Nova
Čuvajte pridobitve, ki smo jih ustvarili in ki\ so nam prinesle uspeh v tej vojni, pridobitve bratstva in enotnosti! To je naše najmočnejše orožje.
Tito
Cena 2 din, mesečno 8 din
Leto I. - Štev. 7
Informacijski vestnih OOOF Celje, izhaja vsako soboto
V Celju, dne 14. julija 1945

Pred volitvami
Razpis volitev ni prišel za organizacijo OF, pripadnikov OF in sploh za široke ljudske množice v našem okrožju nepričakovano. Ob razpisu volitev so se naši aktivisti in ljudske množice same zavedle, da so volitve neposredno pred nami, da se je treba pripraviti za odstranitev raznih osamelih reakcionarnih špekulantov, ki nikakor ne morejo pozabiti, kako »imenitna« špekulacija so bile volitve v stari Jugoslaviji in računajo, da so tudi sedanje volitve ugodna prilika, da bi zasedli stare stolčke, sedli delovnemu ljudstvu za vrat in živeli na račun njegovih žuljev.
Ni sicer mnogo takih špekulantov. Sedanja vojna je bila pretrda preizkušnja za njihove spekulantske namene. Vse premalo so računali, da bodo navsezadnje ti »hostarji« zmagali, Zato so z vsemi sredstvi podpirali Nemce pri uničevanju in raznarodovanju slovenskega naroda na Štajerskem. Končni obračun na te pogrešne špekulacije je napisalo vojaško sodišče in sodišče narodne časti. Odločna ljudska zahteva po čim ostrejšemu kaznovanju vseh zločincev in špekulantov, ki se je posebno pokazala na demonstracijah v Celju, prav za prav dokazuje, da je pisalo in napisalo končni račun ljudstvo samo, da ga je sodišče samo potrdilo.
Vendar pa je ostalo v našem okrožju še nekaj špekulantov, ki se niso »kompromitirali«. To se pravi, da so tako prebrisano sodelovali z Nemci, da večina ljudi tega niti opazila ni. Nekje v brežiškem okraju je bogat kmet, ki so ga Nemci takrat ob splošnem seljenju »pozabili« seliti, ki si je potem nekoliko »zaokrožil« svoje posestvo z zemljo svojih sosedov, ki so bili pregnani v Šlezijo, imel ta štiri leta najrazličnejše švabske imeni tnik e v gosteh; o čem so na takih pojedinah govorili nihče ne ve, gotovo pa je, da se »Kreisführerji« in »Landrati« niso zanimali samo za vreme. Kadar pa je ta mož prišel do zavednih Slovencev, pa je prav skrivnostno izjavljal, da bo Hitlerja hudič vzel. Ko so se sosedje po osvoboditvi vrnili iz Šlezije, jim je pod silo razmer »prostovoljno« vrnil njihovo zemljo. Danes se dela sicer za zelo vnetega pristaša OF, je pa proti skupni obdelavi, ki je na preseljenem pasu nujna zaradi pomanjkanja delovne sile. Zadnjič pa se je temu »pristašu OF« zareklo. Ko mu je Krajevni odbor OF odredil, da mora dati par konj za vožnjo, je dejal v sveti jezi; »Le komandirajte, saj dolgo ne boste. V kratkem bodo volitve, potem pa bodo uglednejši ljudje prišli na oblast!« On namreč meri ugled po premoženju. Njegov ugled meri po njegovem 35 oralov zemlje, vinograd, gozd, 3 konje, 9 glav goveje živine in polne shrambe.
Široke ljudske množice pa danes popolnoma na drug način ocenjujejo ugled. Ljudje se danes jasno zavedajo, da je treba kot predstavnike oblasti izvoliti tiste, ki so brezpogojno in
Udarniško sodelujmo -
za dvig našega zdravstva!
Minister za narodno zdravje dr. Marjan Ahčin si je ogledal zdravstvene ustanove v Celju
Dobro urejeno zdravstvo kakor tudi socialno skrbstvo sta vsekakor dve ljudski zahtevi, ki jima res ljudska demokratična oblast nudi vso podporo in uvidevnost. Zatorej ju bo naša ljudska oblast podprla po vseh svojih močeh in jima omogočila čim širši razmah.
V našem okrožju kakor tudi po vsej Sloveniji in Jugoslaviji je okupator tudi v tem pogledu pustil precej neurejene razmere. Že naši nekdanji jugoslovanski oblastniki sd se za razvoj zdravstva silno malo zanimali in njegovim ustanovam posvečali kar najmanjšo skrb, kajti ljudska dobrobit jim je bila zelo malo mar.
Kot zapuščino predaprilske Jugoslavije in razdejanja, ki ga je zapustil okupator, imamo danes v pogledu zdravstvenih ustanov, kot so: bolnice, zdravstveni domovi, okrevališča itd., tako neurejene razmere, da bo potrebna v tem pogledu
temeljita reorganizacija,
pri kateri bo moral sodelovati ves narod.
Dne 9. t. m. je obiskal minister za narodno zdravje tovariš dr. Marjan Ahčin v spremstvu svojega pomočnika Pe-rušek Milana naše okrožno središče Celje.
Obiska smo se zelo razveselili, saj smo pričakovali, da bo tovariš minister priskočil na pomoč s svojimi nasveti, kako rešiti mnoga pereča vprašanja, ki se postavljajo pred nas.
Vprašanje - obnove naših bolnic bomo mogli rešiti danes, ko nam primanjkuje delovnih moči, le na ta način, da bomo vsi brez izjeme
s prostovoljnim udarniškim delom,
ki mora sploh biti osnova naše obnove, priskočili na pomoč.
Tovariš minister si je med drugimi zdravstvenimi ustanovami ogledal tudi celjsko javno bolnico. Prostori stare bolnice so danes nezadostni ter tudi neprimerni, ker je zgradba stara in tako ne more ustrezati modernim zdravstvenim zahtevam. Nova stavba,
ki jo je postavil okupator, pa še ne dogradil, si jo je zamislil kot nekako monumentalno germansko trdnjavo. Na stavbi bo treba z udarniškim delom vse nedostatke nadoknaditi in jo preurediti tako, da bodo prostori odgovarjali zdravstvenim namenom in lahko v najkrajšem času sprejeli bolnike, ki morajo danes ležati v kleteh.
Tovariš minister nam je zagotovil, da bo posredoval pri vladi, da dobimo v kratkem na .razpolago denarna sredstva za nabavo potrebnega materij ala, ki ga bomo potrebovali pri obnovi naših bolnic.
V pogovoru z bolniki in ranjenci se je tovariš minister pozanimal za njih oskrbo in prehrano. Ugotovil je, da so naše žene in mladinke mnogo pripomogle k olajšanju trpljenja naših ranjenih borcev in da smo jim dolžni velike zahvale. Vendar pa je potrebno, da bolniki zaužijejo še več sveže hrane. Zato naj naša mladina in žene store
pač vse, da dobavijo bolnicam čim več
zelenjave in sadja, kakor tudi drugih priboljškov in tako poskrbe za čimprejšnje ozdravljenje bolnikov in ranjencev.
Kakor je organizacija naših bolnic in drugih zdravniških ustanov še precej šibka, tako je tudi z zdravniško službo na terenu. Vsi naši zdravniki se še niso vrnili iz internacije in imamo tako po okrajih samo po enega ali dva zdravnika, ki imata polne roke dela. Pred nami pa stoji še veliko delo: vzgoja naroda v socialno medicinskem smislu ter sanacija naših vasi, ki je prvi predpogoj za nasodno zdravje.
Kakor vidimo, je predstoječe delo tako ogromno in vsestransko, da bomo morali prav vsi udarniško sodelovati, da bomo lahko postavili naše narodno zdravstvo na tako višino, ki bo zadostila ljudskim zdravstvenim in socialnim potrebam.
Naši revirji so obračunali s svojimi krvniki
Obsodba vojnih zločincev v Trbovljah
V nedeljo dne 8. 7. 1945 je zasedalo vojaško sodišče mesta Celje v Trbovljah ter sodilo krvnike slovenskega naroda in njih pomagače. Senatu je predsedoval podp. tov. Zupančič Franc, kot člana senata sta bila navzoča tov. por. Zupančič Stanislav-Iztok in starejši vodnik tov. Krševan Izidor, kot sekretar podp. tov. Kostanjevec Bogomir. Obtožbo je zastopal vojaški tožilec tov. por. dr. Bele Ivan. Obtožence je branil tov. Planinšek Vid.
Glavni zločinec Avsec Franc, rodom iz Trbovelj je bil kot aktivni gestapo-vec in pozneje pripadnik SS-formacije ter kot provokater in »raztrganec« obsojen na smrt z obešenjem.
Negro Anton iz Trbovelj je bil kot bivši aktivni gestapovec in »raztrganec« obsojen na smrt z ustrelitvijo.
iskreno sodelovali v narodno osvobodilni borbi, ki danes vse svoje sile vlagajo v izgradnjo naše domovine. Ko na volilnih sestankih sklepajo vo-lilci koga bi kandidirali, predlagajo v glavnem partizane, ki so se vrnili ob sedanji demobilizaciji na svoje domove, mladinke in žene, ki so s posredno in neposredno pomočjo našim borcem doprinesle svoj delež osvoboditvi ter delavce, kmete in delovne inteligente, ki s svojim udarniškim delom dokazujejo, da se zavedajo, da delajo za svojo ljudsko državo, da bodo kot taki pravi nosilci ljudske oblasti.
Ko je na nekem tovarniškem se-
stanku predlagal neki delavec, ki je bil pripravljen vedno prodati svojo delavsko zavest za liter vina, inži-nerja, ki nima popolnoma čiste preteklosti, posebno zadnje štiri leta ne, se je oglasila ogromna večina delavcev: »Ne! Mi bomo predlagali delavca, ki mogoče ne zna tako dobro pisati in govoriti, pač pa vemo, da je naš človek in da se bo vedno boril za naše koristi.«
V prihodnjih dneh bodo volilci v našem okrožju dali jasen odgovor vsem doslej še prikritim špekulantom, reakcionarjem in protiljudskim elementom. Povedali bodo, da jim je za vedno odklenkalo.
Pustišek Marija iz Trbovelj je kot ovaditeljica in obveščevalka okupatorja obsojena na dosmrtno robijo. Vsi trije so bili obsojeni na trajno izgubo državljanskih pravic ter je bila izrečena zaplemba njihove celotne imovine.
Rancinger Jozefina iz Zagorja* ki je kot Nemka za časa okupacije vodila na občini oddelek za socialno skrbstvo, je bila obsojena na tri leta težkega prisilnega dela in izgubo državljanskih pravic za isto dobo.
Žibert Matija iz Trbovelj, vnet pristaš hitlerizma in njegov propagator kot namestnik blokfirerja, ki je teroriziral v tej funkciji prebivalstvo svojega okoliša in povzročil ovadbe Hochkrauta Alojzija in je bil obsojen na 10 let ro-bije in na izgubo državljanskih pravic za isto dobo.
Razpravi je tako v razpravni dvorani, kakor pred isto prisostvovala ogromna množica ljudstva iz revirjev, ki je dajala duška svojemu ogorčenju proti narodnim izdajalcem in zlasti proti domačim gestapovcem, ki so največ doprinesli k trpljenju našega živi j a v revirjih za časa okupacije. Obsodbo je ljudstvo vzelo na znanje z odobravanjem.
Slučajno je bil ravno po končani razpravi, ko se je vračalo ljudstvo na domove, prepeljan iz celjskih zaporov v trboveljske zapore zloglasni gestapovec Jaklič. Razjarjeno ljudstvo, med katerimi je bilo mnogo žrtev, ki jih je Jaklič mučil, je dajalo duška svojemu ogorčenju napram njemu in se je zbralo pred jetnišnico ter zahtevalo, da se Jakliča sodi v Trbovljah, kjer je izvrševal svoje grozotne zločine.
Delavstvo v Rogaški Slatini je zborovalo
V ponedeljek 9. t. m. sta bila sklicana v Rogaški Slatini dva občna zbora. Pripravljalni odbor ESZDNS, podružnica steklarjev, in pripravljalni odbor ES ZDNS zdraviliških delavcev in nameščencev zdravilišča Rogaška Slatina.
Zborovanje je bilo skupno in se je vršilo v kino dvorani zdravilišča. Občnemu zboru so prisostvovali tovariš Zemljak Andrej, predsednik okrožnega sindikalnega odbora, tovariš Hribar Franc, član okrožnega odbora OF Celje, in sekretar okrajnega odbora OF Šmarje, tovariš Slavo Černelič.
Referat o mednarodnem političnem položaju in o strukturi ESZDNS je podal tovariš Hribar. Delavstvo, ki je bilo številno zastopano, je z zanimanjem sledilo referatu. Razvila se je živahna diskusija. Delavci in delavke zdravilišča so stavili nešteta vprašanja. Zanimali so se, kako bo odslej z delavci in nameščenci v zdravilišču. Tu je namreč prvič ustanovljena strokovna organizacija. V stari Jugoslaviji si je niso mogli ustanoviti, ker jim oblast in tudi razni gospodje v zdravilišču niso dovolili. Terorizirali so jih in preganjali. Iskori-ščanje je bilo brezmejno.
Neka tovarišica je vprašala, če bo res sedaj za enako delo enako plačilo. Ko ji je bilo pojasnjeno, da je to načelo, ki ga zastopa ESZDNS, katero naša oblast v polni meri zastopa, je bila ganjena od veselja.
Pogosta vprašanja so stavili tudi steklarji. Steklarna pri Sv. Križu deloma obratuje. Porušen je del tovarne, vendar ostali oddelki lahko zaradi tega obratujejo. Steklarji so se na lastno pobudo vrgli na obnovo. Očistili in popravili so peči in v teku enega tedna bo tovarna v polnem obratu, kar si steklarji sami najbolj želijo. Ta steklarna je izdelovala pred vojno specialno brušeno steklo, ki so ga razpošiljali po vsem svetu, zlasti v Ameriko. Oddelek brusilnict ima resnične specialiste in so njih izdelki enakovredni beneškemu in češkemu steklu.
