Katolišk cerkTcn list. Danica izhaja t., 10. in 20. dnč vsaciga mesca na celi puli, i« velja po pošti z« . .lo leto A »Id., za |>«.l 1.1.« I cM. (io ki . v i '-karniei sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi ir.adcn.-jo v nedeljo ali piaz.r.ik. ./.!«• liane« dan |.«pirj iA*t 29. Te^Al XVII. V Ljubljani 10. vinotoka 18(>4. Pesem moj t« a življenja v osem znanih jezikih ljuba kranjska mi dežela ! Rad spominjam si* na te. Ki si mi ii\lj<-tij>- dala. Starše, ki zredili me. IVcise I.rlirer voli der Tugend. Aulgekliirt im Claubenslicht, Leitcten mich in der Jugcnd, liaben mir den Unterrieht. In den Schulen ausgebildet, Von der Gnade unterstiitzt, Hat d. Ilerr mich, herzlieh sehnend, Zu dem Priestrretand bestimiut. Sacerdotio initiatus Pastor Christi ovium. Praedicando ordinatus Sanctum evangelium; Parrocliia condonaiu9 Podhresji fidelitim; Ibi vi\i consolatus Et contentu> niuiium. Ma ringrazin Dio santo ! Mi ha fatto aniino; Missionario mi ha scelto. Servo suo minino. lo ho tanto tbbandonato : Populo cari.-simo; Dun<|ue sono io partito Ben jocondo animo. M on vovage par terre et mer. Continuant par jour et nuit, Dans une auire hemisphere. Arrivant hien san* ennui Bientot j' etais missionaire: A Dieu a Diru ma chere patrie! J ai commencc mes a (Tai l es; Amcritjue est mon logi*. Gibi ijaian enakeia. Anichnabee endavvad , Mi Ottavvag endan kia Mich gan aki aj a»ad . Nibina gisi gandavva Nvvandangik kagik vvcvvi«. Enivveg nin giasavva Katolik ijitvvavvin. Cas otročjega življenja, Mlade leta prelete; Zelja v šolo se mi vnela. Prav vesel sem bil grede. l'čeniki vse modrosti. Kazsvitljeni v sveti ver'. So vodili me v mladosti. l'kov mi kazali vir. B"g me varval na ti poti. V šolali bil sem izucen; Kar sem želel, po dobroti. Mašnik bil sem posvečen. Sem dosegel posvečenje. Da pastir naj bom ovčic. In začnem naj oznanjenje Sina Božjega resnic. Mi v Podbrezji fara dana. Naj tam vernim bom pastir; Moja volja jc bla vdana. Sem vžival sladki mir. Al prehvaljen bod* Bog sveti! Ki mi vterdil je serce. In nar manjš'ga hlapca vzeti V svet misjon izvolil jo. In zapustil sem tak blagi Brez pomude narod svoj, V svoje volje krepki zmagi Sel vesel na sveti boj. Kmal voziti se, jadrati Blo jc treba noč in dan; In na zemlje drugi plati Znajdem zdrav sc in serčan. Z Bogom, z Bogom, domovina! Zc sem pravi misjonar : Tu za delo je ledina Tu v Ameriki vsigdar! Prišel sem v indjanske kraje In v divjakov revni stan, Otavanskc tam *o staje. Je dežela Mičigan. Oznan val sem sveto vero. Bil jim všeč je evangelj, Kerševal jih v eno mero, Sveto Cerkev tam pričel •) Ta pesem sC začne s slovenskim odstavkom in potem nasled-vajo drugi jeziki, kakor so se jih prečastiti g«spod misijonar zver*toma učili. Prestava začenši z 2. odstavkom ji pridjana |e zato. d.i vsi čč. bravci pomen ved'.. Ce je kaka pomota v tujih jezikih. n.»j uč.-ni prizanese, ker lukaj nc ere /a učenost; g. misijonar s.> te v rstiee vraznih jezikih zložili naj berže v naglic, za kratek čas in dft.ro v«»lj«» t h v Ind. j>; r. * r Nongnm daeh Olrhipvvanf <«ma Meclii >ibi minikvve. B\va aiiami adjijj v\anandom k. Kv angeli kagikvve; Kclikam echk.tiu biifinovva* En ami ailjiff rn »nje. Ijit vvavvin nagatoMag Kje Manilo njavvinge. Je.-us tliine at la-t r.-eive Fulfil m_v he.irt dc-iir. And lest me i h v gUrv live. And lliv caiise I «v|»ire; My soul and l.odv I resic« W i t It j<»v I rendrr ther; I al! no longer onise loti thin< T«, ali eternifv. In Z'?aj med Očipovani Misi-ipovc« pijem. \ abim ajde. .la kristjani Kod... k»d.T k<>li grem. E\ t: 2> li •'Z.tiatmj. m . \ crn ' i innutij.. . .lili k s%H..«.t? nij-fjujem. Trud M.i;mj» mi «•■»,„. Jez.Us. Ti |>a zrlj o.fj.-T«' - !•' !:>j 'Ini- s. Ila ž vi.n le \ -I t\•• Tvoji , \ drla tim-rjem le z. i T.-; D tiso iii »»■ 11» .1 ti *i. ni. Žalost n ve*, tje Ti Kar !•• mahi se z.-l.il/lj.-tn Naj l<« Tri«i več«, dni N o v o r. I o ž e n a in iz. \ m c r Zvesta Kristusu nvčiea .' Itad spominjam se na t'*. Ker si dobra še du-i. a. Kada moliš lud za-ni-. S reč i. a tira. k« rojena Si bla žlahtna piinčira. \ svetem k.-rstu posvečena Tempelj sveleg« Duha. Kakor rožica rvrtera Belo - rdeča liliia Si bla angel»ui sloveča. Bogoljubna deklica ! Po kristjan~k» odrejena. V branju, petju znrjen«. \ vsih postavali (.oduren* , \ sak dan k sveli m.i-i sla. Zgodaj ž.- si pa spoznala. De je sv et ves prazen. zvit Jezusa si le iskala. Zvesta Mu sklenila bit'. Del naj boljši si 'zvolila: Bela lilija ostat'. Dvištvo si Bogu obljubila Neoskrunjeno darval'. Ti rožičke si kazala Vhiii poželjnim ženinom . Ker I«, en ga si poznala Zaročena z. Jrau-om Torej »rečna - i dtisica. Ji ZU- »C j>- prav vr»e| ; t', bos Nj.-mii zv.