St. 107. Trst, v petek 18. aprila 1913. Tečaj XXXVI!I. IZHAJA VSAK DAN tsil «b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične ItOT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakurnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani. Kabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ifitai, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ••mrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po lO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak. udaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-aa&oj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinost« je m»i /* NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K. S mesece 6K;ai n»-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava no ozira ■»rooolnt d a. uodsljsko l*4anj» „EDINOSTI ' itu*: <• 0«lo Uto Kron 5-ao, x» pol lota Kros 2 tO. Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nofr»n*o-vana pisma se ne eprejemajo In rokopisi 89 ne vrs ajo. Naročnino, oglas« in reklamacijejo pošiljati na uprav . * UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 20(Narodni tis ) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. • ik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .EtLao-i'. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnltnl ra?un Stev. 841-652. TELEFON It 11-57. Politično društvo „Edinost" UOLILSKI SHODI Za volilce V. okraja: danes, dne 18. t. m. ob 8 zvečer v gostilni „Reclam" ulica S. Maurizio št. 15. Za spodnji Rocol : danes ob 8*30 zvečer v gostilni g. Škilana (pri Drijonu) Rocol št. 683. BRZOJAVNE VESTI. Premirje na bojišču. PARIZ 17. (Izv.) Potrjuje se, da so Bolgari in Turki sklenili na čataldskem bojišču 10 dnevno premirje in sicer ustmenim potom. V Čekmedže zidajo že Turki mostove, da se bodo turške čete po podpisu miru lahko takoj vkrcale in odpeljale v Anatolijo. „Matin" poroča, da se premirje po dogovoru lahko podaljša vedno zopet za 10 dni. Odpoved premirja se mora naznaniti 48 ur pred potekom. Obe stranki sta se zavezali, da tekom premirja ne bosta ojačevali svojih čet, ampak nasprotno: del vojaštva odposlala domov, da se tako olajšajo mirovna pogajanja. SOFIJA 17. (Izv.) „Agence teleg. bul-gare" izjavlja, da je bilo premirje sklenjeno ustmenim potom za par dni, da obe stranki lahko pokopljeta mrliče. DUNAJ 17. (Izv.) Tukajšnji uradni krogi potrjujejo vest, da so sovražnosti pri Ča-taldži ustavljene. Četudi premirje formalno ni bilo sklenjeno, vendar to na situaciji čisto nič ne spremeni. Gotovo je, da bo taktičnemu premirju sledilo tudi formalno. Balkanske države so namreč obljubile velesilam, da odgovore na njih zadnjo noto glede posredovanja še tekom tega tedna in kakor kaže, bodo posredovanje velesil tudi sprejele in se s tem zavezale, ustaviti vse sovražnosti. Vojaški in politični položaj pred Skad-rom se še ni predrugačii. Kralj Nikola in vlada odločno vstrajata pri zahtevi, da mora Skader pripasti Crnigori, ker je to za Črno- Darlamentarja v Skader, ki na| sporoči Essad paši sklep Porte. Velesile so pre pričane, da se Črnagora ne bo upala ustaviti tega parlamentarja. Avstrijski zastopnik je predlagal, naj razširi blokada in če treba, tudi izsiU od Črnegore vpoštevanje sklepov velesil. V avstrijskih diplomatičnih krogih se tudi zatrjuje, da |e admiralski svet internacionalnega brodovja v principu že sklenil raztegniti blokado do Drača. Kedaj se to | izvrši, še ni gotovo. Admiralski svet Je dalje sklenil, da izvzame iz blokade one ladje, ki bi prepeljavale srbske čete izpred i Skadra v domovino. Dalje se poroča iz zanesljivih krogov, da so velesile opustile svoje prvotno odklanjajoče stališče proti zahtevi balkanske zveze glede vojne odškodnine. Velesile so sedaj pripravljene privoliti v primerno odškodnfno in se pri tem ozirati na interese vseh balkanskih držav, posebno pa Bolgarske. Seda] se vrše med velesilami posvetovanja, s kakimi kompenzacijami na| bi se omogočilo Črnigori, da odstopi od Skadra. SOFIJA 17. (Izv.) Grška vlada je že sporočila, da se strinja z načrtom posredovanja velesil glede sklenitve miru. Odgovor Srbije še ni prišel, a je gotovo, da bo zadovoljiv. PETROGRAD 17. (Izv.) V tukajšnjih diplomatičnih krogih zatrjujejo, da se prično jutri v Cataldži pogajanja glede sklenitve preliminarnega miru in sicer na podlagi meje Enos—Midija. Pogajanja se bodo vršila le med Bolgari in Turki. Če premirje 10 dni ne bo zadostovalo, se zopet podaljša. Govori se, da premirje samo zato ni bilo formalno sklenjeno, ker bi se morali potem priključiti tudi Srbija in Grška, kar bi pa pomenilo le zavlačevanje sklenitve miru. Tržaški parnik „Sabbfa" prodrl blokado in izkrcal v Medovi živila. DUNAJ 17. (Iz7.) Semkaj je došlo poročilo, da je tržaški parnik »Sabbia*, last tvrdke Pollich, ki je napovedal svojo vožnjo na Sredozemsko morje, prodrl internacijo-nalno blokado, se vkrcal v Medovi in izkrcal tamkaj živila za črnogorsko armado. Kapitan parnika „Villiam", last „Ungaro-Croate", katerega je internacijonalno bro-dovje ustavilo, je predvčerajšnjem izpovedal, da je videl na višini pred Medovo neki parnik. Internacijonalno brodovje je na par* goro življensko vprašanje. Srbske čete seinik, o katerem so vsi mislili, da se nahaja s!cer ne vdeležujejo aktivnega obleganja,! že v Sredozemskem morju, takoj otvorilo lov a želje velesil, naj odidejo izpred Skadra,'in torpedovke so ga v resnici tudi vjele. Srbi še niso Izpolnili. Vrh tega oblegovalna j Izkazalo se je, da je pripeljal v Medovo armada še ni ničesar ukrenila, da bi se j živila in se mu je posrečilo prodreti blokado izročil Essad paši dekret, s katerim se mu naznanja, da ne sme napadati srbske armade. Skadrsko vprašanje je prišlo tudi na zadnji seji veleposlanike reunije v Londonu na razgovor. Razpravljalo se je o odredbah, ki naj bi spremenile dosedanjo situacijo. Eden izmed zastopnikov velesil je predlagal, naj odpošlje admiralski svet internacijonai-nega brodovja v črnogorskih vodah svojega in izkrcati blago. Torpedovke so prisilile