Delavstvo steklarne je napravilo v imenu podružnice ESZDNS vlogo na ministrstvo za industrijo in rudarstvo, da jim dodeli zadostno količino premoga, čemur je ministrstvo tudi takoj ustreglo. Nakazalo je za prvo silo 100 ton premoga. Drugih surovin ima steklarna za nekaj mesecev.
Tovariš je stavil vprašanje o zamenjavi denarja. Rekel je: V juniju sem zaslužil 100 RM. Zdaj sem jih zamenjal za 60 dinarjev. Naše družine bodo težko živele. Tovariš Zemljak je to vprašanje pojasnil in povedal, da je že glavni odbor ESZDNS interveniral v tej zadevi pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo. Uspeh je bil popoln. Ministrstvo je naročilo vsem podjetjem, naj izplačajo vsem delavcem in nameščencem za ves junij po mezdni tarifi v dinarjih. Ta uspeh je dosežen le po posredovanju ESZDNS, katere predloge ministrstvo v polni meri upošteva. Tovariš Zemljak je pozval vse navzoče, naj se oklenejo svojih strokovnih zvez, kar je množica delavk in delavcev z res pravim navdušenjem obljubila. V najkrajšem času bo vse delavstvo organizirano stoodstotno.
Ker bo v Rogaški Slatini in okolici ustanovljenih, odnosno se že ustanavlja več podružnic, kot na primer Zveza prosvetnih delavcev in nameščencev, dalje Zveza železničarjev, Zveza živilskih delavcev in mešane stroke, so se zbrani delavci pogovorili, da si v prihodnjih dneh izvolijo medkrajevni strokovni zvezni svet, ki bo potem vodil vse strokovno organizirano delavstvo v Rogaški Slatini.
Z občnega zbora so bile odposlane pozdravne brzojavke maršalu Titu, predsedniku narodne vlade Slovenije, tovarišu Borisu Kidriču, glavnemu odboru ESZDNJ in glavnemu odboru ESZDN Slovenije.
S trdno voljo za čim hitrejšo obnovo naše domovine, domovine srečnih delovnih ljudi, je bil kot izredni dogodek zaključen dvojni občni zbor v Rogaški Slatini.
Industrija
ob prehoda v denarno gospodarstvo
Dva meseca sta minila, odkar je okupator zapustil naše izropane rudnike in tovarne. Z malo izjemami smo prevzeli prazne blagajne. V koliko so podjetja razpolagala z dobroimetji, so ta ostala za nas nedostopna v različnih bankah nemškega »tretjega raj-ha«. Ves ta čas, vse do 1. julija je naša industrija obratovala v znamenju pričakovanja, da se čimprej uredi denarno-valutno vprašanje. V tem času so morala podjetja v marsičem odstopiti od načel sodobnega gospodarjenja. Kljub temu, da so nas vodile pri delu smernice našega vrhovnega vodstva — stremljenje, da vsako podjetje vključimo v enotni državni načrt, da z udarniškim delom zvišamo produkcijo v čim višjo stopnjo, da utrdimo finančno podlago posameznih podjetij, smo morali vendar na račun še neurejenega denarnega vprašanja ubrati često pot gospodarske nujnosti, pot improvizacije, skratka pot, ki jo narekujejo interesi države in interesi delovnega ljudstva.
Danes, ko naše gospodarstvo stopa v novo življenje, ko so okupacijske valute izrinjene iz prometa, lahko rečemo, da je naša industrija dobro prestala to dobo in tudi izpolnila svojo dolžnost. Ni rudnika, ki ne bi bil v času visoko zvišal svojo produkcijo. To je uspeh naših rudarjev, ki so vestno hodili na delo, z ne baš prepolnimi želodci. Udarniški duh je zavel po zatohlih jamah. Kako pravilno in globoko razume danes rudar svojo dolžnost do udarniškega dela, naj po-
ve primer Zabukovce. Ne da bi vedeli za ukrepe, ki jih pripravlja naša narodna vlada o štednji s premo-om, so trije rudarji poklonili svoje deputate v korist obnove porušene domovine. Eden je poklonil svoje zaostale deputate za tri mesece, druga dva pa vsak za en mesec. Pričeli smo tudi z odpiranjem rudnikov, ki jih je nemška okupacijska oblast ustavila. Huda jama je zopet oživela. Rudnik v Stranicah bo kmalu zopet zalagal s svojim odličnim premogom železarsko industrijo v Žrečah in kovače celjskega ter mariborskega okrožja. Primerov udarniškega dela iz industrijskih podjetij bi lahko navedli veliko. Na žalost smo morali največ pažnje posvetiti skrbi za surovine in nismo mogli v polni meri izkoristiti samoiniciativnosti naše mladine, naših delavcev in nameščencev. Tako je hotela mladina, zaposlena v tovarni Westen v nadurnem delu izdelati večjo količino posode za požgane domove v Bosni. Iz ekonomskih razlogov smo morali njeno udarniško delovno silo usmeriti drugam. Požrtvovalna mladina pa je kljub temu pripravila lep dar za svoje brate in dala svoj delež za obnovo porušene Bosne.
Prvega julija so se odprle menjalnice. Pred vrati so se vrstili ljudje vseh stanov, med njimi tudi delegati in poslovodje industrijskih podjetij. Njihove torbice z denarjem niso bile bogate. To smo vedeli že v naprej. Okupator je pustil prazno blagajno in
že prve dni po osvoboditvi smo morali priskočiti na pomoč, da so delavci in nameščenci mogli dobiti plačo. Vse to pa je imela naša narodna vlada v vidu, ko je izdala ukrepe o začasni zapori industrijskih izdelkov. Na ta način so ostale vsaj one pičle zaloge, ki bodo po vnovčenju omogočile podjetjem obratovanje. Vnovič bo morala država priskočiti na pomoč s kreditom. Oživeti je treba naš trg s proizvodi, šele takrat bo imel denar kupno vrednost,
Plače delavcev in nameščencev na eni, ter cene industrijskih proizvodov na drugi strani so drugo važno vprašanje, s katerim se bavi danes vsako podjetje, vsak delavec in nameščenec. Iz vseh odgovarjajočih uredb in ukrepov našega vodstva se zrcali jasno zrcalo, da mora biti vsako pošteno delo tudi pošteno plačano. Ravno tako stremijo vsi ukrepi tudi za tem, da se utrdi in razvije gospodarska moč in storitvenost industrijskih podjetij. Cene industrijskih in kmetijskih proizvodov se spravljajo v sklad s kupno močjo delovnega ljudstva. Ne smemo seveda prezreti skrbi države za dostojen življenjski standard delavca in nameščenca.
Tedenske
Anglija priznala novo poljsko vlado.
London, 5. julija. Uradno so objavili, da je britanska vlada priznala novo poljsko vlado narodne enotnosti. V kratkem bo imenovan britan'ski veleposlanik v Varšavi.
Panamska vlada bo pretrgala, kakor je bilo uradno javljeno, diplomatske odnose s Francovo Španijo in navezala diplomatske stike s sovjetsko vlado.
Belgijski kralj bo odstopil. Bruselj, 4. julija. V splošnem prevladuje prepričanje, da se bo belgijski kralj odpovedal prestolu. Zadnja skupina, ki se je posvetovala s kraljem Leopoldom v Sankt Wolfgangu v Avstriji, se je vrnila v Bruselj ter se pričakuje, da bodo še danes poročali ministrskemu predsedniku Van Acker ju. Tri stranke, ki so zastopane v vladi, soci j alisti, liberalci in komunisti, so na skupnem zborovanju, ki je bilo snoči v Bruslju, zahtevale, da se kralj odpove prestolu.
Švedska in Norveška priznali poljsko vlado. London, 6. julija. Švedski radio je danes ponoči javil, da je Švedska priznala začasno poljsko vlado. Enako izjavo je podal tudi norveški zunanji minister.
Delavci v Trstu zahtevajo kazen za fašiste. Odbor za odstranjevanje fašistov v Trstu, ki so še na delu v javnih skladiščih, kaže veliko delavnost. Doslej je odstranil nad 30 fašistov in okupatorjevih sodelavcev. Delavci javnih skladišč in pristnaiški delavci so z velikim zadovoljstvom pozdravili te ukrepe, ki so jih svoječasno podvzele jugoslovanske oblasti.
Popiel in Modelski odpotovala v Varšavo. London, 5. julija. Kakor je zvedel Reuterjev dopisnik, sta zjutraj odpotovala v Varšavo predsednik poljske krščanske demokratične delavske stranke Karel Popiel in član strankinega izvršnega odbora general Modelski. Med moskovskimi razgovori pred osnovanjem poljske začasne vlade narodne enotnosti je bilo sklenjeno, da povabijo Popiela, naj prevzame kako službo pod novo vlado. Izvršilni odbor krščanske demokratične stranke v Londonu se je odločil, da bo podprl do konca meseca junija začasno vlado narodne enotnosti.
Ostri ukrepi grške vlade. London, 9. julija. Grška časopisna agencija poroča, da je sprejel grški ministrski svet nove ostre ukrepe za očuvanje reda v Grčiji. V novem zakonu je določena smrtna kazen za primer vodstva oboroženih organizacij in šestmesečna ječa
Prvi koraki v novo denarno gospodarstvo so vsekakor zvezani z velikimi težkočami. Skoraj ni podjetja, ki ne bo v prvih mesecih navezano na kredit. Pri tem pa ne smemo pozabljati na veliko razliko kreditiranja danes in nekoč v stari Jugoslaviji. To kreditiranje danes ni izžemanije, temveč pomoč. Za temi krediti se ne skrivajo delničarji z edino skrbjo, da pravočasno postrižejo kupone in vtaknejo v žep dividende. Za temi krediti stoji danes država, kateri je prva skrb dobrobit delovnega ljudstva, dobrobit domovine. Denarno vprašanje industrije je istočasno denarno vprašanje delovnega ljudstva, ker je delo osnova in podlaga vrednosti denarja.
Rudarji, kovinarji, tekstilci, ope-karnarji celjskega okrožja bodo v novem gospodarskem življenju šli s še večjim poletom na delo. Čimbolj bodo povečali storitvenost, tembolj bodo zvišali tudi vrednost denarja. Čim več bodo dali naši rudniki in industrija od sebe, toliko prej bodo zaceljene rane našega celotnega gospodarstva.
Dr. Soba
vesti
za člane takih organizacij, neglede na njih oborožitev.
Grške ozemeljske zahteve. Stockholm, 9. julija. Iz Chicaga poročajo, da je grški minister za zunanje zadeve navedel tri obmejne poprave, ki so za njegovo deželo »nujno potrebne in bistvene za njeno varnost«, in sicer popravo grško-bolgarske meje, tako da pripade Grčiji nekaj severnih predelov, Dodelkanevski otoki na jugovzhodu, ki so prej pripadali Italiji, in del severnega Epira, ki je sedaj pod albansko oblastjo.
Španija — organizirano središče fašizma. Moskva, 9. julija. V »Pravdi« piše Uvarov: Prebivalstvo demokratskih dežel ne more razumeti, kako je še mogoče trpeti režim generala Franca, zadnji ogel fašističnega trikotnika. Franco ponuja svoje usluge protifašističnim in reakcionarnim elementom vseh dežel, ki so sklenile, da bodo nadaljevale borbo zoper demokracijo. Mednarodni reakcionarji, a posebej Vatikan, bi radi ohranili to fašistično gnezdo. Franco je v zadnjih mesecih pohitel in podelil državljanstvo najmanj 30.000 Nemcem. Španija postaja organizirano središče fašizma, toda vsi taki poskusi so obsojeni na smrt
Kanada priznala poljsko vlado. Ottawa, 9. julija. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je izjavil, da je njegova vlada sklenila priznati poljsko vlado narodne enotnosti. Izmenjava diplomatskih predstavnikov bo sledila.
Sovjetska Zveza in Daljni vzhod. Moskva, 9. julija. Tukaj se je izvedelo za drugi sestanek maršala Stalina z dr. T. V. Soongom, kitajskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom, ter svakom generalisima Čangkajšeka. Točen namen Soongovega poslanstva in predmeti, o katerih razpravljajo, ostajajo še nadalje snov domnev, toda dejstvo, da sta britanska in ameriška vlada bili obveščeni o sestanku, kaže, da se vrše razgovori v okviru zavezniške edinosti.
Združene države priznale poljsko vlado. Washington, 6. julija. Predsednik Združenih držav Truman je včeraj objavil, da so Združene države priznale poljsko vlado narodne enotnosti v Varšavi in da so vzpostavile z njo diplomatske stike. Za poslanika Združenih držav je bil imenovan Arthur Blith Laine, ki bo v najkrajšem času odpotoval v Varšavo.
Manifestacija bratstva
Slovencev in Hrvatov
Okupatorji so hoteli s silo razdvojiti in razkosati jugoslovanske narode ter zasejati med nje razdor in sovraštvo. Po vsem jugoslovanskem ozemlju so postavili vse polno mej; tudi med našim slovenskim in bratskim hrvaškim narodom so začrtali dobro utrjeno mejo z žično oviro in minami. A to ni oviralo naših bratskih narodov, da si ne bi že med osvobodilno borbo eden drugemu pomagali in se povezali z najtesnejšimi bratskimi stiki.
Z dokončno osvoboditvijo naše ljube domovine, Titove Jugoslavije, so te nasilne pregrade med jugoslovanskimi narodi odpadle. Naši narodi so zadihali v svobodi in se še tesneje oklenili drug drugega.