-sta dvira: r. \ n- b«. bo s.»'"i vzel F r a »i r i s k P t r r . iir-ijoaar v \n.rrtk. 1'esem iloliri o\t iei. ' k e p h - t t a « m 11 > n. a t c b l*»t!4 O kak |. pa bo« lo~i. it. Kat«s|t d* IZ: t . II. t.! r k'.lj «t i -\»-t rivis Kar i - di ai ga \ / oi!j- kiajo |l\ 4h -.-ree i«*/ji je; h «r j. 'ej. ga v .-t.-trtii raja. '-IVO tu pre-. fe V-e. J. /U- dvice ••kla£IMjC. .l-iii zak a«! v s, Jeli. .lili Hevr-1-* tflien ijr Se ninf njimi v. »rit. Tu.l J: f t ang. !•■ sk?ir«jc . K■ -e ris'r n»- mor-; II«. v |- j i I Mi ril. ^.«««1 ki aljtije D-- p.< volji M'l žive 0 -poznavaj v t.-m poklici. I"isi.t .tuša ! svoji oa.-t. 1 .j m I* t .1 z u - a V re»n.'-i. Ker sr dal j.- tebi v la-t /l.ilaj plidno «l«»i»l e dela. Zl iti r.V-T z.l lj eko. Il-* k«, s««'."t «b'. zadrta Sodi.« st«.«-.'« t« wr •>.. s»vrle -akl »oient \zik.lj Prav 11 i* lav'ima . »š J k rje|ij.-»|. -k i i. • »II ;vaj . Prav pt «vlj.|| v-. «!ol/n»st Sk« rbt. • vb..gaj p v..In k . In j. -lii-«j v'».i „'•«-. \ >r» ij v - at e -»■ -j • :.k . In racaj .t..bt.i car l.e Marijo prav posnemaj. Vsak dan ee ji p-iporoč". Zglede »vetih d\ir > p reje maj , Skusila boš njili pomoč. Kn za druj'ga zdaj molimo. ko se snidemo enkrat. De ae sodbe ne bojimo Tam v dolini Jo:-arat. l.e oprav'mo sodbo srečno, Nam bo v deleč sveti raj , Z Jezusom sli vanj na večno. Srečni bomo vekomaj. Skup sc bomo veselili. Bog bo sam vse sreče vir , V anj se bomo vsi vtopili, Vsi vživali večni mir. Francišk Pire. misijonar. IV/oiii timzbe sr. Uršule in iutii tiru-ffim r spotitontio. Z Gorenskega I. Društvo ali bratovšina sv. Vršule za keršansko pod uče vanje in /.a srečno zadnjo uro se je močno razširila ob kratkem, kar so jo sveti Oče, rini-ki Papež Pij IX po-tcrdili, z odpustki obdarili, posebno pohvalili iu priporočili, kar spričuje že to ker pen i natis braternih bukvic je posel iii drugi obilniši se jc preskerbel, dc bi se tako druž-ninim udom po moči vstreglo Dobivajo se po nizki ceni pri g. M. Gerherju na kapucinskem predmestji v Ljubljani'; le naglo po njih sezite. bratje in sestre! Ker pa bratovšina ♦a i*i zgolj molitvena, ampak tu li podučevavna družba; torej jc treba, dc naj so udje le bratovšine med seboj po /gledu -vele Vrstile in njenih tovaršic učijo, k dobremu budijo iu tu d i svarijo. Kako pa naj se to godi. ravno imenovane bukvice kažejo in razja-nujijo. Zapipadek tega pod-učenja jc: lloga se bati. greha se varovati. Jezusa ljubiti in tako lepo živeti, de sc po pameti sme upati srečna smert in p »tem nebesa To je naročila sveta V. «ila, kraljeva hči in goreča učenica. svojim .ubraumi tovaršicam. iu tako naj sc med -boj opominjajo tudi v vence nabrani udje ur--ulinskega društva Gotovo je. da ic I a bratovšina. ako se nodro vlada in zvesto opravlja. pripravna in zmožna, veliko greha iu pohujšanja odverniti. nedolžne varovati, grešnike spreobračati. Božjo ca-t vikšati in duše zveličevati. kar jc pervi namcu pametnih stvaji na tej zemlji. Toraj je ta bratovšina zares priporočevanja vredna Ktcrikoli ste torej žc v nji. molite 'udi za njeno razširjanje po vabilvi pevčevi: M'idence h, dtkliče. fer t *ne in 111 •uv. \ re --vt-ia l ršla kliče * .v-n.* svoje biaierne! Stopite le veteli Pod nj«'i»i» hrambo vsi. IIt' bote \«-nc imeli Ppi -\cii l*r-uli. II. IlralovMiia ker^auskeg-r podučevanja, kakoi jo zdij .mamo. ni ravno ovl. ampak ponovljena in po razmerah >ii l.otrebah sedanjega ca-a vravuaua. Stare nemške bukvice ..eum f'*culta!e Urdinarii** v pretcčeiiem stoletji natisnjene v Ljubljani, omenjajo nekako starodavno braterno -vete Vrstile. Poglaviten sedež stare braterne svete Vršule je bil nekdaj v ljubljanskem ursuli.nkein kloštru, kjer so -e mnogotere pobožnosti za žive in mertve ude tega društva obhajale iu so jih prav obilno nekdanji verniki obojega spola z velikim veseljem iu sveto gorečnostjo obiskovali. — Popisano je v teh htikvicah precuduo življenje in djanje svete Vršule in niemli tovaršic posebno od tc strani, de so bile prave vojakinjc. kakor nekdanje Amazone. namreč zoper svet, meso in satana. Pričajo tudi, kako zveste, dobre in mogočne pumoenice so sv. I ršula in tovaršice vsim, kteri jih pridno iu vredno častijo, ker jim v življenji, v smerti iu .