parnik, da se je takoj vrnil in so ga eskortirale v Er cegnovl. Poslaniška reunija v Petro gradu. PETROGRAD 17. (Kor.) Današnja seja bolgarsko-rumunske konference je trajala poldrugo uro. Razprave napredujejo ze!o ugodno. Vsled odhoda zunanjega ministra PODLISTEK. AKTA. Zgodovinski roman iz Neronovih časov, j Spisal Aiekaander Dama*. — Prevel F. P. Minil je že skoraj dan po Neronovi' smrti. Proti večeru je v3topila v mrtvaško sobo bleda, shujšana ženska, toda še vedno krasna. Bila je Akta, ki je, čini je izve-j dela o Neronovi smrti, hitela i i katakomb,; da še enkrat vidi svojega ljubljenega Lucija, Icel, Galbov osvobojenec, ki je spuntal ljudstvo, je medtem postal v Rimu vsemo-j žen. Od nJega je Akta dobila dovolj inje, da izkaže cesarju poslednjo ljubav. Čim je zagledala nekdaj tako krasnega moža, kako je; s spsčenim obrazom in ves umazan od krvi ležal na priprosti blazini, se ji je izvil iz prsi vzklik, izražajoči vso neznansko bo- i lest, ki jo je občutila v tem hipu. Poljubila je Nerona na čelo in mu na to oprala okrvavljeno telo. Na to ga je zavila v beli, z zlatom pretkani pfašč, ki ga je nosil sam in ki ga ji je bil daroval, ko sta se vlde'a poslednjikrat. Na vozu, ki ga je pripeljala s' seboj, ga je dala natihern prepeljati v Rim.| Tam mu Je priredila priprost pogreb, kakor: za navadnega meščana, in je pokopala nje-; govo truplo tik Domicljevega nagrobnega spomenika na griču, poraščenem z vrtovi, j Tu si je Neron le za življenja dal vdolbsti; grobnico z mramornatim oltarjem in krasnimi stebri. Ko je izpolnila svojo dolžnost, se jej nema in nepremična še ves dan mudila ob t grobu, kleče in moleč, podcbna bolestnemu kipu. Srce se ji je umirilo; nato je polagoma vstala in se napctla poslednjikrat v katakombe, katerih ni zapustila nikoli več. Udano in z največjim samozatajevanjem je opravljala med kristijani dela krščanskega usmiljenja in je požrtvovalno stregla bolnikom, ki |ih je bilo v katakombah vedno dovolj. Toda njeni burni doživljaji so zelo neugodno vplivali njeno zdravje ; kmalu je jela bolehati in čez nekaj let, ko je v katakombah izbruhnila nalezljiva bolezen, je Bog poklical Akto k sebi. Obdana od svojih to-varišic je po kratkem boju s smrtjo izdihnila svojo dušo z Lucijevim imenom na ustnicah. Pokopali so jo v katakombah in posuli njen grob s kamelijami. Žalovanje po nji je bilo splošno, kajti Akta se je bila s svolo dobrotljivostjo in ljubeznivostjo priljubila vsem. Zato je ostala kristjanom, ki so se še vedno zbirali v teh podzemskih hodnikih v najboljšem spo.Tinu. Molili so zanjo In bili trdno prepričani, da je gospod tudi njo sprejel v svoje kraljetsvo. Molili so tudi za nesrečnega cesarja Nerona. ki jim je priza dejal tolifco zla, in upali, da napoči slednjič tudi krščanstvu nova doba. Tu se naša povest končuje in pričenja zgodovina novih bojev in zmag krščanstva, ki je slednjič osvobodilo svet rimskega tiranstva in podrlo trhlo pogansko stavbo, katere najizrazitejši zastcpnikik je bil blazni cesar Neron. Kaj pa Epafrodit in Spor ? Našli so ju mrtva v j3mi, a poleg njiju zlato škatljlco. Vsebino sta si bila po bratovsko razdelila; strup, ki je bil namenjen Neronu, je zadostoval obema. KONEC. Sazonova na dopust, se vrši prihodnja seja šele potem, ko se Sazonov vrne v Petro-grad, kar se zgodi najbrže že v ponedeljek. Sazonov na dopustu. PETROGRAD, 17, (Kor.) Zunanji minister Sazonov je odšel za par dni na svoje posestvo v Grodno na dopust. Diference med balkanskimi zavezniki. DUNAJ 17. (Izv.) Odnošaj! med Bolgarsko in Srbijo postajajo vedno bolj napeti. Nasprotstva so nastala vsled tega, ker Bolgarska odločno zahteva, da dobi oni del ozeral|a, ki ji pripade po pogodbi. Vendar je več kot jasno, da zavezniki pri sklepanju pogodbe niso računali z vsemi eventual-nostmi. Tako Bolgarska sploh ni mislila na okupacijo Tracije, kar se je zgodilo. Faktum je, da bo zveza razpadla, če bo Bolgarska vstrajala pri svojih zahtevah. DUNAJ 17. (Izv.) Bolgarski listi ostro napadajo Bolgarsko in izjavljajo Javno, da ni izključeno, da pride radi razdelitve Ma-cedonije do vojne. Tako Bolgari kakor Srbi ojačujejo svoje pozicije. Srbi so odposlali del svoje skadrske armade pred Bitolj, Bol- fari pa so odposlali eno novo divizijo pred eres. Srbska skupščina. BELGRAD 17. (Izv.) Pri sestavljanju dnevnega reda za jutrišnjo sejo, je poslanec Ribarac prtdiagal, naj pride na dnevni red tudi odgovor na interpelacijo glede srbsko-bolgarske pogodbe. Ministrski predsednik Pašlć je odklanjal predlog z motivacijo, da razprava o pogodbi sedaj še ni umestna. Po kratki živahni debati je bil predlog poslanca Ribarca odklonjen z 80 proti 20 glasovom. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 17. (Izv.) Bivši minister Take v je na današnji se|f sobranja vložil interpelacijo, če v resnici odgovarja dejstvu, da je Bolgarska odstopila od meje Midija- Rodosto vsled energične intervencije Rusije in inter pelacijo glede vdeležbe srbske armade pri naskoku na Drinopolje. Poslanec Dobrinović je vložil interpelacijo, zakaj so ves vojni plen, ki Je bil odvzet Turkom pri Kočani, Stipu in Strumici, kjer je sedma bolgarska divizija operirala skupno s srbsko tlmoško divizijo, odvzeli Srbi. _ Ogrski naučni minister v avdijenci. DUNAJ 17. (Kor.) Cesar je sprejel da nes ob yal popoldne ogrskega ministra za uk in bogočastje v posebni avdijenci. Bela pl. Jankovics je referira! predvsem cesarju o cerkvenih zadevah. Včeraj je naučni minister dal|e časa konferiral s papeževim nuncijem. Poljsko-rusinska pogajanja razbita. LVOV 17. (Izv.) Konservativna poljska stranka je na svoji današnji večerni seji sklenila, da ne more privoliti v volilno Metka in njen greh. Spisal Jos. Vandot. Onkraj planine, ravno tam, kjer se pričenja nizko, grbavo rušje, Je stalo takrat nerodno znamenje. Na trhlem, močno pre-perelem drogu je visela plošča s čudno, nerazločno sliko. Vse poteze so bile zamazane, ali vsled starosti, ali vsled nerodnosti neznanega slikarja — kdo ve to? Razločevalo se |e samo še