\ Kako velika ijubezen in bratstvo vladata med slovenskim in hrvaškim ljudstvom, se je jasno pokazalo na manifestacijskih zborovanjih v Dobo-vi in Sušici na Bizeljskem, ko so v nedeljo dne 8. julija nepregledne množice hrvaškega in slovenskega ljudstva skupno manifestirale večno medsebojno edinstvo in bratstvo v Titovi demokratični in federativni Jugoslaviji.
Zborovanji sta imeli prav pester spored, h kateremu- sta veliko doprinesla naša slovenska in hrvaška mladina.
Član OOOF Celje, tov. Perčič Miha
- ftlaks, je v svojem govoru posebno
poudaril, da so domači in tuji vele-šovinisti hujskali in razdvajali jugoslovanske narode — a jim je njihova namera izpodletela. Narodno osvobodilna borba je — ravno nasprotno njihovim željam — naše narode še trdneje združila in povezala v tako skupnost, ki je nihče ne bo mogel nikoli več razbiti.
Strašno upostošneje in razdejanje, ki ga je zapustil okupator v našem Posavju, nam je nazorno orisal referent za gospodarsko obnovo Posavja, tov, major Colarič in pozval vse, da z združenimi močmi pristopimo k izgradnji našega lepega Posavja.
Delegat Okrožnega odbora iz Zagreba tov. Slatkovič pa je. prikazal herojsko borbo partizanskih odredov naših bratskih narodov in dragocene pridobitve, ki jih je nam ta zmagovita borba prinesla.
Skoro vse okolišno prebivalstvo, ki se je že vrnilo iz nemškega suženjstva, je bilo na teh zborovanjih prisotno. Svoje hrvaške goste je sprejelo tako, kot sprejme brat brata po dolgoletni mučni ločitvi. Lica so jim žarela od navdušenja, od časa do časa pa so jim tekle tudi solze po izmučenih licih, solze veselja in solze težkih spominov. Govori dragih gostov, posebno mladincev, so v njih vlili vero v boljšo bodočnost, tako, da bodo lažje prenašali težak položaj, ki jim ga je zapustil okupator s svojim razdejanjem.
laburističnih dijakov je poslalo kongresu balkanske mladine pozdrav v imenu 4000 svojih članov. V pozdravu pišejo med drugim: Junaška dela in žrtve balkanske mladine v borbi proti fašističnim napadalcem so zgled mladini vsega sveta.
Naša vlada zahteva izročitev Pavelica. Državna komisija je preko pred-sedništva ministrskega sveta zahtevala od zaveznikov izročitev vojnega zločinca dr. Ante Pavelica, »poglavnika ne-zavisne države Hrvatske«. Čeprav so zločinci tipa dr. Ante Pavelica znam po svetu, je državna komisija v obrazložitvi svoje zahteve navedla le majhno število zagrešenih zločinov, za katere ima neizpodbitne dokaze poleg vsega drugega, kar dovoljuje trditev, da je dr. Ante Pavelič vojni zločinec in izdajalec.
Aleksander Rankovič narodni heroj.
Predsedstvo AVNOJ-a je odlikovalo Aleksandra Rankoviča-Marta za njegova junaška dela na bojiščih, za njegovo junaško zadržanje pred sovražnikom, za velike zasluge v organiziranju in vodstvu narodne vstaje in narodnoosvobodilnega gibanja do zmagoslavnega zaključka z redom narodnega heroja.
Poveljnik francoskih čet na Daljnem vzhodu. General Jacques Philippe Lel-lar je bil imenovan za poveljnika francoskih ekspedicijskih sil na Daljnem vzhodu. Čete tega generala so osvobodile Pariz in Strassburg ter se borile v afriški puščavi in v Normandiji.
Ameriške izgube v vojni. Skupne izgube Združenih držav Amerike od začetka vojne znašajo 1,030.679 mož, med temi 236.735 padlih.
Sovjetski »Red zmage« za kralja Mihaela. Moskva, 7. julija. Predsedstvo vrhovnega sveta Sovjetske Zveze je odlikovalo Njeg. vel. Mihaela I., kralja Rumunijefž Redom zmage, ker je izvršil odločen preobrat v rumunski politiki, prelomil s Hitlerjevsko Nemčijo in navezal stike z Združenimi narodi v trenutku, ko se nemški poraz še ni jasno pokazal.
Poljska državna imovina v Veliki Britaniji. London, 6. julija. Polpress objavlja, da je poljska vlada narodne enotnosti imenovala komisijo pod predsedstvom Grozniska iz Varšave ter člani Janom Drobojewskim, dr. Ludvikom Grosfeldom in Henrikom Laksiekom iz Londona, ki naj bi bila pooblaščena, da prevzame in zavaruje vso imovino poljske država v Veliki Britaniji.
V Trst je prispela ladja s hrano. Dne 7. julija je prispela v Trst ladja »Dje-bibili« s 1500 tonami pšenice, 495 tonami moke in 40 tonami fižola za Jugoslavijo.
Poljska univerza v Bratislavi. V Bratislavo je prispela dne 7. julija skupina poljskih znanstvenikov, da pripravi tamkaj osnovanje poljske univerze.
Spletke klike Arciszewskega. »Le Soir«-jev dopisnik v Nemčiji poroča, da je begunska poljska vlada poslala svoje agente v Weimar, kjer se nahaja veliko število Poljakov. Ti poljski oficirji, »oblečeni v britanske vojaške uniforme«, so sprožili med Poljaki propagando, naj se né vrnejo na Poljsko. Poljaki čakajo v vlakih v Weimar-ju in nihče ne ve, za kaj gre. Ne vedo, da je na Poljskem svobodna vlada in da so razdelili obširna zemljišča med kmete. Častniki jim o vsem tem molčijo. Njihov namen je samo širjenje protisovjetske propagande med ljudstvom.
Mongolski ministrski predsednik v Moskvi. London, 5. julija. Po poročilu moskovskega radia je ministrski predsednik ljudske republike Mongolije, maršal Čoj Bolsan, prispel z letalom v Moskvo, kjer so ga na osrednjem letališču sprejeli Molotov in drugi. Dne 3. julija je predsednik sveta ljudskih komisarjev ZSSR Stalin sprejel predsed-
nika republike mongolskih ljudstev, maršala Koidala. Razgovorov se je udeležil tudi ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov.
V Kijevu grade ogromen štadion. V prestolnici Ukrajine grade sedaj štadion za 60.000 oseb, ki se bo imenoval po Nikiti Kuhruščevu in bo eden največjih v Sovjetski Zvezi. Imel bo 8 igrišč za košarko in 8 za odbojko, številna igrišča za tenis, vojaška in težka atletska tekmovališča, plavalne bazene, veliko telovadnico, kino, restavracijo itd. Za gradnjo štadiona je bilo nakazanih 45 milijonov rubljev. Dovršen mora biti v treh letih. Prvi oddelek štadiona bo napravljen v avgustu za otvoritev ukrajinskih olimpijskih iger, pri katerih bo sodelovalo nad tri tisoč športnikov.
Izjava poljskega veleposlanika v Jugoslaviji. London, 9. julija. Po poročilih poljskega radia je Jan Karol Wende, pred kratkim imenovani poljski veleposlanik v Jugoslaviji, preden je odpotoval v Beograd, izjavil, da želi Poljska vzpostaviti čim tesnejše politične, gospodarske in kulturne zveze z Jugoslavijo.
Sodba v Mariboru. Sodišče slovenske narodne časti v Mariboru je dne 4. in in 5. julija obsodilo 16 narodnih izdajalcev in bivših funkcij onarj ev Heimat-bunda. Razprave so prenašali z ojačevalci na Slomškov trg, kjer je prebivalstvo z zadoščenjem spremljalo njih potek. Vsi obtoženci so bili obsojeni na kazen prisilnega dela do 1 leta in na izgubo državljanskih pravic do 6 let.
Likvidacija poljske begunske vlade v Londonu. London, 6. julija. Dosedanjega predsednika poljskega narodnega sveta v Londonu Rackiewicza in vse člane londonske begunske vlade z ministrskim predsednikom Arciszewskim na čelu smatrajo od danes naprej angleški uradni krogi kot zasebnike. Likvidacija se je pričela pri zunanjem in notranjem ministrstvu. Tudi poljske oddaje po radiu so bile z današnjim dnem ukinjene. Enaka usoda bo zadela list »Dzienik Poljski«, ki je veljal za uradno glasilo begunske londonske vlade.
Seja predsedstva AVNOJ-a. Na seji dne 5. julija so bili sprejeti zakoni o amnestiji in pomilostitvi, o vrstah kazni, o reševanju delavskih sporov in o izdelavi štampiljk, pečatov in žigov.
Prvak nemških socialnih demokratov umrl. V Londonu je umrl Maks Braun, 52 letni aktivni socialni demokrat.
Dva protihitlerjanska avstrijska voditelja rešena. Pred kratkim so našli v Nemčiji Reiterja, načelnika avstrijske kmečke zveze do leta 1938, in dr. Her-la, glavarja salzburške pokrajine. Oba sta bila že več let v koncentracijskih taboriščih, sedaj pa so jih prepeljali v neko berlinsko bolnico.
320.000 Francozov — žrtev nacistov. Po dosedanjih razpoložljivih podatkih je razvidno, da je po koncentracijskih taboriščih in na prisilnem delu v Nemčiji poginilo čez 320.000 Francozov.
Na Norveškem je aretiranih 15.000 izdajalcev. Po poročilih iz Osla je bilo na Norveškem aretiranih 15.000 izdajalcev, ki pridejo vsi pred vojno sodišče.
Izgube finske armade v vojni. Finski obrambni minister je izjavil, da so bile izgube finske armade v vojni 1941 — 1945 skupno 52.609 mrtvih in 158.313 ranjenih. Pogrešanih, ki so se vrnili, je 1844, še vedno pogrešanih pa 5565.
Preiskava proti Petainu zaključena. Francoska sodna komisija je zaključila preiskavo proti maršalu Petainu. Pričakujejo, da bo vlada v kratkem določila čas in kraj sodnega postopanja.
Dansko-ruska paroplovna družba. V Svedborgu je bila ustanovljena dansko-ruska paroplovna družba z namenom, da se poveča trgovina z Rusijo.
Kaj je novega
Francoski prostovoljni delavci v Nemčiji bodo kaznovani. Francoski radio je objavil, da bodo Francozi, ki bo prostovoljno odšli na delo v Nemčijo, uvrščeni v posebne oddelke za težko delo in bodo takoj poslani na delo v Ronske Alpe, ko se bodo vrnili v Francijo.
Spomenik 140.000 žrtvam nemškega terorja. Kijev, . julija. V ogromni soteski Babi Jar v najbližji okolici Kijeva so ob koncu septembra 1941 ustrelili Nemci 140.000 mirnih stanovalcev ukrajinskega glavnega mesta. Prav na istem kraju, kjer so Nemci pokopali mrtve in še žive ljudi, kjer so krvniki sežigali na grmadah noč in dan trupla, bo postavljen spomenik, za katerega je izdelal načrt arhitekt Vlasov.
Skrivališče nemškega zlata. Iz Londona poročajo, da so vojaki ameriške III. divizije našli pod hišo prejšnjega župana v kopališču Bad Gastein in v manjši sosedni hiši zlato v vrednosti nad 7 milijonov funtov šterlingov, ki so ga tam skrili na Ribentropov ukaz. Zlati zaklad je obstojal iz britanskih, ameriških in italijanskih zlatnikov in iz zlatih palic.
Ukinitev vojne cenzure za civilno pošto. Beograd, 4. julija. Minister za narodno obrambo, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, je podpisal uredbo o ukinitvi cenzure za civilno pošto v notranjem prometu.
Madžarski fašistični voditelji na Tirolskem. Beograd, 4. julija. V Innsbru-ku so se Madžari, ki so pobegnili pred ruskim napredovanjem, organizirali v organizacijo »Madžari dobre volje«, ki jo vodijo Bela Immredy, bivši ministrski predsednik, baron Ladislav Vay, pomočnik ministra za zunanje zadeve v Gömbösovi prvi madžarski pronaci-stični vladi, in dr. Istvan Fajy, pomočnik ministra prosvete in ki je bil eden glavnih iniciatorjev madžarskih rasističnih zakonov, na podlagi katerih so izselili 600.000 madžarskih židov.
Stavke v Turinu. Dne "3. julija so pričeli stavkati vsi delavci v Turinu. Za-
pustili so tovarne ter odkorakali skozi mesto z napisi, kakor: »Hočemo kruha!«, »Hočemo dejanja — ne besed!«, »Obnova brez čistke je nemogoča!« Po končanem obhodu so demonstrantje odšli pred zbornico dela. Ves promet cestne električne železnice je bil ustavljen za dve uri. Demonstracija se je končala brez incidentov.
Imovina generala Weyganda pod se-kvestrom. Agencija Reuter poroča, da je vsa imovina generala Weyganda, zavezniškega glavnega poveljnika za časa francoskega poraza leta 1940, z odlokom francoskega državnega tožilca postavljena pod sekvester. General Wey-gand je obtožen zaradi ogrožanja državne varnosti.
Stavke v Milanu. Milan, 5. julija. Davi je delavstvo vseh večjih tovarn in podjetij v Milanu pričelo stavkati. Tisoči mož in žena so korakali po milanskih ulicah ter nosili napise: »Mi smo lačni!« Napise so nosili tudi v angleškem jeziku z angleškim geslom: »Prijatelj v sili je resničen prijatelj!«
Obnovljen je leseni most pri Ptuju. Kljub pomanjkanju potrebnega orodja je bil ta most z udarniškim poletom zgrajen v 20 dneh. Poleg najmodernejših sredstev je leta 1941 rabil okupator prav toliko časa za izgraditev istega mostu. Dne 10. julija je tovariš Sergej Kraigher, sekretar mariborskega okrožja, svečano odprl promet na novem lesenem mostu.
