a naj mlajši sin, 21 letni Oskar se je ustrelil zaradi »nesrečne« ljubezni do neke postrežnice. Tako siromak Rotschild vkljub kupom denarja nima sreče.
r Kdaj se žanje po svetu ? Meseca januarja, ko je pri nas zemlja pokrita s negom in ledom, žanjejo v Avstraliji, Novi Zelandiji in delu Čila ter v nekaterih krajih argentinske republike. Meseca februarja prične žetev v Indiji in gornjem Egiptu in konča meseca marca v spodnjem Egiptu. V aprilu žanjejo na Cipru, v Perziji, Mali Aziji, Meksiki in na otoku Kubi. V maju v Alžiriji, Srednji Aziji, na/ Kitajskem, Japonskem, v Maroku in v severoa meri ški h državah Teksasu in Floridi. V juniju v podonavskih državah, Grški, Ogrski, južni Franciji in seve-roameriških državah Kaliforniji, Luiziani, Mi-sisipju, Alabami, Georginiji, Tenesi, Virginiji, Utahu, Koloradu in Mi somi. V juliju v večjem delu Avstro-Ogerske, v Nemčiji, severni Francoski, Švici, Rusiji, Poljskem, Angleški in severnih Združenih državah. V avgustu žanjejo v Belgiji, na Holandskem, Severni Angleški, Kolumbiji. V septembru v Škotski, Švedski, Norveški in severni Ruski; ob enem prične žetev koruze v Ameriki. V oktobru dokončujejo žetev v Severni Škotski. V novembru in decembru spravljajo v žitnice v Severni Avstraliji in v Južni Afriki.
Umetni zobie
Plombiranje zobov — izdiranje zobov
BREZ VSAKE BOLEČINE
v zobozdravniškem kabinetu
jlll.il. Dr. €. ijellmer in fi. £ukež
TRST — Via Nuova št. 13, I. ndstr. — TRST
SVOJI K SVOJIM!	SVOJI K SVOJIMI
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
-- KNJIGOVEZNICO --
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najflnejših. Posebno solidno In ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje mlssalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
TRST. - Ulica Cecilia štev. 9. — TRST.
fcnec KONRAD SKAZA,
delavnica za vsa cerkvena dela
v St. ULRICH, Groden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOOOOOOOäOOOOOOOOOOOOOÖOäO OÖOSSÖÖOÖÖÖÖOOÖOOÖOOOÖÖÖOÖÖOOOOÖÖÖÖÖÖÖÖOÖOÖOOOÖÖÖOÖÖOOÖOÖÜOOOOÖOOO 90
11 ЖГП 17 A mD П n 17TRT A ZGOTOVLJENE MOŠKE IN
90 90 99 90
NOVA TRGOVINA
e© ©e ©o o©
ŽENSKE OBLEKE :: :: ::
00
.00
OOÖOOOOOOÖOOOÖOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOÖOÖOOÖOOOOOOOÖOOOOÖÖOOÖ©OOOOOO0O
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
BOHINEC & C=
Via delle Torri 2 - CLRST - Via S. Lazzaro 17
(ZA CERKVIJO SV. ANTONA NOVEGA.)
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
00
oo
oo
oo
oo
00
oo
00
00
So
oo
oo
oo
90000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000©
= Velika zaloga, točna in soliDna postrežba =
Stalne in nizke cene. — jtaročila po meri izvršujejo se najelegantnejše in ceno.
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
oo
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
ZALOGA
likerjev v sodčkih in butiljkah
ЈДКОВ pERHflVC
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščen j a itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
jfovo pogrebno podjetje
VIA VINCENZO BELLINI ŠT. 13.
Z bogato opremo za vsakovrstni pogreb ter prodaj alnico mrtvaških predmetov, raznih vrst vencev, voščenih sveč, umetnih cvetlic, vencev in cvetlic za birmance in novice i. t. d., i. t. d.
se je preselilo
7
■
blizu lekarne Ftosris. (piazza Goldoni.)
_ It»


LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
»m*» «voj 111-* i c I v tTi-Mtii. 111 i n delle 1 *< »«te O. Sprejema hranilne vloge, za kojih varnost jamčijo vsi člani zadruge, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem, cenjenim nad t r i no. il j one Kron..
in na 60 dnevno odpoved po 43/4% Q brez kakega odbitka za rentni da-
od vsakoga in jih poimesečno obrestuje po

vek, katerega plača hranilnica sama, tako, da dobijo vlagatelji odvloženih 100 K na leto čistih obresti 4 50 v, oziroma 4 K 75 v. Posojila daje le svojim. Uraduje se vsak delavnik od 9—12 ure dopoldne in od 3—4 in pol ure popoldne. V uradu pri sv. Ivanu se uraduje delavnik od 5—7 ure zvečer, ob mdeljah od 11—12 ure dopoldne.
IV^celsstvo.
»*♦ »*♦
t
❖
❖
V
f
V
v
v
v
❖
f
v
v
*
v
v
v
❖
❖
❖
f
v
f
❖
❖
❖
❖
*
❖
❖
❖
f
❖
❖
❖
❖
❖
❖
❖
t
v
❖
v
t
V ❖
f
V
v
f
♦>
PRODAJALNA
mtiii,. risi iničim
ulica Posle ši. i - @RST - Telefon št. 2326.
----———-----------------□ o O—--—---------—---------
Zaloga molitvenikov, v slovenskem, hrvatske m, nemškem in laškem jeziku, raznovrstnih rožnih vencev, svetinj, malih in velikih podob, različnih kipov in križev, vsakovrstnih palm za oltarje, sveč razne kakovosti za cerkveno in domačo rabo, raznega papirja in vseh pisarniških potrebščin i. t. d , i. t d.
Za častite župne urade in gg. duhovnike::
imamo v zalogi cerkvene tiskovice, kanon tabele, proprium za brevir in missale, rituale, brevirium, horae diurnae, vademecum, birete, kolare šemisete, in sploh vse druge cerkveno potrebščine.
Družinska pratika za i. 1910.
Vsa cerkvena oblačila, zastave i. t. d.
sprejemamo v popravilo ali preskrbimo novo.
Razprodaj uiiplic ia kolakai za aluaane Sloieace. - Znakov soc. zveza in dr.
Sprejemamo vsa KNJIG O V EŠKA DELA in preskrbimo tudi OKVIRJE ZA SLIKE.
Zahtevajte seznam naše prodajalne, ki se Vam pošlje brezplačno.
Uljudno se priporoča
„katoliško tiskovno društvo“ v Trstu.
❖
❖
❖
❖
t
❖
❖
❖
t
v
❖
❖
*
❖
❖
❖
*>
❖
❖
❖
❖
❖
*
❖
t
❖
❖
❖
❖
*
♦>
<♦
❖
❖
❖
*
❖
❖
❖
❖
❖
*♦**♦**♦*♦♦**♦**♦**♦**♦**♦**♦**♦**♦**♦**♦**♦**♦***