velikansko žrelo neznane zveri, ki le kazala dolge, ostre zobe, in iz žrela je molelo nekaj, človeški roki podobnega. Pod ploščico je bil bržkone tudi napis. Toda tedaj je bil popolnoma izbrisan, in tujec je zaman stal pred znamenjem in zmigaval z glavo. Ni si mogel razložiti, kaj pomeni ono žrelo in roka ki moli iz žrela. Toda ljudje so dobro vedeli, zakaj stoji ono znamenje tam onkraj planine. Od roda do roda je šlo. In zato so vedeli, da je bilo postavljeno ono znamenje v spomin rajnega pastirja Udrča. Zgrabil se Je bil tu rajni pastir Udrč z medvedom, ki mu je hotel raztrgati čredo. A preslab je bil pastir Udrč. Zato pa Je raztrgal med7ed njegovo čredo, in raztrgal je tudi njega samega. Pobožni ljndje so mu postavili zato znatrenje in ztnolili očenaš za njegovo dušo, kadarkoli so šli mimo. v In tudi Šimnov Tomaž je zmolil pred znamenjem očenaš za dušo rajnega Udrča. Tisto jutro je bil prhpel onkraj planine, pa se je ustavil pred znamenjem. Rovnico je spustil na tla: odkril se je in se je pokrižal pobožno. A Sfmnov Tomaž je bii resnično pobožen človek; zato se ni zadovoljil samo reforma, ker je proti njej katoliški episkopat. Cesarski namestnik Bobrzynski, ki se je podal na Dunaj, poda jutri cesarju svojo demisijo. Ce bo demisija sprejeta, bo njegovim naslednikom imenovan eden izir.ed višjih uradnikov. Pogajanja za gališko deželnozborsko volilno reformo so s tem definitivno razbita in glavno rusinsko glasilo „DUo* že napoveduje najostrejši boj Rusinov proti Poljakom. Češko - nemška spravna pogajanja. DUNAJ 17. (Kor.) Listi poročajo, da so se danes zglasili voditelji čeških Nemcev pri grofu Stiirgkhu In konferirali ž nJim glede delazmožnosti češkega deželnega zbora m eventualnega kratkega zasedanja. Kocferercl so prisostvovali tudi poslanci Bachma m, Logdmann, Herold, Roller in Pacher in notranji minister baron Heinold. V šlezijskem deželnem zboru se ne sme govoriti v slovanskem jeziku. OPAVA 17. (Kor.) Pri današnji razpravi o 4 šolskih zakonih, so slovanski poslanci v generalni debati odločno nastopili preti §§. 9 In 17, ki omejujeta pravico občin pri imenovanju učiteljskega osobja. Ko je pričel poslanec Gudrich govoriti Češki, le nemška večina ostentativno zapustila zbornico. Slovanski poslanci so radi tega začetkom zagroziti z najhujšo obstruk-cljo. Konečno je izjavil voditelj man|š!ne, poljski poslanec dr. Michejda, da Je opezi-cija pripravljena privoliti v primerne kompromisne predloge. Ob enih je bila seja nato prekinjena in se je nadaljevala ob l/a5- Pristaniška stavka na Reki. REKA 17. (Izv.) Zveza delodajalcev je povabila zaupnike štrajkujočih pristaniških delavcev na posvetovanje glede zopetnega nastopa dela. Zaupniki štrajkujočih so povabilo odklonili. Nato je zveza delodajalcev danes zvečer na svoji seji sklenila, izpreti vse štrajkujoče od jutri naprej za nedoločen čas. Zvišanje rekrutnega kontingenta. BUDIMPEŠTA 17. (Izv.) Na svojem povratku z Dunaja Je imel honvedski minister Hazay daljšo konferenco z Lukacsem, nakar je bil izdan komunike. V komunikeju izjavlja Hazsy, da se je na dunajski konferenci razpravljalo samo o vprašanju majskega avanzmaja, nikakor pa ne o zvišanju rekrutnega kontingenta. Kljub komunikeju izjavljajo ogrski opozicijonalni krogi, da je postalo vprašanje zvišanja rekrutnega kontingenta aktualno. Ruski vojni ataše na Dunaju odide na dopust. DUNAJ 17. (Izv.) V zvezi z znano vohunsko sfero bratov Jarabričev se danes izjavlja v dunajskih krogih, da odide ruski vojni ataše na Dunaju v kratkem na dopust, s katerega se več ne vrne. z očenašem. Kajti ozrl se je naravnost ra ploščico, pa Je izpregovoril na glas : „Udrč, pastir si bil, pa si prišel gotovo naravnost v nebesa. Kaj ti Je treba očenašev ? Kaj, ti Udrč?... A rad me imaš, Udrč, rad, kakor imam jaz rad ongavo Metko. Zato si mi pa tudi poslal nocoj te lepe sanje... Zahvaljen bodi, Udrč 1 Sto maš plačam, kadar dvignem zaklad pod onira-le borovcem. Sto maš jaz in sto moja ongava Metka... Zahvaijen bodi, Udrč^— amen." Šimnov Tomaž se je pokrižal spet pobožno in se Je pokril s svojim pefedrarim klobukom. Pobral je rovnico s tal in se |e zagledal za trenutek v orjaško skalovje, ki je štrlelo kroglnkrog navpično v nebo. Sen s planine Je prihajalo prijetno zvončkljarje živinskih zvoncev, in tuintara je bilo čuti človeški glas sredi zagorske divjine. Tomaž Je zagledal gori pri širokem snežišču tropo divjih koz, ki so se pasle po gručevju, in tedaj jih |e pričel šteti na prstih: „E^a, dve, tri... deset... petindvajset... Hehe, petindvajset l14 Zadovoljno se Je posmejal in Je raztegnil svoja, z bodečimi, sivimi kocinami porasla lic?. „Petindvajset Jih je, hehe! Petindvajset voz zlate rude popeljem doracv.' In kaj potem, Tomaž? V svili in zlatu bo hodila ongava Metka okrog. Kaj, Tomaž ? Ali ne zasluži ongava Metka ? Kaj ni solnce grše od nje? — Hehe, petindvajset voz..." In Šimnov Tomaž si Je mel zadovoljno svoje hrapave roke. Smejal se Je v srčni radosti, in cčl so se mu kar svet'le. Pre-stopica! Je v svojih nerodnih, lesenih c kilah in je ponavljal venomer: »Petindvajset jih je — hehe, petindvajset..." (Dalje.) Stran IT, 2MFO3T « 51. 