-e po smerti v vicah velike milosti sprosijo od svojega nebeškega ženina Jezusa. Vse to zgodbe poterjujejo. — \a-djati se je. de kakove teh nemških bukvic stare braterne svete I rsule tiče v ktercm kotiču ljubljanskega uršitlinskega samostana, tedaj bi bilo dobro in koristno, ako bi se po sedanjih potrebah nekoliko prctiaredile. in v nemškem jeziku natis- niti dale (ker slovenske že imamo). Po tem bi se bratovšina med Nemce k njihovemu velikemu dušuemu pridu razširiti dala. (Konec nas!.) JVehoiiho o Bosni in Hercegovini. Spisal M. Močnik. Bosna in Hercegovina, dve deželi v severno-zapadnem ajalu (okrožji) ilirskega ali gerškega polotoka, bile ste do leta 1832 skupaj okrajitia ali ejalet (provincija) turškega cesarstva. Vsaka teh dežel ima sicer svojo zgodovino. vendar zemlja, ljudstvo in sedanje politične razmere so ravno takošne. Povedali bomo kaj o razmerah obeh deže! iu nektere posebnosti o Hercegovini. Poprejšnje keršansko kraljestvo bosansko je pod turško oblastjo od leta 1463. Kakor po vsih keršanskih deželah, ktere je polomesec zmagal, zgubila se jc tudi tukaj nekdanja olika ali kultura. Kako se vendar mora človek žalostno zavzeti, če stopi iz sosednje avstrijanske dežele na Turško. Dežele, ktere se skupaj derže, imajo ravno takošno zemljo in obnebje, povsod prebiva ljudstvo enega debla,— iu vendar kakšen razloček meti temi pod avstrijansko vlado iu med uniriii pod turško! Politiške razmere so tedaj ljudstvo iu deželo v takšen žalosten stati pripravile, in za keršansko ljudstvo ni upanja, da bi se kedaj kaj zboljšalo, dokler razmere takšne ostanejo. Toda keršauski zahod nima toliko sočutja s prebivavci teh dežel, kolikor ga je imel poprej z Greki in s Scrbi, kterim sc vendar huje ui godilo. Ves svet je še pred nekoliko časom hvalil pravice, ktere hoče turška vlada kristjanom podeliti. Vse naznanila iz teh krajev, ktere niso Turka hvalile, veljale so za prenapete in hudovoljne, in nezadovoljnost kristjanov pripisovali so le podpihovanju tujih rogoviležev. To pa je čisto iiapčno, in kdor kaj taccga terdi, reči nc pozna; izvira pa tudi to od tiste kratko pristrižene politike, ktera sc boji oči čversto vpreti v razpadajoče truplo turškega cesarstva. Avstrija gotovo ni pozabila, kako važne so te dežele gledoma na celoto deržave. ako že sorodoviuc z njenimi prebivavci ne omenimo. Ali cvropejska politika - ta je zavozlana štrena. Bosna šteje nad 1,100.000 duš. Večji del jih jc slovenskega (slovanskega) debla iu so oddelek ilirskega ali južno-slovenskega stabla. Drugi ho judje, cigani in tujci. Jezik je po vsih krajih bosno-serbljanski. Turški jezik se ni vdomačil, dasiravuo Turci žc toliko časa gospodarijo. Po pravici sc more reči, da je bosanski jezik naj čistejši izmed vsih ilirskih narečij. Po veri ho Bošnjaki kristjanje, mohomedani in judje. Turkov. kterih je s cigani vred še komaj 384.000, so večji tlel Bošnjaki, kteri so postali ma-liouiedani , ker niso mogli drugač ohraniti si svojega posestva. Odpadniki so naj hujši sovražniki svojih rojakov. ki so kristjani oHtali, jih je pa od leta do leta manj. Kristjani so ali rimsko katoliške, ali gerske ločene, lako imenovane pravoslavne vere; po številu jih je 715.500 duš. Znana jc žalostna razpertija obojih vercev, zavoljo ktere šc ljudstvo cuega pokolcuja noče splošnjega narodnega imena imeti. Razun Scrbije se nUjer nočejo Sloveni serijskega pokolcuja Serbi imenovati, temuč imenuje,j se po krajih, kjer žive, n. pr. Dubrovčani, Dalmatinci, Bošnjaki, — še večkrat pa po svoji veri. Poturčeui Slovani sc imenujejo pravi Turci. Kristjan se imenuje katoličan, ker pravi Isu-Kcrst; gerki sc pa zovejo hristjani ali r i š-čani, ker rečejo, Isus llristos. Katoličani pravijo gci kom tudi vi a h i, v lasi; gerki katoličanom šoke i; Turki pa imenujejo vse kristjane pcsjaue. Gerških kristjanov je okoli 561.500. Njih duhovni poglavar je patrijarh v Carigradu; imajo pa višjega vladika v Sarajevem, in dva vladika, v Mostaru in Zvorniku. Pod škofijo v Sarajevem sta dva samostana in 27.000 hiš. pod zvorniško en samostan in 14.100 hiš, pod mostarsko pa 12 samostanov, kterih sta dva prazna, iu 9249 hiš. Kristjani ali katoličani po številu 168.000 duš. imajo 3 apostoljske namestuištva: 1) bosansko : 49 duhovnij, 14.561 hiš in 120.000 duš, 2) hercegovinsko: 14 duhovnij in 40.000 duš, 3) trebinjsko: 5 duhovnij in 8000 duš. Vi-karijo v Trebinjah oskerbljujejo oo. jezuiti, ktere sol. 1843 iz Skadara pregnali, in je pod vladikom dobrovniškim, kteri oskerbljuje nekdanjo škofijo trebinjsko. Drugi dve vodijo oo. frančiškani provineije bosno-argentinske, ter imajo samostane v Fojnecah, Kreševem, Sutiski iu na Širokem bregu, nskerbljujejo vse duhovnije in imajo dva apo-stoljska nemestnika: v Fojnecah in v Mostam. Sme se reči. da so v Bosni šc katoličani, in hvala gre edino co. frančiškanom. Ko je bilo namreč bosansko kraljestvo padlo, poslednji kralj umorjen bil, ko je pod meč šla vsa gospoda v Bosni in Hercegovini, in ohranil sc le listi, kdor je vero zatajil, ko so bili pokončani samostani iu cerkve, ko so bili pomoijeui po strašnih mukali posebno svečeniki, ostali so Ic oo. frančiškani, ki so tolažili katoličane, kterih ni smert zadela, iu so jih poterjevali v veri. — Prišli pa so leta 1233 za misijonarje v Bosno, da so zavračali krivo vero Patarenov ali Bogomilov. Provincija bosno-argentinska je zgubila po Turkih Ic v Bosni iu Hercegovini 