Grško sovjetsko društvo v Atenah. Moskva, 5. julija. Ustanovljeno je bilo grško-sovjetsko društvo, da se ojačijo kulturne vezi med Grčijo in ZSSR. Zapisnik o ustanovitvi društva je podpisalo 120 oseb, ki zastopajo vse znanstvene, kulturne in socialne organizacije v državi. Društveni predsednik je rektor politehničnega instituta Kičikis. Podpredsednika sta vseučiliški profesor Densis in pisatelj Kazandsakis, glavni tajnik pa je vseučiliški profesor Theo-dorinis.
Angleška delavska mladina junaški mladini Balkana. Združenje angleških
Moskva odklanja* papeževe načrte.
Moskva, 5. julija. Sovjetski list »Novi čas« javlja, da so vatikanski načrti za povojno ureditev Evrope pod vplivom duha temne reakcije. Boriti se proti tej reakcionarni vatikanski politiki je dolžnost vseh, ki s svoje strani želijo vpo-staviti trajen mir. Vatikanska policija je v nespravljivem nasprotju z Združenimi narodi in z načrti za trajen in močan mir.
Razdelitev Dunaja na pet področij. Pariz, 5. julija. Velika Britanija, Sovjetska Zveza, Združene države in Francija so se sporazumele o razdelitvi za-sedbenih področij na Dunaju. Britanci bodo zasedli južni odsek avstrijskega glavnega mesta, Amerikanci severoza-pad, čete Rdeče armade pa ves vzhodni predel in obe strani Donave skupno z južnim komunikacijskim klinom, ki preseka britansko področje na dvoje. Francosko področje leži na zapadu med ameriškim in britanskim področjem in obsega dve železniški postaji. Središče mesta pa bo pod nadzorstvom vseh petih sil.
Zarota v finskem glavnem poveljstvu. Stockholm, 5. julija. Finski notranji minister je v parlamentu razkril, da so pred tremi tedni odkrili upor, ki ga je pripravljalo finsko vrhovno poveljstvo. Po premirju je finsko vrhovno poveljstvo tihotapilo orožje v vse dele Finske. General Nihtilas,- šef operativnega oddelka vrhovnega poveljstva, in njegova najtesnejša sodelavca, general Airo in polkovnik Haati, so bili aretirani.
Zobotehniki v vaseh Bosne. 80 mladincev in mladink, ki so pred kratkim dovršili zobarski tečaj v Zagrebu, se je na pobudo ministrstva zà zdravje pri federalni vladi Hrvatske napotilo v bosanska naselja, kjer so na razpolago domačinom za popravila zob. Tako bodo mladi dentisti s svojo veščino koristili ljudstvu, ki ne more v mesta ali večje kraje do zobozdravnikov.
Nova poljska armada. Varšava, 6. julija. Sovjetske sile v Poljski bodo sedaj omejile na najpotrebnejši minimum za vzdrževanje komunikacijskih zvez Rdeče armade v Nemčiji, zasedene po sovjetskih četah. Po Varšavi in po drugih poljskih mestih so posadke in patrole sestavljene izključno iz čet nove poljske armade. Nekaj izrednega je, če kdo naleti na kakega sovjetskega vojaka v poljski prestolnici.
Nečloveško postopanje s sovjetskimi interniranci v Švici. Moskva, 6. julija. Po informacijah, ki so jih dale sovjetske oblasti, se nahaja v Švici še vedno 9000 sovjetskih državljanov in vojnih ujetnikov, ki so pobegnili iz nemškega ujetništva. Švicarske oblasti ovirajo re-patriacijo teh sovjetskih državljanov, ki se nahajajo v nevzdržnem položaju.
Glavni vojni zločinci bodo skupno postavljeni pred vojno sodišče. London, 5. julija. Predlog ameriškega predstavnika pri komisiji Združenih narodov za ugotavljanje vojnih zločincev Jacksena, da naj bi postavili vse večje vojne zločince skupno pred sodišče v množičnem procesu na temelju obtožbe, da so kovali zarote za uničenje svetovnega miru, je bil sprejet s strani sovjetskih, britanskih in francoskih zastopnikov. Istočasno bodo stali pred sodiščem predstavniki gestapa, SS in drugih nemških vojaških in političnih organizacij.
Zahteva po čistki v tržaških šolah.
Dijaki in profesorji tržaških šol zahtevajo, da se iz šol odpravijo vsi fašistični elementi, med njimi v prvi vrsti namestnik inšpektorja tržaških šol dr. Tavelli, ki je prišel na ta položaj po protekciji in kot pravnik sploh nima potrebne kvalifikacije. Na to mesto so ga postavili Nemci po smrti profesorja Reine.
1700 žena v Črni gori dovršilo an-alfabetski tečaj. Beograd. (Tanjug.)
Užice: Črnogorske žene v vedno večjem številu sodelujejo pri protifašistični ženski zvezi. Otvoritev analfa-betskega tečaja so sprejele z navdušenjem. Dvajset tečajev je dovršilo 1700 nepismenih žena. Velik odstotek je dokončal tečaj z uspehom. Vaške žene so se organizirale v delovne čete, ki pomagajo vsem družinam, katerim primanjkuje delovnih moči.
Svet avstrijske začasne vlade v ruskem pasu je odredil, da morajo priti pred sodišče vsi višji nacistični uradniki, ki so službovali v Avstriji med nemško okupacijo, ker so vojni zločinci.
Kulturno delo v Skoplju. Beograd, (Tanjug). V Skoplju se vrši uspešno kulturno delo. Prvo gledališče v makedonskem jeziku, ki je bilo ustanovljeno po osvoboditvi Skoplja, prikazuje z velikim uspehom dela sovjetskih in jugoslovanskih avtorjev. Gledališče bo po končani sezoni odšlo na turnejo po Makedoniji, da bi na ta način širilo med narodom prosveto in tako omogočilo ljudstvu, da prisostvuje predstavam prvega makedonskega narodnega gledališča. Tudi narodna knjižnica v Skoplju je pričela z delom. Med vojno ji je uspelo očuvati vse knjige, tako da ima danes okoli 200.000 snopičev.
Šole v Slavoniji redno poslujejo. Beograd (Tanjug). V Slavoniji je 560 državnih ljudskih šol pričelo z rednim delom. V maju in juniju se je vršilo več peda-goško-političnih tečajev, ki so jih opravljali skoraj vei učitelji in učiteljice. Število učiteljev še vedno ni povoljno. Učiteljske šole v Osijeku so pričele z delom. Isto velja za realne gimnazije v Slavonskem Brodu, Podravski Slatini, Virovitici, Djurdenovcu in Pakracu.
Oxfordski profesorji zahtevajo kaznovanje nemških znanstvenikov. Oxford, 2. julija. (Reuter.) Glavni svet mednarodne zveze univerzitetnih profesorjev in rektorjev v Oxfordu je danes podal izjavo, v kateri zahteva strogo kaznovanje nemških profesorjev in znanstvenikov, ki so pred in med vojno pospeševali nacistični režim z razširjanjem lažnih bioloških teorij, s katerimi so postali odgovorni za rasistična preganjanja. Skupna izjava je naperjena tudi proti onim, ki so pripomogli do tega, da se je znanost prodajala kot vlačuga namenom in zahtevam totalne vojne, proti onim, ki so dejansko sodelovali v uničevanju univerz, knjižnic, laboratorijev in muzejev v zasedenih deželah, proti onim, ki so uporabljali napredek sodobne znanosti, zlasti medicine in fiziologije tako, da so jo preizkušali na političnih jetnikih in civilistih v koncentracijskih taboriščih, kar je tem prinašalo kot posledico pohabljenost ali smrt. Taki ljudje, izjavlja listina, so onečastili čast poučevanja in znanosti.
Ljudstvo zahteva razdelitev samostanskih premoženj. Užice. Na konferenci JNOF-a v Rači je bilo sproženo vprašanje nekega samostanskega premoženja. Iz poročil kmetov je jasno, da je samostanska uprava izkoriščala kmete, medtem ko narod ni imel nobene koristi. Po izčrpni debati so se odločili, da pošljejo narodni oblasti predlog o razdelitvi premoženja narodu. To premoženje obsega 1000 ha, ki bi mogel vzdrževati veliko število družin.
Pripominja se, da se je v poročilih o poteku razprave proti vojnim zločincem v Celju v Slovenskem poročevalcu in Ljudski pravici dne 7. 7. 1945 pripetila pomota v toliko, da bi naj bil zastopal obtožbo javni tožilec podpolkovnik Dr. Bele Ivan.
Praviloma bi se moralo glasiti poročilo: Obsodbo je zastopal vojaški tožilec poročnik Dr. Bele Ivan.
Šoštanjska mladina je napravila od časa ÌL kongresa pa do danes 1140 delovnih ur, priredila tri kulturne prireditve, »Kajuhov« večer in podarila 4 zastave Tomšičevi brigadi.
S konferencami in sestanki
se pripravljamo na kongres OF
Po vsem okrožju so konference in sestanki pripadnikov OF. Te konference in sestanki so zelo razgibali najširše ljudske množice, na njih se je razpravljalo o vseh perečih zunanje in notranjepolitičnih vprašanjih.
Najbolj živo so ljudje zainteresirani za vprašanje Trsta, Primorske in Koroške. Najširše ljudske množice so pripravljene z vsemi sredstvi podpreti borbo primorskega in koroškega ljudstva za dokončno osvoboditev.
Posebno so prišla do izraza na sestankih in konferencah slovanska čustva naših ljudi. Na konferenci v Krškem so udeleženci poudarili, da sedanja enotnost slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda nima nobenih zavojevalnih namenov, temveč prinaša vsem narodom sveta misel bratstva med narodi, ki temelji na priznavanju popolne pravice do samoodločbe. Poslanstvo slovanskih narodov je ravno v tem, da omogoči z vsemi sredstvi tak sistem ureditve odnosov med vsemi narodi sveta.
Velika shoda na Bizeljskem in Do-bovi, ki se jih je skupaj udeležilo deset tisoč ljudi, Hrvatov in Slovencev,-sta posebno jasno podčrtala bratstvo
in edinstvo slovenskega in hrvaškega naroda ter sploh bratstvo vseh jugoslovanskih narodov.
Ljudje so v splošnem zadovoljni z delom vojaških sodišč in sodišč narodne časti, ugotavlja se pa, da se je nekaterim prav prefriganim špekulantom posrečilo zaenkrat izmakniti se sodbi in obsodbi. Treba bo za ravno take prebrisane špekulante, ki so ravno zaradi svoje spretnosti ljudski oblasti najbolj nevarni, dobiti čim prej obtožilni material in ga izročiti sodišču.
Na okrajni konferenci v Šmarju so krajevni odborniki OF ugotovili, da so postali odseki pri okrajnem odboru v glavnem stroj za razmnoževanje okrožnic, namesto da bi pomagali s svojim strokovnim znanjem krajevnim odborom pri upravnem delu, urejevali v glavnem vse svoje delo samostojno, ne pa da poskušajo s prepisovanjem okrožnic vedlno prenašati delo na krajevne odbore.
Z največjo odgovornostjo izbirajo pripadniki OF delegate za kongres. V Vojniku so udeleženci sestanka zavrgli najprej predlaganega kimeta. ki je sicer predan pristaš OF in se odločile za drugega, ki je izgubil skoraj vso družino in vsa sredstva.
Drobne vesti
Dne 4. julija 1945 zvečer so v spomin in proslavo slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda na vseh hribih celjskega okrožja goreli kresovi, katere je organizirala naša mladina. Isti večer so bile prirejene kulturne prireditve, na katerih je bila ljudstvu obrazložena važnost njihovega delovanja pri dviganju naše kulture in slovanske zavesti.
Delavsko zbornico v Razlagovi ulici v Celju hoče delavstvo Vestnove tovarne in cinkarne zopet urediti za središče političnega in kulturno prosvetnega
delovanja strokovne organizacije. Poslopje je bilo za časa bombardiranja precej poškodovano, kar bo treba čimprej popraviti.
V celjskem okrožju so 4 bolnišnice, 5 zdravstvenih domov, dom za dojenčke, zdravilišča in kopališča. Vse bolnišnice in zdravstveni domovi, ki'sö-sedaj pod upravo ministrstva za zdravstvo, bodo kasneje prešli v last in upravo okrožja, kar bo imelo ogromen pomen pri izboljšanju zdravstvenih prilik naših ljudi.
Karnar Martink povečal produkcijo za 100 odst. Svobodna miselnost je povečala ustvarjalno voljo našega človeka. Duh udarništva, ki vlada med delavstvom v našem okrožju ponazorjujejo številne storitve v naši industriji. Tako je na primer delavec Karnar Martin v Vestnovi tovarni v Celju izumil posebno pripravo na stroju, ki vrši obrezovalno operacijo v izdelavi zajemalk. Strojna kapaciteta se je povečala z novim postopkom za 100 odst.; delo se je poenostavilo in postalo varnejše, da ga zamore upravljati tudi neizvežbana moč.
Sodišče slovenske narodne časti v Celju je začelo poslovati dne 6. julija 1945. Sodilo bo v našem okrožju tistim, ki so se pregrešiil zoper slovensko narodno čast. Sodišče je že sodilo desetim umazancem, znanim po svoji hlapčevski miselnosti, kateri so z raznimi nečastnimi dejanji služili okupatorjevi propagandi in tako omadeževali slovensko narodno čast. Obsojeni so bili na izgubo državljanskih časti za gotov' čas, na prisilno delo, nekaterim se je njihovo premoženje delno zaplenilo.
Sodišče narodne časti v celjskem okrožju ima tri senate. Dva senata sodita po sedežih okrajev in se sedaj nahajata v Laškem in Kozjem, tretji sodi v Celju. Dne 8. julija 1945 je sodišče narodne časti sodilo devetnajstim osebam, ki so si narodno čast omadeževale s svojim nečastnim življenjem. Brez-sramna izdajalka Volgemut Marija iz Celja je prejela zasluženo kazen, in sicer trajno izgubo narodne časti in sedem let prisilnega dela.