107 V Trr*.u, IS aprila 135 B Odpust židov fz ruske armade. PETROGRAD 17. (Izv.) Duma je v današnji ta|ni seji razpravljala o zvišanju re-krutaega kontingenta za I. 1913, Pri tej priliki so leakcijonarci stavili predlog, naj se Židi izključijo iz ruske armade. O predlogu se Je vnela živahna in mestoma zelo burna debata. Sklepi niso znani, ker |e vsako poročanje zabranjeno. Angleški kralj pri poroki princese Viktorije Luize. LONDON 17. (Izv.) Oflcijozno se naznanja, da se angleški kralj Jurij vdeleži po roke nemške princese Viktorije Luize. Kralja bo spremljal na potovanju zunanji minister sir Edvard Qrey. Politični krogi pripisujejo temu dejstvu važen političen pomen. LONDON 17. (Irv.) Reuterjev urad poroča: Z ozirom na poročila listov, da bo spremljal kralja Jurija na potovanju v Berlin tudi sir Grey, je treba konstatirati, da v zunanjem ministrstvu o tem šs ni ničesar znano. Kralj Alfonz obišče Poincareja. PARIZ 17. (Izv) Španski kralj Alfonz pride, kakor se zatrjuje, meseca maja v Pariz, kjer bo gost predsednika Poincareja. Generalni štrajk v Belgiji. BRUSELJ 17. (Kor.) Včeraj so morale nekatere tukajšnje tovarne vsled pomanjkanja surovega blaga ustaviti delo. Velike demonstracije, ki so se vršile včeraj, so se končale popolnoma mirno. V Antwerpnu bo promet tekom par dni zastal, če stavka ne preneha. V provinci Hennegau štrajka 86 000 rudarjev, 43.000 kovinarjev, 18.600 steklarjev, 16.900 kamnarjev in 9.000 raznih drugih delavcev. AvijatiSka nesreča. ATENE 17. (Kor.) „Agence d'Athenes* Javlja iz Soluna: Avijatik Argyropoulos Je pr« poletu nad mestom Langade padel z aeroplana in obležal na mestu mrtev. Papeževa bolezen. RIM 12. (Kor.) Papeževo zdravstveno stanje se je nekoliko zboIJŠalo. Kakor poroča „Giornale d' Italia" iz zanesljivega vira, so sklenili zdravniki vsled okrevanja bolnika izdati jutri zadnji Javni buietin. RIM 17. (Kor.) Ob 4 popoldne Je sprejel papežev tajnik Merry det Val skupino belgijskih romarjev, ki so mu izročili za papeža 125 000 lir. Od 4 30 popoldne so zdravniki papeža zopet preiskali In konstatira!', da je njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo. 0 angleško - nemški zvezi. V francoskem oddelku korespondence „Information" komentira neki „Ae" pod naslovom „Anglija ia Nemčija" potovanje pruskega princa Henrika v London in dokazuje — brez dokazov, da ste si Anglija in Nemčija že v naročju. V politiki je pač vse možno in dostikrat mečejo človeku nasprot i nisi peska v oči s takim uspehom, da dolgo) ne more izpregledati in zapaziti dejanske* resnice. Angleško-nemška zveza bi bila zelo pojm:}iva in celo zahteva narave,, če ne bi delah politike — gospodarski interesi. Ti pa so na Nemškem in na Angleškem taki, da si želijo i tu i tam, da bi tekmec doživel čimpreje gospodarski polom in političen poraz. Da se vidi, kake so pobožne žeije nemškega srca, priobčujemo ves članek v pre vcdu, ne izpustivši niti »apoteoze" trozveze, v katero izzveneva avstrijski slavospev nemški velesili: „Pruski princ Henrik, brat nemškega cesarje, se mudi sedaj v Londonu, kamor Je šel, glasom uradnih listov, po čisto osebnih pcslin. Pri tem se moramo spomnit?, da je bii princ tudi lansko leto v Londonu in da Je oct tedaj razmerje med Nemčijo in Anglijo znatno izpremeniio svoj značij. Princ je veliki admiral in generalni nadzornik nemške mornarice in po njegovem zadnjem potovanju se je govorilo o dogovoru mogočnih mornaric obeh držav. Po dcšiih nam in zelo zanesljivih obvestilih bo imelo potovanje princa Henrika velik političen upliv na dogodke; prave posledice njegovega bivanja v Londonu pa se sedaj še ne dajajo presoditi. Bethmann-Halhveg (nemški kancelar) je povdarjal v svojem govoru važnost akcije, ki bi združila angleško in nemško pleme, dočim Je Sazonov (ruski minister za vnanje stvari) glasom uradnega poročila v svojem govoru mino-lega petka odločno zanikal različnost mišljenja narodov v političnih vprašanjih. Mi pa, ki motrimo pazno politične dogodke zadnje dobe, mi moramo reči, da ni dvoma, da se združenje nekaterih plemen pripravlja, če že ni — dejstvo. Angleški in nemški narod sta oba stega plemena in zato ni nikakor izključeno, da se v resnici združi to, kar si Je že po naravi tako blizu. Pri tem treba računati na vzajemno simpatijo obeh narodov in na možnost prilagoditve drugega drugemu. Za balkanske krize Je Anglija takoj razumela, da se njene nakane zelo razlikujejo od francosko-ruskih. Nezaupna nevolja angleških diplomatov radi spletk, ki so se godle pred izbruhom balkanskega prevrata in ki se še nadaliujejo tekom vse krize, se je Še občutno povečala in je povzročila, da ste se stališči Anglije in njenih dveh zaveznic Francije in Rusije — še bolj razmaknili. Posledica poizkusa, ki Je hotel zavdinjati Anglijo le osebnim interesom teh dveh zaveznic, je ta, da sta se začeli Anglija in Nemčija približevati druga drugi. To zbliževanje, ki Je pospešuje sorodnost plemen, razprŠuje gospodarske pomisleke in male ljubosumnosti, ki so včasih zaoblačevale nebo obeh velesil. Prva pomorska velesila (Anglija) in najmočnejša sila na kopnem (Nemčija) sta se združili, ker imata le en cilj, namreč — da odpreti povsod vrata svoji trgovini ln industriji. Minolega novembra Je bil pruski princ Henrik prinesel iz Londona preliminarije pomorskega sporazuma; sedaj pa se vrne v Berolln s čisto pravilnim dogovorom in morda celo s preliminarlji angleško nemške zveze. Anglija je le še po imenu pristašica tripleentente (igra torej vlogo kakor Italija v trozvezi. Op. ured.); onega solidnega sporazuma, ki je s svojo močno voljo vzdrževal v Evropi mir vkljub velikim in malim izzivačem, pa ni več. Sedanja balkanska kriza končuje z apoteozo trozveze, koje vladarji so tesno sklenjeni očuvali mir svojim narodom !* Tako člankar v gori omenjeni korespondenci ; bodoči dogodki pa pokažejo, v koliko je tu le želja porodila misel. »Ne dajte nič Hrvatom, a mi (Madjari) vam damo vse, kar hočete 1" Italijani so tudi res vedno delali v tem smislu. Sedaj pa je prišlo tudi njim plačilo. jZavratni Madjari so računali, da se Italijani v boju s Hrvati — pomadjarijo. Ker pa Madjari vidijo sedaj, da madjarstvo slabo napreduje, hočejo imeti vsaj neomejeno politično oblast. Tako bomo imeli tri vrste policije. Za nas Slovane pa ne more priti slabše, nego je. Zato nam Je pač vse eno, koliko vrst policije je tu. Ali Italijanom se prav godi. Naj le občutijo železno pest tudi oni! Pismo z Reke. Reka, 15. IV. 1913. Štrajk. Voditelji štrajka na Reki so vendar uvideli, da Je že dovolj nesreče s sedanjim štrajkom. A če bi prišlo celo do generalnega štrajka, bi bilo to naravnost katastrofalno. V nedeljo predpoldne se je vrSIlo namreč na dvorišču stare honvedske vojašnice veliko zborovanje, na katerem bi se bil imel proglasiti generalni štrajk, oziroma skleniti kaj druzega pozitivnega. Zbralo se je okolo 2000 delavcev iz „Danubiusa44 in nekaj stotin druzih delavcev. Zborovanju je predsedoval delavski vcdja Brus ia govorilo Je več govornikov, samih delavcev. Govorili so italijanski, hrvatski in madjarski. Vsi pa so menili, da bi bii generalni štrajk prava katastrofa in da je bolje, da štrajkajo samo delavci „Danu biusa" in da jih drugi delavci le podpirajo. Delavci podružnice „Danubiusa* v Kraljevici in tvornice torpedov so obljubili, da bodo dajali za štrajkujoče vsak po eno dnevnino na teden. Razun tega dajo štrajkujoči delavci svoje otroke usmiijenim meščanom v oskrbo. Nekateri pošljejo svoje otroke celo v Trst in v Tržič k delavcem tamošnjih ladjedelnic. Na zborovanju so nabrali precejšnjo svoto za štrajkujoče. Včeraj, v ponedeljek, pa so šli Štrajkujoči s košarami in vozički po mestu in so nabirali po trgovinah in hišah podpore ln živeža. Nabrali so veliko množino vsega, kar so potem v honvedski vo-vajašnici razdelili med družine Štrajku-jočih. Danes predpoldne Je prišel od Rečice (FJumere) po Corsu velik sprevod. Na čelu so šli mali otročiči, ki so jih delavci vodili za roko; za otročiči so Šle ženske in potem nepregedna množica delavcev. B'li so to štrajkujoči delavci, ki so spremljali otročiče na kolodvor, da Jih odpošljejo v Tržič k tamošnjim delavcem v oskrbo. Pred post2jo so se ustavili, kjer je govoril italijanski neki Otmarich, ki je žigosal upravo „Danubiusa", ki hoče, da bi njihovi otroci stradali. Na to je govorila neka 10 letna deklica poslovilen govor. Deklica je sicer čitala, ali pridodala Je nekaj svojega. Za te otroke — bilo Jih je kakih 40 — je bil pripravljen poseben direkten voz do Tržiča. Ko se Je vlak Jel pomikati. Je vse vpilo in se poslavljalo od nedolžnih otročičev. Pri vsakem prehodu, na vsakem zidu do Zameta je bilo ob progi vse polno otrok in odraslih, ki so pozdravljal! odhajajoče. Ganljivo je bilo in marsikateremu odraslemu je solzilo oko.v. Je-Ii res moralo tako pritt? Č?mu toliko nesreče, toliko glada, toliko škode? Na zborovanju je iziavh neki ugleden delavec „Danubiusa- : „Če ne bo generalni Štrajk, po|-dem jutri na delo. Zadolžil sem se že za 300 Kr.... 1* In za koliko so se zadolžili vsi skupaj ? 1 Ta štrajk stane skupno delavstvo najmanje že milijon kron. Državna policija n* Reki. Kakor znano, uvede ogrska vlada na Reki državno policijo, česar pa mestni za-stop noče na noben način in grozi z odstopom. V ponedeljek Je bila seja mestnega zastopa, v kateri Je župan dr. Vio podal ves historijat tega vprašanja, ki datira že iz leta 1912 Protestiral je proti u vedenju državne policije ln zatrjeval, da bodo stali vsi na braniku mestne avtonomije. Corossacz in dr. Grosslch sta napadala guvernerja Wickenburga, očitajoč mu, da dela proti avtonomiji mesta. Zanimivo Je bilo, kar Je povedal dr. Grossich, da mu je namreč pokojni Adamlch, ki Je sodeloval na pogovorih radi reške policije, pripovedoval, kako da mu Je tedaj rekel grof Andrassy: Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. (Strokovna organizacija.) Centrala v Trstu. Krajevne skupine v Splitu, Puli, Trstu, LJubljani in Celju. Moderno gospodarstvo karakterizira takozvani kapitalistični obrat. Razumna in premišljena uporaba nove iznajdenih strojev je omogočila nov proizvajalni zistem, katerega jedro tvori misel v zadnji detajl izdelane organizacije in discipline. Poedlnec ne označuje v tem obsežnem ustroju nič več obenem tudi proizvajalnega faktorja, ampak je samo še det njegov, često celo zelo neznaten del. Organizacija v produciranju ni ostala brez svojega živega refleksa na oni del človeške družbe, ki Je bil po tem novem zistemu najpoprej in neposredno tangiran. Delavci kakor gospodarji so stremeli za svojimi posebnimi cilji in te so hoteli realizirati potem koaliranja. Delavska strokovna družba In strokovne zveze na eni strani, karteli in trusti na drugi strani dajejo podobo te nove dobe. Vse družabno gibanje se je dolgo časa sukalo samo okoiu teh dveh ekstremov, stan kapitalista in stan proletarijata sta obračala vso Javno pozornost na se. Trebalo Je dolgo časa, preden se je tudi uradniški stan stanovsko zavedel. Njegovo gibanje datira šele kakih 20 let nazaj in se Je pokazalo najpoprej na Nemškem, nazvano „Mittelstandsbewegung". Strokovna organizacija uradništva se je smatrala dolgo časa kot nemogoče dejstvo. Ali čim globje je posegal kapitalistični proizvajalni zistem v človeš&o družbo, tem bolj se je moralo tudi uradništvo zavedati svojega pravega in dejanskega položaja. Ko se je osnovala na Nemškem leta 1894 prva organizacija uradnikov denarnih zavodov, se je pojav sicer splošno opazil, ali pripisovalo se mu ni jz početka nobenega posebnega pomena. Š.jle ko se je strnila okolu te organizacije ogromna večina imenovanega uradništva, so prizadeta pod jetja osupnila. Dosti drugače ni bilo, ko se je položil temelj prvi uradniški organizaciji denarnih zavodov v Avstriji leta 1906. Ustanovitelj te dunajske organizacije Josip Hubel se Je lotil dela in gole iskrenosti, kajti tedaj je imel že za seboj nad 25!etno uradno službo. Tekem sedmih let je zbrala imenovana dunajska organizacija okolu 14 000 uradnikov denarnih zavodov okolu sebe. Istega leta (1906) se je osnovala sorodna organizacija v Zagrebu, ki šteje danes okolu 800 članov po celi Hrvatski in Slavoniji. Šast let poprej, leta 1900 se je osnovala enaka organizacija za Srbijo s sedežem v Beigradu. Leta 1911 se Je osnovalo v Trstu „Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov", katerega delokrog je bil najpoprej omejen na Primorsko, značaj pa je bii v glavnem društven. AU čim je bilo društvo ustanovljeno, se je takoj pokazalo, da je mogoče zastopati stanovski interes članov le na ta način, Če se preustroji društvo v pravo stanovsko organizacijo. Predpogoj temu je bii, da se delokrog primerno razširi in sicer na ves jugoslovanski del strile. Pravila Je ministerstvo kmalu odobrilo in takrat je pričela v tem društvu nova doba. Skoro nevidno se Je preustrojilo nek danje društvo v strogo strokovno organizacijo, sindikat, ali