30 samostanov ter je imela od leta 1757, kar so za Slavonijo iu del Ogerskega posebno provincijo osnovali, Ic tri samostane, v Fojnecah, Kreševem iu Sutiski, in dve cerkvi, v Varošvaroš-u in Podmiljacah, ktere ste pa bile večkrat po-derte, pa zopet na novo postavljene. Vsak samostan ima svoj okraj, kterega oskerbljuje; samo-tau v Fojnecah n. p. ima v skerb izročenih 20 duhovnij, v Kreševem 4, in v Sutiski 19. Samostan v Kreševem, ki je uar bolj proti jugu, jc oskerbljcval tudi Hercegovino, in od ondod sprejemal mladcuče, kteri so želeli stopiti v duhovski stau. Leta 18-13 so pa sklenili mašuiki in kleriki, rojeni v Hercegovini, ločiti se od dosihdobnega samostana v Kreševem iu postaviti nov samostan v Hercegovini. S papeževim določilom (dekretom) 14. pros. 1844 je cerkev to potrebo tudi izrekla in leta 1846, potem ko so dobili potrebni ferinau (turško, vladno pismo), postavili so samostan na Širokem bregu, kteri v duhovskih potrebah oskerbljuje vikarijo hercego-vinsko. (Dalje nasl.) Skopuh* Ceski spisal Vaculat štule, poslovenil pa L. Vodgoriski. (konec.) Po svetem obhajilu nastane tiho. Jaz in starček sva tiho molila vsak za-se. Ni mi lahko povedati, kako mi jc bilo pri serci. Ti trenutki so mi bili naj lepši vsega življenja. Naposled vstanem, da z nekoliko besedami bolnika pripravim za sveto poslednje olje. Besede sv. Jakopa: „Ako je kdo bolan med vami, naj pošlje po cerkvene mašnikc, in naj molijo nad njim in naj ga mazilijo z oljem v imeni Gospodovem, in verna molitev bo otela bolnika, in Gospod mu bo polajšal, in ako je v grehih, odpuščeni mu bodo," te besede so mu živo segle v serce in razmnožile dušni mir iu zaupanje v Božje usmiljenje in ljubezen. Služabnica je klečala na strani in potihoma molila litanije za bolnika; jaz pa sem najpervo izmulil navadno cerkveno molitev, pa pomazili! starčka po počutkih. Kolikor-krat sem ponovil besede: „Po tem svetem maziljenji in svojem predobrotljivcm usmiljenji odpusti tebi Gospod vse, v čemur koli si sc pregrešil," vselej jc tudi starček govoril za menoj, ali s kakim vročim kesom! V radosti se mi jc topilo serce. Po tem svetem zakramentu in ko sem bil izmolil vse navadne ccrkvene molitve, dal sem blagemu pokorniku še papežev blagoslov, po kterem je silno hrepenel. Zdaj jc bil starček popolnoma spravljen z Bogom, pri- pravljen za odhod v večnost. Vsa oživela mu je duša od milosti Božje, telo pa, ostarelo in oslabelo, ui hotelo, ui moglo več služiti duši — oživeli duši. — Kdor bi bil včeraj videl tega starčka in zopet danes, ta bi bil komej verjel sam sebi, da je danes tako ves drugač. Da so novci bili kdaj njegova edina radost, njegov malik, k temu ni bilo zdaj nikakoršne podobe več. temuč le svojega imetka bi se bil oerž rad izuehil iu skor preselil sc s sveta. Ali neka druga želja njegovi diisi ni dala ločiti se. — živo kopernenje po edini zapuščeni hčeri. Poslal jc ponjo. ali nc more jc dočakali. Semil je nekega zdravila, da bi pu dolgem času pripervem. iu kar jc sam djal. pri poslednjem nnitku ne omedlel. Gledal je zdaj na Odrešcnikovo podobo, zdaj na vrata. — Naposled sc iiiu je vender spoluila zelja. Služabnici pri oknu je povedala, da hči že gre. Ilcrž šinem naproti, da hi jo pripravil na suit« k / umirajočim očetom. Globoko je bila giujtna blaga žena Siccr jc bila bleda, ali vendar nekako slovesna v obličje. Solze so ji kar lile i/, oči, — te/.ko gorje ji je senčilo obraz. Povedal sem ji, podučil jo, kolikor je bilo treba. V roče, preserčno sc mi je zahvalila za trud z očetom. „Oh. prcblagi oče," djala jc. ..bojim sc žc zdai . %em. da mi uuierjo dragi oča. Ali vendar, hvala Bo~u! da so pripravljeni na smert. da zaupljivo, s čisto vestjo močjo pred Božji sodnji -tol. To me tolaži . to š hladi. Vsak dan sem molila, da bi sc jih usmilil Bog. tn oniceil jim sercc. Prosila sem Boga, da bi sc sprijaznili /. menoj. p: d-uo umerjo in da bi mi dali poslednji blagoslov. Zares h> mi bilo od same žalosti poknilo serce, ko bi bili tako umcrli ubogi oča, da hi ue hili vidili me, uc odpustili mi kakor-šnili koli Icrpkosti. s kterimi sem jih kdaj zalila, lih. mnogo sem že skusila, ali to bi bilo pa vendar še največe gorje bilo /a-mc. — Ali, ali pa smem k njim* Prosim duhovni oče, prosim — joljitc me k njim!" Stopiva v sobo. lici gre k postelji, molče prime za roko očeta, jo poljubi in kropi s solzami molče, kajti — lic da ji govoriti sercc. Oča ume kaj bi rada. Razprostrt roke, jih položi na glavo hčeri, iu jo resno iu častitljivo blagoslavlja. Vsi smo bili ginjeni, vsem so sc solze lesketale v očeh ; Ic starček ni imel nobene. Vperl jc oči \ hčer in zaklical: ..l.uč, da jo dobro pogledam!" Prinest* iiiii luč. Zdaj ji kostnatc roke zopet stegne nad glavo iu precej dolgo časa čaka. Žile mu igrajo, sercc