ZSM v Dobrni in v Rimskih Toplicah je priredila dve uspeli kulturni prireditvi našim ranjencem, vojnim reuma-tičarjem in invalidom, za katere je zbrala tudi darila.
V	Jurkloštru se je vršil v začetku meseca julija sestanek tehničnega vodstva gradbenega odseka s posestniki iz enajst po okupatorju najbolj prizadetih krajev. Kmetovalci, ki so brez sredstev,, bodo prejeli brezobrestno posojilo za gradbeni materijal. Obnovitvena dela se bodo morala izvesti še pred zimo.' Neprizadeti posestniki, ki razpolagajo s stavbnim materij alom, bodo priskočili prizadetim na pomoč. Priprave za obnovitev so v polnem teku.
Ze zgodaj zjutraj so bile na delu žene iz Slivnice pri Celju. Vse, kar so čez teden doma napekle, so razdelile v lične zaboje, da jih poneso našim junakom na Dobrno. Zbrale so toliko, da bodo obdarile okoli 400 ranjenih partizanov, ki so se kot heroji borili za osvoboditev
V	petek dne 6. julija zvečer so v Slovenjgradcu praznovali veliki praznik slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda ter združili proslavo s spominom na teden rdečega križa. Ob tej priliki je nabrala mladina za Rdeči križ 520 dinarjev prispevkov.
Krajevni odbor OF Zagrad je začel dne 11. t m. z udarniškim delom svojega prebivalstva, da bi obnovili vse v-svojem kraju porušene hiše.
Za naše repatriirance in podpore potrebne
UuPiutui utMŽed
f WWW^rWwWWrWWW VrWVlfWr
Vladimir Pavšič — Matej Bor: Raztrganci
Otvoritvena predstava Okrožnega gledališča v Celju
Borovi »Raztrganci«, s katerimi je bila v nedeljo 8. t. m. odprta gledališka sezona v Celju, se vsekakor lahko uvrstijo med dela, ki bodo v naši dramatiki zavzela častno mesto. Na sebi nosijo resničen pečat partizan-stva, saj so bili napisani v času največjega razmaha naše narodno osvobodilne borbe in prve predstave podane od članov Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju v Črnomlju pód varstvom partizanskega orožja. Snov drame je vzeta iz razmer partizanske borbe na Štajerskem, kar jo bo gotovo priljubilo na vseh naših ljudskih odrih. Vendar bi pričakovali nekoliko preveč, ako bi mislili, da bomo našli v tem delu popoln prikaz borbe slovenskega ljudstva na Štajerskem in rešen problem narodnega izdajstva, ki ga načenja. Vseskozi napeto dejanje se je omejilo na tradicionalni ljubezenski trikot med Vido, Jernejem in Ferležem, dasi ne smemo prezreti krepko začrtanih in iz življenja zajetih likov zavednega in borbenega mlinarja Rutarja, njegove le v dom zaverovane in tiranske žene ter partizanskega zdravnika Mroža.
Igralski kolektiv je pokazal, da z veliko zrelostjo pojmuje svojo nalogo. Noben posameznik ni izpadal iz okvira celote, le igralka Rutarica, ki je sicer pokazala mnogo talenta in rutine, je mestoma zašla v karikiranje. Zelo je ugajal umirjen in preprost lik Vide. Mestoma predemonski Fer-lež je bil podan dovršeno igralsko in je znal dati človeško noto tipu propalerà izdajalca. Dobro in simpatično so bile podane vloge Jerneja, Rutarja in dr. Mroža, Tudi vsi ostali« so se lepo in dostojno vključili v igro.
Predstava je bila na umetniški višini, le tu in tam je bilo opaziti dile-tantizem, kar je ob dejstvu, da se
Rudnik Pečovnik. V rudniku so popravljali vse nedelje po osvoboditvi jamske naprave. Sklenili so, prostovoljno delati dve nedelji v mesecu in s tem pridobiti okrog 200 ton premoga. Ker je rudnik precej izčrpan, bodo do spomladi odprli zapadno polje, nakar bodo lahko dosegli predvojno kapaciteto, to je 150 ton dnevno.
V izložbah tvrdke Mislej v Celju so razstavili fotografije, ki natanko izpričujejo množična streljanja v »Starem piskru«, pa tudi, kako so po Celju gonili ujete partizane, jih zasramovali, pljuvali in pretepali. O zve-rinstvu hajkajočih Nemcev dokazujejo posnetki zadnje hajke na Pohorju.
Naši otroci iz Bolgarije so prispeli v Beograd. Beograd (Tanjug), V Beograd je prispel prvi transport naših otrok, ki so preživeli nekoliko mesecev v Bolgariji, da se opomorejo. S tem transportom je prispelo 99 otrok iz federativne Srbije in 6 vzgojiteljev. Otroci so dobro oblečeni in izgledajo dobro. Po prihodu otrok v osrednja zbirališča v Beogradu jih je obiskal minister za socialno politiko zvezne vlade Anton Kržišnik, S tem transportom se je pričel povratek naših otrok iz Bolgarije.
Uredništvo »NOVE POTI « sporoča vsem uradom, javnim ustanovam in prebivalstvu, da sprejema inserate, razglase in objave do vsakega četrtka do 12 in to preko pošte in telefona Uredništvo »NOVE POTI« Celje, Prešernova 17, tel. 175
velika večina nastopajočih ne bavi poklicno z gledališčem, popolnoma razumljivo. Zato je treba igralcem in režijj izreči vse priznanje. Omeniti je treba tudi dobro zamišljeno in izvedeno inscenacijo.
Ako bo Okrožno gledališče nadaljevalo v tej smeri, bo gotovo postalo mdčno kulturno žarišče in šola za naše ljudske odre.
MS
Praznovali smo praznik sv. Cirila in Metoda
Prvič po petih letih je svobodno kakor še nikdar Celje slavilo praznik solunskih bratov blagovestnikov s kulturno prireditvijo v veliki dvorani Celjskega doma. Tovariš Fran Roš je v uvodnem govoru poudaril, da so Nemci že davno stremeli, da bi sebi kot neki višji rasi politično in gospodarsko podvrgli slovanske narode. Oba brata sta ne s križem in mečem kakor Nemci, temveč s križem in kulturo širila krščanstvo, mu dajala slovansko osnovo z novo abecedo, bogoslužjem in knjigo. Njuni učenci so širom slovanskih ozemelj utrjevali zavest slovanske kulturne skupnosti in potrebe po politični povezanosti med njimi. Nemški fevdalci so Cirila in Metoda neumorno preganjali z_ obtožbami in ječo. S porazom fašizma je cirilmetodovska misel doživela svoj, triumf v danes ustvarjenem slovanskem bratstvu, za kar so bili potrebni napori in žrtve vseh svobodoljubnih narodov, zlasti pa Sovjetske zveze in jugoslovanskih narodov.
Pri proslavi so uspešno sodelovali orkester, vojaški pevski zbor, harmonike ter deklamatorji in recitatorji, ki so želi mnogo toplega priznanja hvaležnega, zavednega občinstva. Mesto in okolico pa so prejšnji in ta večer slavnostno razsvetljevali kresovi in rakete.
75 let stara Dežnikar Marija, po domače Matevžkova mama, iz Dobrovelj, je bila gotovo ena najbolj zavednih in delavnih kmečkih žena Vranskega okraja za časa okupacije. Ze leta 1941 so se pri njej začeli zbirati partizani. Dajala jim je hrano, jih sprejemala na stanovanje in jim vestno vršila obveščevalno službo. Za vsakega partizana je imela vedno lepo besedo in vsakega, ki je prišel mimo je pogostila. Okrajni odbor se je celo 2 meseca zadrževal pri njej. Naša partizanska mati ima sedaj samo še eno željo, da bi se vrnila njena hči Pavla iz nemškega taborišča.
V	okraju Krško obiskuje šole okrog 2050 učencev in učenk. Na vseh šolah poučuje trenutno 23 kvalificiranih učiteljev in štiri pripravniki. Osnovani so tudi že roditeljski sveti.
V	okraju Gornjigrad so bili v zadnjih dneh izročeni prometu štirje mostovi. Z udarniškem delom nad 1800 delovnih ur je bil zgrajen most v Pustem polju. Most je dolg 10 in širok 6 metrov. Pri gradnji mostu je sodelovalo tudi civilno prebivalstvo, ki je stvar takoj razumelo in zgrabilo pridno za delo. Poleg obnove pa ni zaostalo delo na polju. Tudi gospodarska poslopja in hiše, ki so bile od Nemcev požgane se pridno obnavljajo. V najkrajšem času se bo pričelo z delom obnove šol v Ljubnem in v Bočni. Les za obnovo šol je že pripravljen. Kmet in delavec v Zg. Savinjski dolini gledata z zaupanjem v lepšo bodočnost, kajti zavedata se velikega poslanstva maršala Tita jugoslovanskim narodom.
Okrožni odbor OF Celje, odsek za socialno skrbstvo, je po pristanku in odobritvi pristojnih ministrstev za trgovino in preskrbo ter za socialno politiko nabavil količino gospodarskih potrebščin in jih razdelil na okrajne odbore OF. Ti odbori imajo nalog, da potom krajevnih odborov, referentov za socialno skrbstvo, porazdelijo dodeljene gospodarske potrebščine v obmejnem pasu in v onih krajih, kjer je okupator s svojim divjanjem povzročil večjo škodo in razdejal cela gospodarska in kmetijska naselja. V poštev prihajajoči repatriiranci prejmejo potrebščine kot brezobrestno posojilo za dobo 2 let in ga bodo pod normalnimi razmerami vrnili po poteku tega časa.
Za enkrat so gospodarske potrebščine razdeljene po okrajnih odborih kot sledi: Kozje:
50 kom. kompletnih štedilnikov dolžine 80 cm,
50 kom. kompletnih miznih štedilnikov dolžina 65 cm,
9800 komadov različne emajlirane gospodarske posode.
Brežice:
100 komadov kompletnih štedilnikov dolžina 80 cm,
50 komadov pribora za zidane štedilnike in
20.000 komadov raznovrstne emajlirane in kovinaste posode.
Krško;
30 komadov kompletnih štedilnikov dolžine 80 cm,
50 komadov pribora za zidane štedilnike,
9800 komadov različne emajlirane in železne posode.
Sevnica:
10.000 komadov raznovrstne emajlirane in železne posode.
Obtožujemo..,
Ste nas zaprli, v lager segnali, žene nam vzeli, dete in krov. Vzeli ste zrak nam, sonce ukradli, dali nam jesti mleček surov!
Hiša tiha nam žična ograda, žena bila nam je smrt, grel mesto sonca lica je mlada žar žarometa mrzel in trd.
In kot hijene, psi ste prežali, kdaj naša čela padejo v prah, kdaj bomo v prahu vsi obležali, kdaj pomori nas smrtni zamah.
In ste prežali smrt ste gonili, pa je zaman zločinski bil up, narod naš zdrav je, nismo klonili, vlili le v žile gneva ste strup.
Mi še živimo, srd nas podžiga, mi že stojimo zbrani v korak. Tisoč in tisoč nog se že dviga, zdaj, zdaj udari silno ob tlak.',
a^sà v, -fi	fjftg
Prek vaših trupel, v prah pomendranih, trd gre korak, vse staro drobi, nov svet zgradimo, lic nasmejanih vkradeno sonce nam zopet žari.
Na zverinski način pomorjene žrtve fašističnega nasilja nam ne bodo pustile mirovati, dokler ne bo kaznovan zadnji vojni zločinec!
Gornji grad;
50 komadov kompletnih nizkih štedilnikov dolgih 65 cm ter 5950 komadov raznovrstne emajlirane in železne posode.
Laško:
6450 komadov raznovrstne emajlirane in železne posode.
Trbovlje:
8700 komadov raznovrstne emajlirane in železne posode.
Nadalje je odsek za socialno skrbstvo doslej v mesecu juliju izdal in potom okrajnih referentov za socialno skrbstvo razdelil 1121.300 din na podporah in trenutni pomoči. Drugi del bomo še izplačali, čim bo ugotovljeno, kako visoke so potrebe, ki so neobhodno vezane na javno pomoč. Okrajni odbor OF v Brežicah, odsek za socialno skrbstvo, je s pomočjo okrajnega RK nabral in razdelil med repatriirance:
V denarju din 5220, ter v živilih: zmesne moke 20.446 kg, bele moke 576 kg, fižola 1392 kg, masti 422.80 kg, soli 372 kg, kave 282 kg, sladkorja 60 kg, mesa 738 kg in 25 kg suhega krompirja; nadalje na posteljnini: 34 komadov pernic, 160 kom. rjuh, 358 odej, 395 zglavnikov, 25 modroc in 268 kom. slamnjač. Isti odbor je tudi nabral in razdelil 1440 komadov raznovrstne pločevinaste in 289 komadov porcelanaste posode.
Vse socialne ustanove in njih organi se stalno z naraščajočo vnemo trudijo, da pomagajo podpore potrebnim, kolikor je po danih prilikah možno, da čim bolj omilimo trenutno stisko repatriirancev.
V vsako hišo
NOVO POT
i
Spomin na vas —
nas kliče k maščevanja!
♦
... da so tudi naši domači izdajalci na najpodlejši in zverinski način mučili naše najboljše borce za svobodo.
... da se bodo ravno ti domači zločinci skušali vriniti v našo ljudsko oblast in naš narod ovirati pri njegovem obnovitvenem delu in gradnji svoje boljše bodočnosti v novi Titovi Jugoslaviji.
Ne smemo pozabiti...
defäsitfema
Naša mladina pomaga Bosni in Hercegovini
Bosanci in Črnogorci so doprinesli i zelo velik delež k današnji zmagi, j Fašisti so opustošili vse tamkajšnje kraje. Tudi najskrivnejši kotiček so poiskali in ga popolnoma izropali.