kakor pravijo Nemci „Gewerkschaf:", Angleži „Trade-Union". Tekom dveh let je velika večina urad nikov denarnih zavodov na našem Jugu učlanjena v imenovani organizaciji, ki ima svoje glasilo skupno z organizacijo za Hrvatsko in S'avonijo, „Društvo bankovnih Činovnika v Zagrebu* in organizacijo za Bosno in Hercegovino, „Društvo bankovnihi štedioničkih činovnika Bosne i Hercegovine u Sarajevu". „Vijesnik* zastopa danes stanovske interese približno 1600 jugoslovanskih urad-nlsov denarnih zavodov, t. j. bank, posojilnic in hranilnic, kreditnih zadrug in privatnih zavarovalnic. Le še dva stanova sta se podobno organizirala in sicer zdravniki in inženirji; slovenska organizacija inžen'rlev ima skupen stanovski list s tovariši iz Hrvatske in podobno tudi slovenska organi zacija zdravnikov na Kranjskem, ki ima skupno stanovsko glasilo z zdravniško organizacijo na Hrvatskem in Slavoniji. Sedež „Društva Jugoslovanskih uradnikov denarnih zavGdov" je — ekonom skemu težišču avstrijskih Jugoslovanov sledeč— v Trstu. Tod posluje centralni odb^r posredno ali neposredno v kontaktu s sta- novskima organizacijama v Zsgrebu fn Sa"1 rajevu. Njegovo podrobno delo pa opravljajo krajevne skupine v vseh važnejih središčih južnih pokrajin, t. j. Split, Pula, Trst, Ljubljaua in Ceije; štiri krajevne skupi.ie pa se v najkrajšem ustanove ln sicer ena za |uzno, ena za severno Dalmacijo, nadalje v Gorici za Goriško in v Celovcu za Ko-roško. D?e točki absorbirata seda| velik del sil te mlade organizacije: Šesturni delovni čas in izdelanje minimalne pragmatike. Organizacija je član mednarodne zveze uradnikov denarnih zavedov s sedežem v Bruslju, katere glasilo je „Le Journal Syndical", v katerem se poroča od časa do časa tudi o jugoslovanskih uradnikih denarnih zavodov. V septembru 1911 se je vršil v Milanu prvi mednarodni kongres uradnikov denarnih zavodov in takrat je bil zastopan Trst po — „Društvu jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov !" Domače vesti. Naš novi podlistek. Z današnjo številko smo začeti v našem pediistku priob-čevati po dolgem času zopet daljše izvirno slovensko delo, spis Josipa V a n d o t a — „Metka in njen gre k". Josip Vandot Je zlasti znan kot mladinski pisatelj, nič manj pa tudi po drugih svojih spisih novelistične vsebine, ki jih je priobčeval in Jih še priobčuje v dnevnem h beletrističnem časopisju. Pisatelja od ikuje posebno čist in jedrnat jezik, a pravi mojster je v opisovanju planinskega sveta in njegovih krasot in kot tak se je tudi izkazal v spisu, ki ga je izročil v priobčitev nam. Snov za „Mttko in cjen greh" je namreč dala pisatelju njegova ož,a domovina, planinski svet, v kžterem kraljujeta Triglav in Škrlatica. Prepričani smo, da bo spis ugajal zlasti našemu ženstvu. Nemška morala. — Karakteristikcn Nemcev je, da se tudi v tujini, kjer so d.-ugi narodi gospodarji, brezobzirno ln objestno vedejo. Se čutijo pač herrnvolk tudi na tujih tleh. Tudi kakor gostje ne poznajo obzirnosti niti proti njim, ki jim nudijo gostoljubje. Ali se je Čuditi potem, da noben narod ni tako obsovražljen pri dru tih narodih, kakor so ravno Nemci. AH drug še bolj karakterističen znak imajo na sebi Nemci. Oii, ki ne spoštujejo nikogar in ki prezirljivo i a od gori doli gledajo na vse, so pa hitro strašno užaijeni in so V3i Iz sebe, če Je kdo nJim stopil na kurje oko. Tedaj kriče na V3a svoja nemška grla o nestrpljivosti in surovosti — druzih. Nekaj sličaega smo doživeli te dni. Neka nemška družba je prišla v Naucy na Francozkera, kjer je pa po stari in gori omenjeni nemški navadi z nedostojnih vedenjem motila predstavo igre „L' ulau Fritzle", kjer je b;ž«one kaj neprijetnega za nemško domišljavost. Ker pa Francozi niso — Slovenci, tudi niso hoteli mirno prenašati nemške drznosti in so proti nemški družbi nekoliko porazgra|ali. In sedaj je seveda grozen krik po nemških listih, ki pa gotovo Še hudo pretiravajo. Najlepša in najkarakteričneja pa je ta, da silno napadajo policijo v Nancy, ker ni branila... nemške družbe. Ali ni klasična ta jeza ?! Nemci žalijo Francoze na francoskih tleh in pri tem naj bi žalji/ce branila — francoska pclicifa 1 Pa naj bi že bilo tudi to, di ona družba r.e bi bili — Nemci, tisti Nemci, ki so na svodih tleh tako nestrpni in brezobzirni proti drugorodcem kakor na nobeno drugo pieras. Na Dunaju n. pr. Čehi niso inozemcl, kakor so Ne.nci na Francozom, ampak so v prestolnici iastne drŽave A koiiko surovosti in nasilstev zagrešijo Nemci ca Češkem I A Bog ne daj, da bi dunajska poiicija branila preganjane, rra-kor bi — morala! Nemški ogenj in nemško žveplo bi padalo nanjo. Povsem umestno pripominja praška „Union" : To je tista morala na dve strani: vse, kar delajo na nemški strani, je dobro in opravičeno; vsaka bramba interesov kakega druzega naroda je — napad na Nemce! Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu je dovršila dne 17 t. m. sedmo leto svojega obstanka in kaže ta „otrok" vsa znamenja možatosti, dasi Je še zelo mlad! V prvih sedmih letin, je Zadruga imela K 45,892 411 12 prometa. Hranilnih vlog se je vi ižiio K 11 011.700 25., dvignilo pa K 9 983 505 32. — Posojil se je izdalo K 3.981.093-36, prejelo pa vrnjenih 2.650.307*13 kron. Rezervni zakladi Zadruge znašajo danes K 90 000 približno, In ako bi všteli večjo • rednost hiš, ki so last Zadruge, bi Zadruga danes izkazala okoli 200.000 K dobička! L?p napredek v tako kratki dobi in ob tolikih denarnih zavodih! Načelstvo, ki je po večini ono iz ustanovne dobe.