tolče, oči sc iskre: neizrečeno jc ginjcii. Naposled pa zakliče. ,.Oh, moja hči. moja draga liti!" Da jo bode tako sprejel oča, tega sc ni čisto nič ua-djala predobra hči. Mlado poparjeno sercc — sej jc čudo. da ni poknilo od same radosti. Objela jc očeta in vsa solzna govorila z nežnim glasom serčne ljubezni: .,0 dragi oče, sem, o sem Vaša hči. Vaša liranislava! Oče! odpustite, ako sem Vas žalila. Oh, zadala seiu Vam mnogo icrpkosti, marsikako gorje !" ,,Nc govori tako, draga hči! Ti odpusti meni! Oh; mnogo let jc že od takrat, ko sem nehal bili človek, nehal biti oča ! — Ali kaj vidim? — Žalostna si. — Vdaj sc Bogu! Bog sam, draga moja hči, prcoiila hči, Bog sam naj ti da blagoslov. Bog li naj da, kar sem ti jaz pritergal — jaz tvoj toliko let slepi nesrečni oča. Oh! nisem maral za-te, kako sem delal s teboj!" „N*c žalujte, dragi oče! mene bole take besede. Nimam Vam ničesar odpustiti, srečna sein in hvalim Gospoda, ker mi je dal doživeti tc ure — Vaše ljubezni. Ali bolestni ste! Povedite, s čem bi Vam olajšala bolezen." „Moli za-mc, draga hči! Ne bodem več dolgo časa. V kratkem bodem pred Božjim obličjem in njegovim svetim sodnjim stolom. Upam, da mi bode milostiv. Ilcs, Gospod k Tebi sc preselim, upam Va-tc. tiče, bodi mi Oča. Bodi mi milostiv! Bog moj, bodi zavetnik, bodi varuh moji hčeri! — O Jezus! bodi nam milostiv, da sc radostni \i dim" v tiebcsih!" Podoba jc bila, du jc za te besede starček napenjal vse svoje moči — svoje poslednje moči, — da je že blizo njegova smerlna ura. Pokleknem torej. Z menoj vred sti pokleknili tudi dobra hči in verna služabnica. Začnemo moliti molitve za umirajoče. Starček je imel križ v rokah; zaupljivo je gledal znamnjc svojega odrešenja. Jaz pa sein govoril te-lc blagodame besede: „Preseli se, duša kristijan-ska, miruo preseli sc s tega sveta, odidi v imeni Boga Očeta, ki te jc ustvaril; v imeni Jezusa, živega Božjega Sinu, ki jc terpel za-te; v imeni svetega Duha, kije razsvetlil tc. V pokoji bodi tvoje selišče. ua svetem Sijonu tvoje bivališče." — Ko sem lo govoril , je goreče k sercu križ pritiskal starček, poljubil ga — in vnovič mu je nebeški žar rasvctlil obličje — poslednjikrat. ..Branislava, draga hči!" šepne čez nekoliko trenutkov," zdaj-lc grem, ue vidim le vcc, z vsakim vzdihuui očetovski blagoslov lijem na-te! Po bliskovo hitro se jc vzdignila dobra hči iu omahnila očetu v uaročje. — Kavno prav šc. „Jczus, moj Jezus, Tubi bodi izročena moja duša, u-smili se me!" — vzdihui! je natihoma starček — in duša inu je vzletela k Bo£u. Davno žc nisem vidil takega gorje, kakorsiio jc zdaj prevzelo hčer. Kakor omamljena, taka jc bila vsa. S silo smo jo odpeljali od hladnega trupla. Nič ui mogla, nič vedela ne; mnogo sem si piizadel, predno sem uekoliko upokojil jo. Naposled ji žalost prikipi iz serca. Kar vdero sc ji solze iz oči. Začela je jadovati , začela ječati iu jokati. Pustili smo jo, da jc jokala. Tudi nam drugim vsem so s.dze oti zalivale. Naposled se jc nekoliko izjokala, roke spin: in v nebo vpre oči. Joka sicer še, ali hvali tudi Boga, ker je videla očeta, da jc tako lepo umiral, tako lepo umeri, ker je videla ga, da jc skesano umeri, kakor kiistij.ni. Božji milosti v naročji. Minula je zima pomlad prisijala iu na grobu stoji krasen spominek, pred kteiiui vsak petek ob treh popoldne moli mlada gospa. Ta gospa jc predobra lici spokorjenega skopuha. Ogr/f/# /io Storensketn in dopisi. Iz Teržiča ua (mh eu*keiii. Naša fara je dobila umc dni prav lepo podobo za svojo lično kapelico, kjer je oltar Mai ije Device Ko/.cuki anske. Ta slikarija ima tri podobe i a »icni, p,,d vsiiui je pa dvanajstero raznobarvanih temeljnih kamnov, ki pomenijo dvanajstero ss. apesteljnov. Perva podoba kažo nam Marijo Devico, sedečo v vertu pod palmovim dievesom, okoli kterega sc lepo ovija vinska terta. Lepa pot po vertu kakor tudi mnogo cvetlic, ki v njem rastejo. \>e ima prek p pomen Marijine čistosti. Oi-iijeno gledati jc zares visoki, z vcdiiim snegom poki iti Libanon, cipresi, oljko, javor, posebno pa mili obraz blažene Marije Device, ki desii.i loko derži v mali z innogoverst-tiim sadom napolnjeni košarici, v levi pa grozd, kakor bi hotla reči: ..Pridite k meni vsi. kteri mc /.elite, iii nasititi* se mojega sadu.