Če si prišel ob osvoboditvi v Bosno, nisi videl malih belih hišic, ki so stale poprej, Srečal si pogorišča, sama pogorišča. A danes so ti kraji že nekoliko oživeli. Bosanci in Črnogorci z vnemo delajo, da bi si zopet postavili skromne domove. In vse to s pesmijo na ustih. Saj vsak od njih ceni svobodo, zato dela od jutra do mraka in se trudi, da obnovi svoj dom.
Naša mladina čuti z njimi z vsem srcem. Že po samem pripovedovanju o tamkajšnjih razmerah, se je mladina takoj lotila resnega dela. Organizirala je nabiralno akcijo za Bosno in Hercegovino, Prizadevala si je, da bi s svojimi močmi čim bolj pomagala trpečim bratom in sestram iz južnih krajev.
■■'A
Delavska mladina tovarne Vesten jim je poslala tisoč komadov posode, mladina v tovarni Metka pa je poslala bale blaga. Nadalje je zbrala celjska mladina 4700 mark ter prispevke v živilih in perilu. Mladina v Žalcu je organizirala: 120 kg krompirja, 290 kg fižola, 70 kg moke, 24 kom. perila, 4 pare nogavic.
Iz Šmarja je mladina poslala 6102 RM, 138 kg fižola, 40 kg koruze, 23 kg ječmena, 56 žlic, 34 vilic, 57 parov perila ter 100 kom, posode.
Sevnica: 600 mark, 100 lir, 40 kg moke, 150 kg fižola, 100 jajc, 20 kg ječmena, 2 obleki.
SI. Konjice: 155 parov perila in čevlje.
Mladina je z doseženimi uspehi dela dokazala, da ne misli samo nase, temveč tudi na naše brate na jugu, ki so bili v teku štiriletne narodnoosvobodilne borbe teško prizadeti. Naj bo ta mladina zgled vsem, kako je treba izvrševati dolžnosti današnjih dni.
V Celjskem okrožju smo zamenjali denar
S pedagoškega tečaja v Celju
Ne samo deca, tudi naš bodoči učiteljski kader sedi danes po težki in krvavi borbi za šolskimi klopmi. Prišli smo od blizu in daleč. Od vseh vetrov nas je prignala zavest, pomagati narodu — služiti našim velikim ciljem, Med nami so tovariši in tova-rišice — borci in borke JA, aktivisti OF, izseljenke, skratka vsi, ki smo čutili potrebo, da vse svoje moči in sile posvetimo naši mladini, ki je steber naše bodočnosti.
Poglejmo v šolsko sobo pedagoškega tečaja. Polni mladosti in veselja smo, kljub trpljenju, ki je za nami. Z veseljem in pažnjo sledimo predavanjem raznih tovarišev predavateljev, ki se trudijo, da nam snov čim jasneje razložijo. Sprva smo nekoliko zmajevali z glavami, ker smo mislili, da ne bomo kos vsem zahtevam. Pozabili smo mnogo. Toda nismo se ustrašili. Zamudili smo mnogo in to moramo čim prej nadoknaditi.
Sprva tuji in nezaupljivi, smo danes velika družina — eno! Vsi hrepenimo po enem in istem cilju, kateremu smo se posvetili z vsem srcem. Prisegli smo zvestobo našemu narodu, ki nikoli ni nehal verovati v pravico. S podvojeno močjo smo se vrgli na delo za obnovo opustošene rodne grude. Okupatorjeva šola je zasekala naši mladini globoke rane. Treba bo brezmejne ljubezni in po-žrtvovanja, da se izlečijo.
Skočir Lizika
Za obnovo
Danes med nami ni razlike. Strnili smo se delavci, kmetje, obrtniki, vojaki — mladi in stari, skupaj smo stopili in začeli obnavljati razrušeno domovino.
V	Sevnici je bila v nedeljo konferenca okrajnih aktivistov OF. Naš izseljeni pas je predvsem potreben obnove. Sklenili smo, da gremo takoj na obnovitveno delo. Drugi dan nas je odšlo 150 mladink, žena, delavcev in vojakov s kosami in srpi na vozovih na izseljeniški pas.
Tam bomo dva dni kosili in želi in tako občutno pomogli našim izseljencem, ki se vračajo na svoje domove.
S požrtvovalnostjo in zavestjo, da delajo danes za obnovo svoje ljube domovine so se poprijeli dela. Kot zgled nam služijo delavci, ki bodo zamujena dva dneva nadoknadili z nadurami.	Mila
„Radi vas imamo,
ker ste Titovi borci!"
Mladina v našem okrožju neumorno sodeluje pri obnovitvenemu delu, zbira za naše ranjence, se izobražuje in utrjuje bratstvo jugoslovanskih narodov,
Tako je mladina mesta Celja postavila 7 stenskih časopisov, katerih gradivo menja vsak teden in tako pri-lagojuje članke vedno novim okoliščinam. V štirih dneh je nabrala pri-boljške, s katerimi je obdarila 600 ranjencev in bolnikov v Celju in Dobrni.
Mladina okraja Vransko je napravila za obnovo domovine 640 delavnih ur in pere poleg tega vsak teden perilo za 120 tovarišev. Nabrala je tudi en avto starega železja, k čemur so veliko doprinesli naši pionirčki.
V	Zgornji Savinjski dolini so naši mladinci artilerijski brigadi I, divizije podarili 5 zastav z besedami: »Radi vas imamo zato, ker ste stari Titovi borci!« in s tem pokazali, kakšna čustva goji naša slovenska mladina do svojih jugoslovanskih borcev in naših bratov z juga.
Zamenjava okupacijskih novčanic, ki se je vršila v Celju in po vsem okrožju od 30. junija do 9. julija 1945, se je razvijala popolnoma v duhu udarniškega dela. Pri zamenjavi v Celju in bližni okolici je sodelovalo okrog 90 tovarišev in tovarišic, ki so s prav mla-deniško udarnostjo opravljali svoje delo do pozne noči. Zamenjava je potekala v popolnem redu, za kar se moramo zahvaliti posebno narodu samem kakor tudi sodelavcem narodnih oblasti, zlasti članom Narodne milice, ki je nudila vso pomoč za nemoteno delo. Omeniti bi bilo, da so sodelovali pri zamenjavi zlasti starejši ljudje in doprinesli svoj delež v polnem obsegu za obnovo naše drage domovine ter so na tem polju dokazali tisto veliko ljubezen do naše nove federativne Jugoslavije.
Nekaj o naših novih FDJ dinarjih.
Od več strani smo prejeli vprašanje, ali se sme naš novi dinar prepogibati in ali se sme tak prepognjen denar sprejemati kot plačilno sredstvo za do-
bavljeno blago. Novi dinar je tako majhen in ličen denar, ki ga lahko vsak neupognjenega spravi v svojo denarnico. Da se denar čim bolj očuva in na ta način čim dalje obdrži v pro- j metu, priporočamo, da se z njim primerno postopa, ga po nepotrebnem ne upogiba in mečka ter maže. Da pa je vsak prodajalec obvezan sprejeti v plačilo tudi upognjen denar, o tem ni i dvoma. Torej pazite na denar, da bo ostal vedno tak, kot ste ga pri zamenjavi prejeli!
Uprava »Nove poti« bo odslej dostavljala časopis vsem svojim naročnikom preko poštnih uradov.
Nove naročnike sprejema uprava li-sta preko poštnih uradov. Prosimo vse,-ki imajo namen, naročiti se na naš list, da s tozadevnimi sporočili pohitel
Plačevanje časopisa se bo vršilo preko poštnih uradov na čekovni račun.
Pri naročanju časopisa navedite točen naslov, pošto in okraj.
UPRAVA »NOVE POTI«.
N Boris Gorbatov 4
eu klon I j ivi
IV. poglavje.
»Ne morem, kadar pretepajo.« Sedaj je živela v večnem strahu in v pričakovanju udarcev. Vsak glasnejši vzklik je povzročil, da je hrbet za-drhtel. Hrbet je bil sedaj najobčutljivejši del njenega telesa, vse je otopelo in odrevenelo v njej. Samo hrbet je živel. Dan na borzi dela jo je samo obrizgal z blatom, vse ostalo je prišlo za tem.
Služba v stanovanjskem odseku uprave jo je spočetka pomirjala. Ni-kdo ni hotel delati. Sedeli so in grizli semena. Luščine so izpljuvali v prazne predale pisalnih miz.
—	Pljujte, dekleta, pljujte, — jim je govorila Zora Jakovljevna, glavni knjigovodja odseka. — Samo lepo vas prosim, da se delate, kadar pride Nemec, kakor da delate. Delajte se, lepo vas prosim.
Ali javljal se je komandant. Zahte» vali so^la vstanejo in se poklonijo ter čak™o, dokler Nemec ne pokima z glavo. Ni hitel. Namerno ni hitel. Obšel je z ledenim pogledom po hrbtih ter čakal, da se sklonijo še nižje.
—	Nižje, nižje! — so šepetale to-varišice Antonini. Ni se še znala klanjati, nikdar se še ni tako klanjala. In hrbet ji je začel drhteti v pričakovanju udarcev.
Starec-arhitekt je imel naduho. Pri klanjanju se je kri zlivala v njegova
vela lica in kašelj ga je pričel mučiti. Kašelj ga je davil in zvijal še nižje. »Nekoč bom tako tudi umrl!« — je mislil on,
Nazadnje je komandant malomarno pokimal z glavo in odšel v svojo pisarno. Antonina se je trudila, da ne gleda v tovarišice, tovarišice niso gledale v njo. Starec-arhitekt se je težko spuščal na stol in je začePdol-go ter mučno kašljati.
Postopoma se je Antonina pomirjala, samo hrbet ji je napeto trepetal, kakor hitro so vrata loputnila. »Samo da ne bi pretepali! Samo da ne bi pretepali!« Tovarišice so jo poskušale pomiriti:
»Neumnica, kdo bo nas pretepal, saj smo mi vendar uradniki mestne uprave.« Mestna uprava se jim je zdela kot zatočišče.
Toda nekega jutra vdre v stanovanjski odsek nemški lajtnant, moder od jeze. Škropeč s slino je kričal nekaj brez zveze in stalno gledal na svojo uro. Inžinjer Maricki je poskušal, da se sporazume z njim. Drhteč po vsem telesu je mrmral, da pridejo čez pol ure, samo čez pol ure delavci v stanovanje gospoda lajtnanta in namestijo peč. Sam pride osebno, inže-njer in bo sam vse uredil, ako je tako prav. Če je tudi za pol ure zakasnil — vsega pol ure gospod lajtnant, — je to samo zato, ker je gospod polkovnik ukazal, da se pošljejo ljudje v njegovo stanovanje, a delovnih moči ni, in čeprav so objasnevali gospodu polkovniku, da gospod lajtnant.. .
Lajtnant je poslušal njegovo opravičevanje in polagoma odpenjal svoj pas. »Kaj hoče s tem?« se je čudila Antonina, — »Zakaj ga snema?« In nenadoma zasliši žvižganje pasu po zraku in stokanje. In tedaj je sama od groze zastokala in pokrila lice z rokami. Hrbet jo je začel bolestno tiščati, kakor da bi njo pretepali. A po zraku je pas žvižgal in žvižgal ter s težkim udarcem padal na nekaj mehkega.
Vsi, ki so bili v sobi, so se obrnili in sklonili glave, da ne gledajo, kako pretepa s pasom velikega, odraslega človeka, znanega v vsem mestu. Bilo jih je sram . ,, Nemogoče je bilo gledati, Samo mlada Ninocka, računovodja, je s široko odprtimi očmi, od začudenja in groze, gledala ta prizor, Prvič v svojem življenju je videla, kako pretepajo človeka,
A Nemec je pretepal in pretepal Marickega s pasom in sedaj tega ni delal več z zlobo, temveč metodično, poslovno, kakor stroj, po licu, ramenih in hrbtu. Inžinjer je stal pred njim pripognjen, velik, plečat. Ni se branil pred udarci, ni klical, ni jokal. Samo potegnil je glavo med ramena, se zbral in se trudil, da z rokami zaščiti lice. Ramena so mu podrhtavala, Čudna tišina je vladala v sobi. Ljudje so molčali pri svojih mizah. Molče je pretepal Nemec, molče je sprejemal udarce inžinjer. Strastno, zamolklo molčanje.
Nato se je Nemec mirno in polagoma opasal, ogrnil plašč in odšel. Vsi
so tudi dalje stali molče pri svojih mizah. Antonina je jokala. Maricki je zbegano dvignil oči. Poskušal je, da se nasmehne, da bi zakril zbeganost in bol, toda mišice na licu so krčevito zadrhtele, niso izdržale. In namesto smeha se je pokazal žalosten, bolesten obraz. Pokril je lice z rokami in pred vsemi zaječal. Od tedaj je tudi Antoninin hrbet začel dlrhteti pri vsakem glasnejšem kriku, kadar so se zaloputnila vrata, kadar so zazve- | nele ostroge na stopnigah. Sedaj ni j hodila več po ulici, temveč jo je sa- j mo preletela. Privijala se je k zidovom. Bala se je križišč. Sedaj se je vsega bala, celo Tarasa, Strah jo je bilo v mestu, do včeraj še, preden so prišli Nemci, živim in veselim. Strah jo je bilo doma, kjer je bilo še do vče- ; raj pred Nemci prijetno in milo. Bilo jo je strah na svetu.
Sedaj je pogosto jokala in to zaradi vsake malenkosti. Jokala je na delu, plakala doma, gledajoč v Marinko, hčer, plakala v postelji, poslušajoč -Tarasove korake. Postajala jie grda in postarela je od solz. Bala se je po- > gledati v zrcalo. Kako bom stopila pred Andreja, kadar se vrne?« Toda pri misli na Andreja je začela ponovno plakati.