^sme biti zadovoljno na tem uspehu, kakor so lahko zad)vol|ni vsi naši narodni sloji, ako pomislimo, da je Zadruga v tej kratki dobi storila toliko dobrega našim narodnim ^ustanovam. K 27 439 29 je bilo razdeljenih samo ob razdelitvah čistega dobička, a znano nam Je, da je Zadruga žrtvovala že lepe »vote tudi iz tekočega. Ako trdimo, da se |e v dobrodelne namene razdelilo v 7 letih K 40.000, nismo nič pretirali. Na teh vspehih naših denarnih zavodov nas naši »dobri" sosedje zavidajo. Na V Trstu, dne 18. aprila 1913 „EDINOST" St. 107. Str?d in. našem ljudstvu pa je ležeče, da bo naša Zadruga napredovala In cvetela tudi v bodoče nam v čast in korist, četudi nasprotnikom v jezo. Dr. Treslć-Pavičić na ustavnih svečanostih v Kitaju. „Obzoru" pišejo z Dunaja : Kakor znano, se je pred kratkim ustanovil na Dunaju poseben parlamentaren odbor za dobre odnoŠaje med monarhijo in kitajsko republiko. Tej akciji na čelu je stal tukajšnji kitajski poslanik Halu-Zu-Kla. Predsednikom odbora je bil izvol|en poslanec Pernerstorfer, a podpredsednikom poslanec dr. Tresić-Pavičić. Kakor doznaja sedaj naš dopisnik, je ta odbor — kakor drugi slični, ustanovljenjenl po vseh večih središčih Evrope — povabljen, da prisustvuje velikim imavnlm svečanostim, ki se bodo vršile v K; tal u povodom Instalacije novega predsednika republike. Od odbora na Dunaju je imel potovati tja predsednik dr. Pernerstorfer, ki pa se radi starosti in oslabelosti ne more odzvati povabilu in tako odpotuje v juliju mesto njega v Kitaj dr. Tresić-Pavičić, da bo zastopal tam tukajšnjo parlamentarno komisijo. Določene so že vse modalitete glede odhoda in sprejema. Dr Tresić-Pavičfć in drugi predstavitelji drugih evropskih komisij bodo slovesno sprejeti, a v Pekingu samem Dodo izrečeni razni govori. Prjpuščeni so govori na angležkem, francoskem in nemškem jeziku. Člane odposlanstva sprovedejo po vseh večlh kitajskih mestih, k|er Hm pokažejo vse znamenitosti Kitaja. Dr. Tresić-Pavičić namerava odpotovati tja s sibirsko železnico, medpotoma se zaustavi v Japonski, a vračati se preko Indije in Sueškega kanala. To vse bo trajalo vsaj dva meseca. Dr. Tresić-Pavičić obišče prej vsa balkanska središča. Verovšek pri Sv. Ivanu. V nedeljo bo gostoval v „Re?Čku Andrejčku", gosp. Anton Verovšek, režiser dež. gledališča v Ljubljani v naslovni ulogi. V „Revčku An-drejčku" je gosp. Verovšek nedosegljiv, zato pa ima tudi ta igra neko posebno privlačno silo, kadar nastopa on v njei. Ker gostuje sedaj z vsem ansamblom v Gorici, Je drage volje prevzel to ulogo, posebno, kerj gre v korist CM družbi. Nadejamo se pa tudi s strani p. n. občinstva, da posetl to predstavo v obilnem številu ter s tem pokaže svoje simpatije, nekdanjemu režiserju trž gledališča. — Začetek točno ob 4. popoldne in to radi tega, da se potem lahko vsakdo še udeleži opere v tržaškem gledališču. Pri roditeljskem sestanku, dne 13 t. m. na Opčinah v šolski sobi, je bilo toliko zavednega občinstva, iz Banov, Ferlu-gov in Oočin, da ga je bilo v resnici veselje gledati. Od inteiigenta pa do najpre-p ostejše naše ženice je sledilo vse z velikim zanimanjem besedam izvajatelja. Čast takemu ljudstvu, ki se briga za odgojo svoje mla-diae I — Komur pa |e odgoja lastnik otrok zadnja briga, tak kaže, da nima prave očetovske ljubezni do njih in da nima zanje sploh srca. Kjer pa srca ni, tam Je vsaka beseda zaman, ali po domače: bob v steno. Zato pa iz srca kličem vsem in želim, da prodre globoko v srce vsacega očeta, sle herne matere: „Za našo mladino na delo, da videla boljših bi dni, — a to, da uspeh bo imelo, pri delu družimo se vsi!" Tako se združimo, kakor ste pokazali starši, ko ste došli k sestanku na Opčine v domačo šolo kot „nebrojna četa" ; — došli v „sveti hram", kjer se reže vašim otrokom „hleb" izobrazbe in prosvete, kjer se vašemu mlademu zarodu seje v že doma porahljane in poškropljene gredice srca seme omike in olike.^ Čast in hvala takim dobrim, pametnim, zavednim in razsodnim staršem I Iz šolskega okoliša Hrušica-Obrov. Lansko leto je nsše učft*i|st?o prirejalo roditeljske sestanke. Udeležba je bila vsaki-krat nad vse pričasovanje lepa. — Na zadnjem sestanku nam je gosp. voditelj obljubil, da se bode v prihodnjem letu nadaljevalo s sestanki. Ker pravi naš pregovor, do obljuba dolg dela, smo nekako upravičeni do vprašanja: kaj je vzrok, da ste umolknlii! ? Udeležba vas ni oplašiia; ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo predavanjem, učne moči so iste in še boljše. Torej, ako ni povoda, da ne bi; nadaljevali, prosimo vljudno, da bi se zapnčeto in toli važno delo nadaljevalo. Več starišev. Naznanitev vinogradov. C. kr. flnaučno nadzorništ vo v Trstu razglaša sledeče naznanilo : Vsi posestniki vinogradov, ležečih v kraju tržaškega užitninskega davka, se pozi vljejo, da naznanijo dotične vinograde najpozneje do 15. Julija t. i. pri c. kr. finančnem nadzorništvu v Trstu, ulica Stazione štev. 8, III. nadstr., in prineso s seboj pogodbenik preteklega leta in to v smislu §57 določil postave zadevajoče užitninski davek za Trst in okolico. Prijavili |e treba katastralno občino, v kateri se nahaja vinograd, kakor tudi parcelne številke, prostore, v katerih se bo izdeloval mošt ali vino iz pridelanega grozdja ; poleg tega se morajo naznaniti shrambe in posode, v katerih se bo hranil izdelek, bodiF* mošt ali vino. Obenem se mora naznaniti tudi, bo-li izdelek za domačo rabo ali pa za izvoz iz tržaškega užitninskega okraja. Parnik „Tyrolia". Vsled povabila tukajšnjega zastopstva Canadian Pacific Rail-way so si povabljenci predvčerajnjim ogledali parnik Tyro1ia, ki odpluje danes dne 18. t. m., popolnoma zaseden, v Montreal na Kanadi. Že po svoji vnanjosti napravija parnik najbolji utis in prija čistoča, ki vlada v vseh prostorih. Pod vodstvom kapitana M. Caryja, gg. Glanzmanna in Lichtenstadta so si gostje podrobno ogledali parnik. Za vsaclh 4—6 izseljencev je prirejena po ena kajita, potem Je tu zračna in prostorna jedilnica, kjer Jedo potniki skupno. Za poto-valke Je rezerviran Še poseben damski salon, v katerem je preskrbljeno tudi za zabavo med vožnjo. Kajite drugega razreda so opremljene |ako elegantno; v kadilnici in v damskem salonu ni pogrešati ničesar. Gosp. Glanzmann je v kratkem- nagovoru razložil namene in cilje gori navedene družbe, ki bi jim bilo uresničenje izključno v interesu tržaškega pristanišča in njegovega prometa. Austro-Američana. — Ta paroplovna družba Je imela v mesecu februarju dohodkov K 6.647 000 proti 5,340.794 v