-- t Sir. 2-1, 2t».) Pomen cele podobe vzet je iz visoke pesmi. - Druga podoba kaže Jezusa, kot dohi< ga pastirja med ovčicami. Veliko ovčic zbralo se je k njemu, vse tako lepe in pitano, prepasanc z rudečim pasom, kar .,a odkupijeujc naše z Njegovo kervjo meri. — Tretja slika razkazuje Marijo, naše upanje, pomočnico iu tolažuico v v«ih prilikah. Blisk, grom, šumeče morje, vanj zasajeno sadro. oh, to jc strašno! V kviškem pa sc lesketa svetloba iu v nji prelepi obraz sladke Marije Device, okrog pa mavrica, k. se k tem krasnim pomenom kaj lepo podaja. Slikar teh podob jc Janez Skubic, zlatar v Loki. ki pa tudi oltarje prav dobro izdeluje. Sej je tudi teržiški veliki oltar dobro poprav il, stranske oltarčiče tuJi verstno premalal. Skubic je pri vsem tem pokazal, da je res raz- umen mož za take reči; zraven tega je pa še vljuden, pošten, ponižen in pa tudi ne prenapet v svojih tirjatvah ter ga sinemo vsaceuiu priporočati. Ravno iz tega pa se v novo razodeva gorečnost našega na vse strani skerbnega duhovnega očeta, gosp. Vekoslava Koširja, kterega previdno ravnanje je že veliko oskerbelo in oskerbuje naši duhovnii. Bog! J. T. Z Dolenskega, 3. vinotoka. Huda stiska je zadela dolenske kraje od Sostrega dalje, kar se ju bila v Bcsnici živinska kuga prikazala. Ne le to, da so nekteri več živine zgubili, je hudo, ampak tudi to, ker živina ne sine' iz hleva ne na pašo ne na delo, in delo na polji zastaja, zlasti ker v množili krajih imajo le malo konj. Toda upati je, da bo Bog pri toliki hvale vredni gosposkim previdnosti in skerbnosti to šibo hitro odveruii; slišati je namreč, da ondod že kacega pol mesca ni nobeno živinče več poginilo. Ajda je slaba po polji iu po gorah, kakor so se čbelice slabo obnesle; tudi je neka rija kostanj popačila. Prebivavcem po hribih ob Javorji id. to dosti odnese, ker si morajo le bolj s sadjem pomagati, žita namreč ne pridelajo toliko, da bi mogli z domačim izhajati. Sad mora dati denar za kupovanje žitu. Ni torej čuda. da majhna cerkvica na Javoru, ki jo ondotni duhovni pastir gosp. A. Jerina lepšajo iu za-lišajo kar le morejo, ji oltarje čedno prenovljujejo in dosti druzega napravljujo: veuder potrebne razširjave, zdaljšave, ali pa nove zidave zastonj pričakuje. Pomoč bi mogla od drugod priti ; uni kraji so prerevni za kaj tacega. — V Sustrem pri sv. Lenartu so dobili lani jeseni kaj lep veliki oltar, ravuomerno in prav dobro zveršeno delo g. Tomca Sentvidčana. Podobe svetnikov so lepo izdelane iu oltar je bogato pozlačen. Umetnim in ueumetuiui je močno všeč; to mojstra hvali , pa tudi ljudi in skerbnega duhovnega pastirja. Velja brez tabeinakeljna in uialane table (za ktero zadej je postava ali štatva) 1815 gld. — Iz Novomesla, 4. vinotoka. V nedeljo 2. vinotoka jc bil za tukajšnje dijake praznik perve verste. Poklicali smo sv. Duha, začnemo novo šolsko leto. Vsako tehtno opravilo potrebuje posebne pomoči, in gotovo j«; šolsko leto za vsacega dijaka veliko vrednosti; torej so obhajali v. c. o. Bernard Vovk, vodja na gimnaziji in gvardijan, v ta namen ob osmih veliko sv. maso, pri kteri so dijaki, kar se zu pervokrat zahtevati zamore, prav dobro peli iu godli; po dokončanem duhovnem opravilu smo se pa podali v šolsko dvorano poslušat šolskih postav", ktere so nam g. vodja v pričo nekterih gg. učiteljev brali iu razlagali. Naj o tem bolj na tanko to omenim, kur so g. vodja prav posebno povdarjali. Rekli so. da je delanje v šolskem letu prav za prav znesek treh ..faktorjevnamreč: Bog iu njegova milost, učitelji, in dijaci sami. Vsi trije faktorji morajo delati, iu čc Ic enega ui. —• jc vse nič. Razložili so nam to tako-le: Ni misliti, da bi Bog svojo milost odtegnil, torej ta faktor bo žc svoje storil; gg. učitelji bodo gotovo tudi svoje storili, iu zdaj ostane Ic še samo pri dijacih. ako se leti dobro poprimejo. verlo pospešujejo, bodo gotovo čez deset mescev bolj veselega serca v dvorani zbrani, kakor so zdaj. Vsak ve, da so te besede zgolj resnica Razumel je gospoda lahko vsak, tudi kdor je še Ic v gimnazijo prišel, ker vsak paiagraf so nam nemški in slovenski razlagali, pojas-novali iu povdarjali, kar je važnejšega. Našli smo posebno prijazne sobe; vse je prebeljeno iu posnaženo tako. da je res veselje pogledati v tako poslopje. Pa tudi cerkev, v kteri smo poklicali sv. Duha. je vsaj od znotraj novi vsa podobna; ker razuu tega. kar je Danica žc omenila, daje pri velikem altarji premalauo, je tudi žc drugi del cerkve osnažcu. — Zdaj je res prav prijazno v tej Božji hiši, ker zapuščena zjdnja dva oltarja sta popravljena iu ..vitezi ." ki so stene podpirali, so sc iz cerkve umaknili, i'i dosti prostora naredili. Prav pametno so tudi podobe križevega pota razverstene ; pri velikem altarji namreč jih je šestero, po cerkvi pa ostale po dve in dve skup. Res je, da cerkev od zunaj ogledovana ne daje upati, da je tolikanj prijazna od znotraj; in gotovo bo cerkev zdaj se vse bolj v se vabila častivce Gospoda, ki v nji stanuje. Bog daj, da hi se cerkev skorej od zunej tudi predrugačila, potem bo pač marsikdo mislil, to je farna cerkev, ki je tako olepšana; druga pa (farna uamreč) je le kaka podružnica. Godovno Njih veličanstva cesarja Frančiška Jožefa smo prav slovesno obhajali. Mestna glasba je predvečer naznanovala