Za zidom pa je vso noč korakal Taras. Njegovi koraki so odjekali v škripavi tišini hiše. »Vse koraka in koraka. Vse koraka in koraka. Mene preklinia.«
Ali Taras je sedaj redko mislil na- ; njo.	J
POIZVEDBE
Siter Janez, rojen dne 5. maja 1924, šel k partizanom 10. avgusta 1944, bil v Šer-cerjevi brigadi v 2. bataljonu ranjen v mesecu oktobru v Špitaliču, od takrat se ni več javil. Prosim vsakogar, ki kaj ve o njem, da sporoči na naslov: Sitar Jožef, Pobreže pri Prihovi, Slov. Konjice.
Moj sin Kupšek Ivan, rojen dne 28. novembra 1920, je odšel v partizane 19. maja
1944.	Zadnje vesti sem dobila o njem v mesecu decembru 1944. Kdor kaj ve o njem, prosim, da sporoči Katarini Kupšek, Knezdol 31, Trbovlje 2.
Prosim vsakogar, ki bi kaj vedel o mojem možu Francu Marinšek, roj. 19. novembra 1907, ki je šel v partizane 15. oktobra 1944 v Sercerjevo brigado in je bil o dtam dodeljen delavski grupi v Stvinjski dolini, da javi na naslov; Julijana Marinšek, Planina 23, Sv. Kunigunda, Zreče pri Slov. Konjicah.
Kolar Stefan, rojen 22. februarja 1910, šel k partizanom v Savinjsko dolino dne 9. avgusta 1944, in bil zajet. Ako kdo kaj ve o njem, prosim, da to javi na naslov; Kolar Leopoldina, Škalce 6, Slov. Konjice.
Jože Rozman, rojen 30. januarja 1922 v Trbovljah, je bil dne 30. septembra 1943 interniran. Njegov naslov je bil: J. R., Arbeitskompanie, Neckerelz-Baden 11. Od 17. novembra 1944 nimamo o njem nobene vesti. Kdor ga je poznal in mogoče kaj ve o njem, naj javi Mariji Rozman, Trbovlje, Retje 112.
Tome Viktor, rojen 9. junija 1920 v Trbovljah je bil v nemški vojski. Letos v januarju pa je prišel baje v partizane in je služil v Gubčevi brigadi ali odredu. Po netočnih vesteh sem zvedela, da se je nahajal pri Sv. Križu na Kranjskem. Zadnjič se je javil 20. marca 1045, pa ni omenil kraja, kjer se je nahajal. Kdor kaj ve o njem, naj javi ženi Ani Tome, Trbovlje, Sv.Marko 54.
Kdo kaj ve o Vidmar Štefki, rojeni 18. 10.1917. Bila je izseljena. Njen naslov je bil: Überwachungslager Hitenbach über Lauf Papnitz. Zadnjič se je javila aprila
1945.	Naj javi na naslov: Marija Rozman, Trbovlje, Retje 122.
Tovariš Laznik Stanko, rojen 24. 9.1924, je odšel v partizane 10. avgusta 1944 na Razbor pri Zidanem mostu. Zadnjič se je javil iz »Ljube Šercerja« brigade v novembru 1944 iz Savinjske doline. Prosim, če kdo kaj ve o njem, da sporoči na naslov: Laznik Ferdo, Radeč pri Zid. mostu.
Iščemo Robnik Antona, rojenega 5.4. 1925 v Ljubnem. V partizane je šel avgusta 1944. Bil je v Bračičevi brigadi 13. Zadnjič se je javil iz Crete nad Kokarji decembra 1944. Prosim njegove tovariše, če kdo kaj ve o njem, naj sporoči njegovim staršem: Marija Robnik, Sv. Primož št. 57, Ljubno ob Savinji.
Tovariš Sakelšek Franc, rojen 16. marca 1928 v Trbovljah, je odšel k partizanom 14.9.1944 ter se še ni javil. Bil je baje sprva v Carkarjevi brigadi 5 in nato v januarju 1945 pri VDV, 3. bataljon, na Koroškem. Komur je o njegovi usodi kaj znano, se vljudno naproša, da sporoči to njegovi materi na naslov: Ivana Sakelšek, Trbovlje I, Loke 453.
Komu je kaj znanega o usodi Knaflič Antona, rojenega 18. aprila 1927 v Trbovljah. V gozdove je šel 15. septembra 1944. Služil je v Črnomlju pri 10. brigadi. Zadnjič se je javil 27. 2.1945" iz Mathausena. Naj javi na naslov: Knaflič Fani, Trbovlje, Loke 383.
Naprošam .vsakogar, kdor bi kaj vdel o mojem stricu Ivanu Jakliču, njegovi ženi Mariji, sinu Ivanu in hčerki Vidi. Od-pljani so bili vsi najprej v Begunje in nato v taborišče »Velhensee« na Zgor-
Dopisujte v
„NOVO POT"!
njem Bavarskem. Zadnjič so se javili nekako sredi meseca marca 1945. Javi naj na naslov: Tončka Jaklič, Zvezna tiskarna, Celje, Prešernova ulica 17.
Gros Vera, rojena 16.11.1918 v Mozirju. Bila je pri OZNI v Gornji Savinjski dolini. Nazadnje se je javila 20.12.1944 iz Gornjega grada. Od takrat nimamo nobenega sporočila o njej. Prosim, če kdo kaj ve o njej, naj javi na naslov: Gros Cilka, Podvrh, Braslovče.
Lebič Julka, rojena v Sv. Pavlu pri Preboldu, je bila s sinom Jožetom v taborišču Kuhlmbach. Pospravljala je pisarno. Zadnjič se je javila meseca marca 1945. Kdor kaj ve o njej, naj javi na naslov: Gros Cilka, Podvrh, Braslovče.
Merzel Alojzij, rojen 7.1.1928 v Sv. Miklavžu pri Vranskem. V partizane je šel junija 1943, in sicer v Šlandrovo brigado. Ker se od januarja 1945 ni več javil, prosim vsakogar, ki kaj ve o njem, da javi na naslov: Merzel Marija, Sv. Miklavž pri Vranskem, ali pa na RK, Vransko.
Rojnik Franci, rojen 1914, odpeljan januarja 1945 v Maribor in februarja v taborišče Dachau. Po odhodu iz Maribbra nimamo nobenih poročil o njem. Če bi kdo kaj o njem vedel, prosimo, da sporoči to družini Rojnik, Spod. Gorce, Braslovče.
Prosim vsakogar, ki bi kaj vedel o mojem možu Stropnik Francu, rojenem dne 2. februarja 1912. V partizane je šel dne 10. oktobra 1944. Bil je v Tomšičevi brigadi, nato dodeljen delavskemu bataljonu. Sporoči.naj na: Terezija Stropnik, Gaber-ke, Šoštanj.
Povše Jože, rojen 1. 1920, doma v Kri-pici, Št. Lampert,, Sava pri Litiji, je odšel junija 1943 k partizanom. Zadnje pismo smo prejeli v avgustu 1944. Bil je na Dolenjskem v štabu 15. divizije. Če kdo kaj ve o njem, naj to javi na naslov: Jože Povše, Krivica, p. Št. Lampert, Sava pri Litiji.
Šcrdonar Franc, roj. 16. 9 .t924. Bil v Šlandrovi brigadi 4. četa 2. bataljon. Ranjen je bil 15. 10. 1944 na Dolenjskem v vaisi Čatež. Tovariši, ki bi vedeli, kje se sedaj nahaja, naj sporoče očetu Šerdo-nerju Francu, Ločica št. 1, pošta Polzela.
Anton Hace, roj. 2. 7. 1925. Šel k partizanom 8. 1. 1944. pri Mariji Bistrici. Po poročilu nekega oficirja se je nahajal v Tomšičevi brigadi. Ako kdo kaj ve o njem, naj sporoči njegovi materi Neži Hace, Kravjek, Loče, p. Poljčane.
šubergesr Ivan, šel v partizane 9. 4. 1945 v Rajevo selo, Brčko. Nahajal se je v 1. Jug. brig., 5. div. 2. bat. 1. četa. Ranjen v Veliki Kopanici. Ranjen ali mrtev. Kdo kaj ve o njem, naj javi na naslov: Milka Šuberger, Kravjek, Loče, p. Poljčane.
Slavko Pajstovšek, doma iz Drešinje vasi, obč. Petrovče, je baje padel v Trebnjem v mesecu oktobru 1944. Bil je dodeljen Pohorski brigadi, III. bataljon. Njegova mati prosi vsakogar, ki kaj resničnega ve o njenem sinu, da ji sporoči na naslov: Pepca Pristovšek v Drešinji vasi, pošta Petrovče pri Celju.
Mihael Polak, rojen 29. 9. 1909 je odšel k partizanom 16. 10. 1944. Bil je v Tom-
Okrožno gledališče v Celju, Dom ljudske prosvete
(Narodni dom)
I
V Soboto 14. in nedeljo 15. 7. ob 20. uri
RaaUgmi
SPISAL MATEJ BOR
L
Vstopnina: Parter 10, 8, 6 din; balkon 6 din; stojišče 4 din • Predprodaja v Domu Ij'udske prosvete
2nidar Jurij, rojen 11.4.1904, je šel k partizanom dne 9. 4.1944 v Gornjo Savinjsko dolino. Bil je v 13. brigadi, 2. bataljon. Bil je ranjen. Kdor kaj ve o njem, naj javi Alojziji Znidar, Sv. Urban 26, Slivnica pri Celju.
Rovšnik Franc, roj. 9. 4. 1900, odšel v partizane 30. avg. 1944. Ujet od bele garde in zopet v ljubljanski jetnišnici. Če kdo kaj ve o njem naj javi na naslov: Rovšek Antonija, Gornje Gorče 1, Braslovče.
Uprava »NOVE POTI« bo odslej dostavljala vsem svojim naročnikom časopis preko poštnih uradov.
Naročnike sprejema uprava lista preko poštnih uradov. Prosimo vse, ki se imajo namen na naš list naročiti, da s tozadevnimi sporočili po-hite.
Plačevanje časopisa se bo vršilo preko poštnih uradov na čekovni račun.
Pri naročanju časopisa navedite točen nasolv, pošto in okraj!
Uprava »NOVE POTI«
šičevi brigadi. Kdo kaj ve o njem, prosim da sporoči na naslov: Angela Polak, št. 95 Sv. Peter v Sav. dol. pri Celju.
Kadilnik Jožef, k>jen 14. 2. 1908 v Nori cerkvi pri Celju, je odšel 15. 10. 1944 ▼ partizane in se je zadnjikrat javil svojcem 14. 12. 1944 iz Šoštanja. Baje je bil pri nekem delavskem bataljonu, pozneje pa v brigadi. Prosim vsakogar, ki o njem kaj ve, da to sporoči na naslov: Kadilnik Terezija, Nova cerkev pri Celju.
Blatnik Ivan, rojen 2. 5. 1907 v Stopniku okraj Vransko. V NOV odšel 3. 7. 1944. Po izpovedbi tovarišev je bil baje v Gubčevi brigadi. Od časa, ko je odšel v našo vojsko, ni bilo nobenega glasu od njega. Če je komu kaj znanega o njegovi usodi, naj to sporoči njegovi ženi: Blatnik Ani, Stopnik št. 6, okraj Vransko.
Iva Rome, rojena 15. 5.1923 v Kolovratu pri Zagorju. Gestopovci so jo 10.2. 1945 odpeljali proti Trojanam. Od takrat ui nobenega glasu več o njej. Naprošam vsakogar, kateri kaj ve o njej, da sporoči na: Pavla Brinovec, Čepi je 22, Vransko.
Fric Adrinek, doma iz Štor pri Celju, je odšel 6. 9. 1944 k partizanom. Če je ko-
mu kaj znamo o njegovem sedanjem bivališču, naj javi na naslov: Marija Adrinek, Štoie pri Celju.
Boris Fink, doma iz Ljubljane, uradnik pri pokojninskem zavodu v Ljubljani, se je nazadnje javil spomladi 1944 iz koncentracijskega taborišča v Bocholtu (Nemčija. Kdor bi o imenovanem kaj vedel, se naproša, da javi tov. Lužnik Stankotu, Gornji grad.
Suhar Ar.ton, rojen 31. 3. 1927, odšel k partizanom 16. 4. 1944 v zaščitni bataljon pri štabu VII. korpusa. Kdo kaj o njemu ve, naj javi na: Okrajni odbor OF Laško, Suhar Vera, sekretar SPŽZ.
Preložnik Franc, rojen 5. sept. 1917 na Straži šttfv. 3, Nova cerkev pri Celju; od 28. avgusta 1944 partizan, pozneje odpuščen radi bolezni. Na potu domov zajet od Nemcev, transportiran v Maribor in pozneje v neko taborišče pri Münchenu. Preložnik Ana, Straža 3, Nova cerkev pri Celju.
Brinovec Ignac, rojen 4. 7. 1921. Odšel v Šlandrovo brigado 9. 9. 1944. Bil v 2.ba-taljonu, 2. četa, 2. desetina. Zadnjikrat se je oglasil 30. 9. 1944. Če je komu kaj znano o njem, naj to sporoči na očeta: Brinovec Ignaca, Tršca 21, okraj Vransko.
Tnrfc Franc, rojen 5. 12. 1928 v Sp. Gor-čah pri Braslovčah. Odšel je v I. brigado »M. Zidanška« dne 25. 9. 1944. Če je komu kaj znana kje se nahaja sedaj, naj to sporoči na: Antona in Terezijo Türk, Sp. Gorče št. 17, okraj Vransko.
Ebner Rado, rojen 20. 9. 1927 v Sv. Juriju ob Taboru. Odšel 16. 9. 1944 v partizane. Bil je baje v I. brigadi na Dolenjskem. Po izpovedbi tovarišev je nekje v Beli Krajini padel. Čc ve kdo, kje je njegov grob, oz. kje se nahaja, naj sporoči na: Ebner Hedviko, Sv. Jurij ob Taboru, okraj Vransko.