febru-varju leta 1912; torej več K 1,297.222. — Parniki družbe pa so prepluli 246.240 morskih milj proti 260.175 v febr. 1912; torej 13935 manje. _ Tržaška mala kronika. Trst, 17. aprila. Žrtev umora prt Sv. Jakobu. Žrtev strašnega umora pri Sv. Jakobu, Lenarda Cassana, so pokopali včeraj. Krsto, ki so Jo nosili, so kitili trije venci. Enega Je mrtvecu poklonil gospodar kinematografa, kjer Je bil Cassano v službi. Pogreba se je udeležilo precej delavstva. Dve drzni tatvini. Neznani zlikovci so včeraj popoldne odtrgali vešenko in so se splazili v podstrešje hiše št. 5 v ulici Bar-r»era vecchia. Tam so na škodo raznih stanovalcev pokradli platna in perila za 50 K. Isto so storili v hiši št. 14 v omenjeni ulic), samo da so ukradli še malo nakovalo in primož, ki ga rabl|o kovači. Odsotnost gospe Slabetove, ki stanuje v ulici Rtsorta št. 4, so porabili tatovi, da so snoči med 6. in 8. uro vlomili v njeno stanovanje in jej ukradli zlato verižico z obeskom, vredno 30 K in budilko za 10 K. Ko so še vzeli kletko z dvema kanarčkoma ia 3 K denarja, so izginili. Nasilen ljub mec. V Barkovljah Je v tvornici konserv zaposljen kot klepar 24 let stari Ferruccio Coppi iz Roviga, ki je večkrat ponujal svojo ljubezen mladi Alojziji Michlovi, uslužbeni pri rodovlni Stare v Barkovljah. Lojzika pa o Coppiju ni marala ničesar čuti, tako da je mislil, da mu še samo sila pomaga. Snoči se je toraj svoje oboževanke, ki jo Je zalotil pod viaduktom v Barkovljah, lotil na tak način, da |ej je zastavil pot in se je hotel ž njo okoristiti. Vročega Ferruccia so že zaprli radi nasilstva in omejevanja osebne svobode. Slovensko gledališče. Prva repriza Smetanove opere „PRODANA NEVESTA" bo v nedeijo, 20. t. m. zvečer. Repriza te slavne opere, ki bo gotovo stala še nad nivč^em premijere, vzbuja med občinstvom tudi veliko zanimanje. Saj ni čuda, Smetanova opera Je eden izmed onih biserov, ki se jih uživa čim večkrat tem bolj. Toliko lepote, ki Jih osebuje ta umotvor, ni niti mogoče uživati pri enkratnem sllšanju. Ker je pričakovati zopet velikega navala, opozarjamo občinstvo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice, ki so na prodaji vsak dan pri gledališki blagajni. Društvene vesti. Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov sklicuje za vse v Trstu nahajajoče se člane važen društveni sestanek v zgornjih prostorih restavracije „Balkan" v prilog započete akcije za celoletni sobotni popoldanski počitek. Sestanek se vrši danes v petek, točno ob 8 30 zvečer. Osrednji odbor apelira na vse člane, da se tega se- 8SHB: gospodinjam toplo priporočamo SOLIDNO: in : ELEGANTNO * M* PO ZMERNIH ClNAH "VI RAFAELE STALIA TU«T - VIA MALCANTON - TMV $ 1 Zdravilno pivo dvojnega kvasa Val zdravniki ga prlporodajo Odlikovano na ^ ^ jy Odlikovano na : 7 razstavah.: ^ I ELI™ IH s 7 razstavah. : jj Glavna zaloga v Trstu, via Valdlrlvo St. 32. — Telefon št. 220I. Mnenje }. dr. Evg. Menvhčrta, Marijine uari. Gosp. J. SERRA VALLO Trst. Rade volje vam potrjujem krasnen vspeh vašega žele^nrtega kina vino Serravallo v nekaterih slučajih, posebno pa poapn.nja žil. Marijine vari, 19. junija 1911. Dr. Evgen Menyhert. 2S PAROPLOVNA DRUŽSA D. TRIPCOVICH & Ci. --TRST =^=^========= Urnik za potniško službo veljaven do preklica. Iz Trsta* V Jakin, najhitrejša proga s parobrodom na ava vijaka „GRAF WURMBRANDa. Prevoz čez morje v 9 urah. Vsako sredo ob 7 zjutraj od pomola sv. Karla, v zvezi z brzovlakom v Rim in nazaj, s povratkom iz Jakina v Trst vsako sredo ob 9 dopoldne ; iz Trst& V Jakin, direktna proga z zvezo z brzovlakom v Rim in nazaj s parnikom na dva vijaka „CTCLOPS*; vsako soboto ob 4 pop. iz proste luke ; s povratkom iz Jakina v Trst vsak ponedeljek ob 4 pop.; iz Trsta v Benetke, s parnikom na dva vijaka „Graf Wurmbrandu ; vsako soboto ob 2 popoldne in vsako nedeljo ob 4 popoldne od pomola sv. Karla ; iz Benetek v Trst vsako nedeljo in vsak ponedeljek ob 8 zjutraj od pristana sv. Marka. Fina bufetna postrežba. ^ Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu in njenih raznih zastopstvih, % v odpremnem potniškem uradu avstr. Lloyda, v potovalni pisarni P. Christofidis in družbeni lopi na pomolu sv. Karla. ;£ Družba si pridržuje izpremembe v smislu prometnega opravilnika. £ _ BRIVEC Andrej Roj še TRST - ULICA ACQUEDOTTO št. 20. Hlgienična in dobra postrežba. Se priporoča za obisk D i { Tailor-JVIade^ntelier ,0LD ENGLAND' TRST, ulica sv. Nikolaja štev. 34 se priporoča za pomladno sezono cenjenim damam. Modeli, novomodno blago, journali itd. so na ogled v ateljeju. Lekarna Brelih v Sežani Ribje olje I. vrste I steklenica K 1-20. 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K. Obiiž za kurja očesa 20 vinarjev. - Neoporekljivo sredstvo. - Dr. Pečnik Dr. PETSCHNIOO Irst, via S. Caterina Stev. 1. Zdravnik ca notranje (splošne) bolezni 8—9 In 2—3 in Specijalist sa kolne in vođa* (spolne) bolezni i 1VU—1 in 7—7'/, Alojzij Boik Trat ul. Belvedere 3, Tel 342 R.VM. T?Ma deliKttes, kolonialnega blaga in jestvin vseh ..* vrst. — Biago vedno s?eže in prve vrste. — RazooŠilja se tudi po pošti in dostavlja na dom. Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica delia Guardia 24« Kruh večkrat na dan svež, različne moke, vse vrati bitko tov ter prodaja raznih vin in likerjev v steklenicah« Anton Novak, brivec vedere St. 57, se toplo priporoča cen}, slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM! 2661 ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Boaomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). sr- edino pristni, po kakovosti nev. .:. J - m Mehanična delavnica F. Miheučič & : F. Venutti : Trst, Via Tiziano Vecellio 4. Popravka ln postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin ln nafto. - Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanja • • oblik ln niorcev za testenine in biSkote. - -Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev aa vidrfevanje zidarskega materijala, mletje kava, .... droJ in drugih tehničnih predmetov. • - - -