slovesni god in v torek je bila velika sv. maša v klošterski cerkvi; maševali so č. o. Bernad, nazoči so bili gimnazijalni iu normalni učenci in nekteri gg. učitelji. Ravno o tem času je bila vojaška maša v veliki cerkvi, in ob desetih' veliko duhovno opravilo v ravno lej cerkvi. Dijaki pa praznujemo v tem novem šolskem letu pervi prosti dan; ker v ponedeljek smo šalo pričeli. Bog daj, da bi bile vslišane današnje prošnje, ki puhtč k Vsiga mogočnemu za blagoslov vladarju, po Njihovem visokem sklepu in volji pa naj nam čedalje bolj obilno prisija jasno solnce ravnopravnosti. F. Slatina na Štajarskcm, 5. vinotoka. Skoraj bi bilo leto pri kraju, kar ljuba Danica nas in naših stvari omenila ni. Znano tedaj bodi častitim bravcem, da nam jc sa-danje leto zvun velikega deževja in povodenji dovolj srečno teklo. — Med tukajšnjimi slatinskimi gostovi so se tudi letos odlikovali svitli kardinal pervostolnik ogerski, milostni gospod Scitovski, iu so nam o slovesu podarili imenik svoje ostrogonske višje škofije, iz kteriga se vidi, da ta škofija obsega skoraj vse glavne mesta ogerske, na pr., Požuu, Komarno, Budapešt iu Sčavnico. Duš šteje do poldrugi milijon. Glede na narodnost se v dveh duhuvnijah (kakor je zaznaninjauo) zgolj ilirski jezik govori, v 178 duhovnijah slovenski, v 112 duhovnijah nemški, slovenski iu madjar-ski, v ostalih pa le madjarski. — Kaplanov je 133 petri-narjev, 48 redovniških, 22 pa jih manjka. Svitli gosp. pervostoijuik so rekli, da se naš slovenski jezik malo razlikuje od njihovega slovanskega ali slovaškega in podobro umejo vsakega tukajšnjega Slovenca, ko se z njimi kaj pogovarjajo. Pravili so nam tudi, da so s svojim očetom še majhni otrok Vsesej le po latinsko govorili, ker je to takrat pri odličnih deržiuah tako na Ogarskem v navadi bilo; celo po imeiiituiših hišah ženske so latinski jezik rabile. In pre-svitli cesar in kralj še neki dau današnji osebne pisma le v latinskem jeziku sprejemajo iu odgovarjajo. — Poglejmo malo tudi na tukajšnjo farno cerkev sv. Križa na Slatini, ki jc v novogotiškem zlogu toliko dodelana, da so se zamogli žc 23. kim. zvonovi v turen potegniti; 4. vinot., v imeitdau presv. cesarja in našega dobrotnika (z deset stotinami) pa je bil križ ua verhunec postavljen. Ravnokar smo prejeli glas iz naše metropole ob Dravi, neumornega Maribora, ki ima veliko budoč-nost iu zlato dobo doživeti ne le glede tergovine, ampak tudi keršanske omike za jugoslovanski narod. Ta-lo veseli glas je, da so mili knez iu škof Jak. Maksimilijan pripravni iu voljni nam našo cerkev 22. nedeljo po Bink. t. j. žeguaiisko nedeljo posvetiti ali konsekrirati. Tukajšnji gosp. iiadfajm. Jož. Kalin ho se podricali in pobožni želji se je vstreglo. da bode od letos žeguanska nedelja tukaj kakor shoduji praznik za naš kraj in bližnje hervaško Zagorje. Vse na večjo čast Božjo, povišanje sv. Križa, in v zveličanje naših duš! Z Čeniega verha 1. vinotoka. — Sploh se toži letos po naših hribih čez slabo letino. Po enih krajih je škodovala prevelika mokrota, po druzih pa je spodjedal neusmiljeni červ; žita so bile torej redke in slabe, in dozorele so še le o sv. Matevžu. Podzemljice (krompir), ki so našim kmetom poglaviten živež, kadar se dobro obnesejo, so letos drobne in še čez polovico bolne iu gnjile. Težko bo letos v hudi in dolgi zimi preživiti se. Pa komur se služi, od tistega je tudi plačila pričakovati. Služi se le preveč peklen-ščeku; zato ne more Bog nam dati obilnih pridelkov. Mladi ljudje so kosmati grešuiki in namesto da bi šli po- slušat ob nedeljah in praznikih Božjo besedo, hodijo po kerčui8h in pivnicah; vse noči rogovilijo in razsajajo; delajo nepokoj iu dražijo poštene iu trudne ljudi; denar zapravljajo iu zapeljujejo nedolžnost. Taka satanova dru/.ba se zbira po kužnih luknjah, in ondi vse križem leti. Prav hudo je pa tudi to, da se od poštenih ljudi, ki so daleč preč in se od njih nič ne ve, napravijo gerde laži in se med svet raznesejo. Tako se pokvarja pošteno ime, iu od tod izvira toliko britke žalosti, prepira in sovraštva. Za vse to pa ve Bog, pravični sodnik; pri lijem le je tolažba in plačilo. — 29. vel. serp. je bila pri nas šolska preskušnja. Otroci so dobro slovenski odgovarjali. Marljivi g. kaplan so jih podučevali tudi v sadjoreji, za kar jim inora biti vsa srenja hvaležna; ker sadja zares prav malo sadč, rekoč: Zakaj sc boin trudil, ker vem, da ne dozori! Pečene ticc nobenemu same v usta ue lete; poskušati je treba! Vreme smo imeli zdaj štiri dni prav lepo, samo da je burja precej mgovilila; včeraj pa se je pooblačilo iu po malem deževalo; kai pa bo za napraj, bo prihodujost učila. Z. Bogom. F. P. Iz Amerike. V Kroviag-u, pisano 8. kim., dospelo 3. vinotoka. — Prečast. prijatel! Ne čudite se, da Vam tako dolgo