Kdo kaj ve o Drgajner Ivanu, roj. 31. 1. 1928, Tmovlje 169 pri Celju, odšel v partizane 1. 9. 1944. Baje se je nahajal v III. brigadi, naj javi: Vinko Drgajner, Trnovi je 169 pri Celju.
Kdo kaj ve o Ani Govek, roj. 13. 3.1912, odpeljana iz Celja 9. 9. 1944 v taboričše Ravensbriick, Förstenberg, Mekl-enburg, Nr. 70353, Block 26. Zadnja vest 18.1.1945, naj javi na Govek Marijo, Okenina 13, p. Radmirje.
SPOROČILA
ZI
Sporočamo sorodnikom tovariša Martin-čič Antona (Jakoba), rojenega dne 23. avgusta 1927, iz Celja, da je dne 28. aprila 1945 padel v vasi Bosanska Petrinja pri Kostanj ici kot borec prateče čete 1. bataljona brodske brigade 28. udarne slavonske divizije.
r MALI OGLASI n
»METKA«, tekstilna tovarna d. z o. z., ▼
Celju, poziva vse stare tkalke, snovalke in vdevalke, ki so svoječasno bile zaposlene v našem podjetju, da se javijo upravi podjetja.
Rjavo usnjeno aktovko je izgubil delegat ministrstva za industrijo in rudarstva na poti iz Štor v Celje. Ker so bile v njej važne listine, naj jo pošten najditelj proti nagradi vrne. Naslov; Železarna Štore.
Berglje, 140 cm visoke, kupim. Naslov v upravi.
Zamenjam črno stoječo deteljo, približno 2 voza, za 3-4 mesečnega prašička. Naslov: Piki, Braslovče.
Zamenjam globoki otroški voziček za
športnega. Naislov v upravi »Nove poti.«
Kupimo dobro ohranjen športni voziček za partizansko siroto. Ponudbe prosimo na upravo »Nove poti«.
IZ
OBJAVE
Kako se določajo cene obrtniškim storitvam
Minister za trgovine in oskrbo federalne Slovenije je izdal odredbo o cenah, po kateri smejo biti cene v dinarjih DFJ za največ 30 % višje od cen v avgustu 1939. Ta določba velja samo toliko časa, . dokler ne bodo cene za blago in storitve posebej določene. Kako pa bodo določene cene obrtniškim storitvam, o tem je izdalo zvezno ministrstvo za trgovine in preskrbo (uprava za cene) že navodila, ki so bila objavljena v beograjskem Službenem listu 1. junija 1.1. in so sedaj objavljena tudi v prilogi Uradnega lista z dne 7. tega mesca.
Tudi v gostinski stroki veljajo določbe, po katerih se smejo gostinske Cene iz leta 1939 (hrana in tujske sobe) normalno povišati za 30 %. Ta ukrep ostane v veljavi do končne odločitve ministra za trgovino in preskrbo.
Lastniki morajo izobesiti natančen cenik.
Prepoved prodaje in obremenitve kmetijskih zemljišč ,
Zvezni minister za notranje posle Vlada Zečevič je izdal naslednji odlok: Glede na bližnjo agrarno reformo odločam:
1.	prepoveduje se do nadaljnje na-redbe vsaka prodaja, vsak nakup in vsako zadolževanje kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih zgradb in objektov, ki se nahajajo na kmetijskih posestvih, brez ozira na to, ali so last poedincev, ustanov ali zasebnih podjetij.
2.	Kdor postopa v nasprotju s tem odlokom, odgovarja po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže.
3.	Organi narodne oblasti so dolžni skrbeti, da se ta odlok točno izvrši.
CENIK ZELENJAVE IN SADJA
z dne 6. julija 1945.
rdeča pesa, nova.....6.—
kg din
krompir novi........3.—
glavnata solata......6.—
špinača.........—
mangold.........6.—
peteršilj, šopek 5 dkg .... 1.—
zelena, šopek 5 dkg.....1.—
rdeče korenje, 10 dkg . . . • . L— šopek meš. juhne zelenjave,
5 dkg L—
grah, luščen, domač, svež . . 14.—
fižol v stročju.......12.—
kumare .........10-—
kumare, male, za vlaganje
po 125 kom. 20,— kumare, večje, za vlaganje
po 30 kom. 16.—
buče..........—
bučke.........7.
zelje v glavah......4.—
zelje v glavah, rdeče .... 5.—
zelje kislo, staro......4.—
ohrovt.........4,
cvetača .........8.
paradižnik........10.—
paprika zelena, komad . . . 2.—
čebula nova.......6.—
česen nov ........8.—
rabarbara........4.—
majaron, sveži, šopek 3 dkg , . 2.— cvetje lipovo, suho.....20.—
Cene za uvoženo zelenjavo in sadje se določa dnevno po izračunavanju nabavnih in prevoznih stroškov.
Gornje cene veljajo tudi za male trgovce s sadjem in zelenjavo in so najvišje dovoljene cene, lahko pa prodajalec prodaja tudi po nižjih cenah.
POŠTA CELJE
Od il. julija 1945 je zopet odprt nakaz-niški promet za večino pošt v Sloveneiji. Z eno nakaznico se lahko pošlje znesek do 5000 din. Tudi promet z denarnimi pismi v tuzerastvu je zopet- otvorjen. Podrobnejše informacije se dobijo pri pošti. Pisma se lahko oddajajo zaprta in franki-rana kar v pisemske nabiralnike, ki se spraznujejo vsaki dan dvakrat. Želeti je, da odpošiljatelj na hrbtni» strani pisma označi svoj točen naslov, da se mu lahko pismo v slučaju nedostavljivosti takoj vrne.
RAZGLASI
Ruski tečaj
Vsi, ki želijo obiskovati ruski tečaj, naj se javijo v Domu ljudske prosvete, okraja Celje-mesto (bivši Narodni dom) prvo nadstropje, desno. Vpisuje se vsaki dan od 8 do 12 ure.
ŠAH
šahovski klub v'«ibi vse šahiste v Celju in okolici, da se sigurno udeleže sestanka v torek dne 17. t. m. ob 7. uri zvečer. Na dnevnem redu je: vpisovanje člaiov,, dopolnilne volitve odbora, določitev članarine in slučajnosti. Kratko poročilo predsednika.
Pouk na šolah
Pričetek pouka na celjskih osnovnih šolah. Šoloobvezna mladina celjskih šol. ki po osvoboditvi Celja še ni bila vpisana v šolo, naj pride k šolskemu vpisovanju, ki bo v ponedeljek 16. 7. in v torek 17. 7. v poslopju I. deške šoe, in sicer od 8-12 dop. V sredo 18. 7. naj se vsi učenci in učenke celjskih osnovnih šol zberejo ob 8 zjutraj na dvoričšu I. deške šole, kjer dobe potrebna navodila za pričetek pouka.
Sodišča v Celju
Okrožno sodišče v Celju, Okrajno sodišče v Celju in urad delegata ministrstva za pravosodje poslujejo v novih prostorih v stavbi pred kapucinskim mostom, last tvrdke Westen, Savinjska ulica 3, telefon 304.
Zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Celju ostane še naprej v starih prostorih Pred Grofijo 19.
Borcem invaSidom
Ministrstvo za socialno politiko bo priredilo za prešolanje invalidov tečaj za strojepis, knjigovodstvo in zadružništvo.
Tečaj se bo vršil v na novo osno-vanem Invalidskem domu Preddvorom pri Kranju. Predvidoma bo trajal 2 do 3 mesece. Tečajniki bodo imeli v domu celotno oskrbo.
Prijave je poslati neposredno na ministrstvo za socialno politiko (invalidski oddelek), z navedbo imena, rojstnih podatkov, točnega naslova, opisa šolske izobrazbe in poklica. Navesti je tudi, kateri deli telesa so poškodovani.
Začetek tečaja bo javljen naknadno ter bodo prijavljenci dobili primerne pozive, s katerimi bodo odpotovali v Preddvor.
Kdo se javi k milici?
Narodna milica v Celju potrebuje večje število novih članov, ki bodo aktivno služili kot miličniki. Javijo naj se tovariši in tovarišice, ki imajo veselje do te službe in so moralno in politično neoporečeni. Prednost imajo stari partizani in partizanke. Javijo naj se na Komandi Narodne milice v Celju od 16. do 31. julija 1945. (Okrajno načelstvo, sob?, št. 80.)
Citajte in širite „NOVO POT"!
TELESNA
KULTURA
V nedeljo dne 15. julija ob 17. uri re-vanžno srečanje med celjskima rivalo-ma F. D. »Celje« in F. D. »Olimp« na igrišču F. D. Olimpa (Westen) v Čretu.
Treningi nogometašev F. D. »Celje« vsak torek in četrtek. Mladina od XA 17. ure, ostali od 18. ure naprej na igrišču »Skalna klet«.
RADIO
SVOBODNI MARIBOR
Strti in užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 16. aprila 1945 podlegel težkim ranam na postojanki »Tržaška gora« na Pohorju naš ljubljeni mož, sin, brat, stric in svak,
EDVARD REDNAK partizan XIII. udarne brigade
v 24. letu starosti. Svoje dragoceno življenje je položil na žrtvenik za
svobodo naše ljubljene slovenske zemlje.
Do prevoza v domači kraj mu bodi lahka zemlja zelenega Pohorja.
Sv. maša zadušnica bo 19. junija 1945 v farni cerkvi Sv. Pavel pri Preboldu.
Knittelfeld, Sv. Pavel pri Preboldu, Maribor, Zagreb, 18.6.1945.
Žalujoča žena Eia s hčerko Marjano; Karl in Marija Rednak, starši; brata Kari (pogrešan) in Marjan; Hilda in Hedi, sestri; rodbina Lichteneger jeva in Šafnerjeva.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, da je naša dobra hčerka in sestra, tovarišica
VESNA OREL
bolničarka
v 22. letu svoje starosti padla dne 10. junija 1944 pri Dubravi, Moslo-vina, Hrvaška, v I. moslovački brigadi.
Žalujoči oče Anton, mati Josipina in brat Miloš.	'
Z žalostnim srcem smo se morali ukloniti resnici in javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš nikoli pozabljeni sin in brat, tovariš
SATLER FRANCE
zaščitnik Narodne milice viadukt Zbelovo
dne 31. maja 1945 žrtvoval svoje mlado življenje, izvršujoč stražarsko dolžnost.
Pokopan je bil dne 3. junija 1945 na domačem pokopališču v Zičah. Naj mu bo lahka draga slovenska zemlja!
Žalujoči: Terezija in Franc, starša; Stanko, brat, in ostalo sorodstvo.
Zjutraj; 6.30 do 7.30 poročila in objave (vmes plošče), 7.30 do 8 poizvedbe in pozdravi. — Opoldne: 12.30 do 13 uradne objave, 13 do 13.15 poročila, 13.15 do 13.30 lokalne vesti, 13.30 do 14.30 koncert salonskega orkestra. — Zvečer: "18.30 do 20 koncert, 20 do 20.30 poročila in objave, 20.30 do 21 reportaže, predavanja, 21 do 21.30 plošče.
— GROBOVI —
Za svobodno Jugoslavijo in lepše življenje sta dala svoje mlado življenje naša ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, tovarišica
TATJANA — DANICA REBER
stara 18 let, ki je padla na Petrov-škem mostu dne 10. maja 1944. in sin, brat, stric in svak, tovariš
POLDE — JOŽE REBER
star 21 let, ki je padel dne 13. oktobra 1944, zadet od krogle slovenskega izdajalca, pri opekarni Ulman / na Spodnji Hudinji pri Celju.
Žalostni smo nad nepozabno izgubo, a ponosni.
Gorica pri Celju, dne 6. julija 1945.
Žalujoči: starši; Amalija, sestra; Vincenc, Anton, Ivan in pogrešena Bogomir in Danijel, bratje, ter ostalo sorodstvo na Primorskem.
Zeljno smo pričakovali zlato svobodo in z njo povratek našega dragega, nadvse ljubljenega sina, brata in moža
JANEZA GOŠTETA
rudarja.
Zdaj pa javljamo v globoki žalosti, dee je naš dobri Janez umrl dne 18. marca 1945 v Dachau-u.
Trbovlje, dne 25. junija 1945.
Žalujoči: starši, žena, hčerka, brat, sestri ter ostali sorodniki im prijatelji.
Vse prijatelje in znance prosimo, da ohranijo časten spomin naši ljubi
ANKI PŠENIČKA roj. ŽENER
ki je bila meseca marca 1945 v Zagrebu po strašnih mukah od' ustašev
obešena. Prenesli jo bomo v rodbinsko grobnico na Mirogoju. Zagreb, Celje, Smederevo.
Užaloščena mama ter sestri Vida Hočevar in Milka Jovkovič ter mož in sin.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je naš predobri sin in brat, tovariš
FRANJO ZAVERŠNIK
partizan in polit-delegat
v 19. letu svojega življenja zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem sedaj v tej zlati svobodi za vedno zapustil. Pogreb pokojnika je bil v ponedeljek ob osmih na dlomačem pokopališču, katerega je vodil č. g. monsig. Alfonz Požar.
Rečica ob Savinji, Potok, Kokarje, Ločja vas in Topolščica, dne 2. julija 1945.
Žalujoči: Jožefa, mati; Franc, oče; Marija, Jožefa, Olga in Amalija, sestre, ter vsi sorodniki in sosedje.
ZAHVALA
Vsem, ki ste nas ob težki izgubi tolažili, z nami sočustvovali in nam kakor koli pomagali, vsem, ki ste spremili našo nepozabno hčerko
JUSTI PLANINČEVO
na zadnji poti, prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujemo tov. Zorki za tople poslovilne besede ob odprtem grobu, delavcem in delavkam sepa-racije in rudarski godbi ter vsem darovalcem vencev in cvetja, s katerim so obsuli njen prerani grob.
Trbovlje, dne 1. julija 1945.
Globoko žalujoča rodbina Planine in tovarišica Ivanka Hrastovčan.