nc pišem, ker vse poletjo imam še zmiraj po daljnih iu zunanjih misijonih vse čez glavo opravil iu sem še zmiraj le sam. Pozdravljeni mi bodite prav priserčno, moj ljubi misijonski prijatel, in prav lepa hvala Vam za Vaš dobrotni trud v zbiranju darov mojih darežljivih misijonskih prijatlov za podpiranje mojih indijanskih misijonov. Zdrav sicer, pa prav hudo oslabljen i»i struden sem se vernil v Kroving s svojih daljnih , silo težavnih indijanskih misijonov; da se le nekoliko okrepčam. moram zopet odriniti na daljne misijone med uejevernikc. Sc zmiraj sem edini iudijansk misijonar le škofije, pričakujem pa vb koncu tega mesca v pomoč dva ali tri novoposvečene mašnike z v. č. g. Buh-oin vred, ki je zdaj scmenišiii prefekt v št. Pavlu. Bilo bi mi jih pa še toliko silno silno potreba za misijonske pomočnike; zakaj naši divji Indijani niso bili šc nikoli tako dobre volje za sprejemu sv. vere. kakor so zdaj, iu povsod prosijo stalnih duhovnov za odreja v ker-šau-dvu. Ne morem pa zdaj spoluili svoje obljube, da jim bom duhovnov preskerbel. Prosim torej, da bi mi s knežje-škofijskim privoljenjem pridobili kaka dva dobra mlada /a misijon pripravna duhovna za moje inilijauske rnisij«.iC, ktera naj bi pri našem škofu za zanesljivo sprejemo poprosili Taki bi zamogli neizrečeno veliko dobrega storiti •• zveličanje naših revežev. meni pa mojo butaro mučno polajšati. Prosim da bi nikogar, bodi si duhoven ali bogos!<»vec, ne pustili iz Kranjskega pupotvaii s tem nameuom, da gre za pomočnika v moje indijanske misijone, ako ga niso poprej milostni knez in škof. preč. gospod semeniški vodja Janez Novak z vami vred spoznali iu poterdili za gorečega ap steljua in upucga misijonarja. — Akoravno so hudobni Siu-ludijaui ob reki Misur« v novo rogovilili, z neusmiljenimi morijami iu pleni delali strah iu grozo, so vender moji Očipve-ludijaui zmiraj mirni in vdani duhuvnu in vladi. Neusmiljeno ra/>nio. a černa \oj«ka v južnih deržavah bo vender ponehala, kakor kaže, ker razdraženo ljudstvo žc kar na trume za mir vpije iu novakov za mesarjeuje odrekuje. Dve kranjski deržini od Jezera ste und-ri prišli v !Vti-uesoto in ste se vselili pri sv. Jožefu blizo mojih sester Prav lepih dobro vravnanih zemljiš ste si prav po ceni nakupili, kjer prav prav zadovoljno živite. Slišim pa, da namerja še več deržin iz Kranjskega v Ameriko preseliti *»c , takim svetujem, uaj še nekoliko pričakujejo, da se dokonča amerikanska černa vojska, iu da se hudobni Siu-lndijani k miru in pokoju spravijo. Potem zamorejo na moje povabilo brez vsake nevarnosti semkaj priti, in pokazal jim bom prav nar boljši zemljo, ki jo bojo zastonj dobili iu »i na nji lahko uapravili naj lepši posestva po 160 oralov, lit napravil jim bom kranjsko faro in preskerbel kranjskega duhovna. Pridenein Vam se v novo zložeuo pesmico, ki jo utegnete v ha niči razglasiti, ako meuite, da bi se z njo ljubezen do Jezusa množila v kakem pobožnem sercu, in da kaka dobra devica z večim veseljem poteče proti nebesom. K sklepu Icja hvala Vaiu za Danico, ki jo zredoma prejemam, in je v resnici silo zanimiv in posebno važen cerkven časnik, znanstven sad, ki dela čast naši ljubi domovini*). Priporočivši se poslednjič ... vsim svojim misijonskim prijatlom v prijatelstvo in molitev, bivam itd. Frančišk Pire, misijonar. Iz Amerike. — vis. častiti gospod! Vaše prijazno pisemce me jc jako tazvesclilo; več ko cukrat sem ga prebral. Omenjate med drugim tudi nekoliko o slavitcin misijonarju Vcniugcr-ju, ki tu v obširni Ameriki s takim vspthom vinograd Gospodov obdeluje. On je svitla zvezda, zlata neprecenljiva krona . glava vsih amerikanskih misijonarjev. Serčno. netiti udljiv o hudi od kraja do kraja in iše zgubljenih o\čic, posebno tistih, ki jih je ameiikauska prostost i z hleva ('ospodovega na svojo mično pašo izvabila. Njegova učenost, pidilevnost, prijaznost je po v.-i Ameriki zadostuo znat a. »»e ga sposioj'. visoko ceni to z veseljem posluša, še ctlo protestantje sp«siijivo od njega govore*, ga čislajo in ra«lj njegove spise berejo. Naj rajše odpira zaklade svoje učenosti i.citiccm iu franenzom. Spisal je, kakor jc znano, več .zverstnih nenških knjig, ki zadostno kažejo njegovo učenost in gorečnost. Svoj katekizem, ki je res samo čisto zlato, je spisal na podlagi svojega že popred v latinskem jeziku sestavljenega dela: ..Suinma doctriuac Cliri-stianae." ki -o ga sami sv. oče papež Gngor \VI s sledečimi besedami potcidili: ..Purissimis lidc ca t h piincipiis juventutcin ciudire sat&gis." Iu na to čisto podlago, kakor sam pravi v predgevoiu, je sozidal pickrasno poslopje, -klada je kamen na kamen, tako lično in teidi, . , da sc ne tla omajati. Spisal je tudi, kur je meni znano, izverstno molitev ue bukvice, postne pridige in življenje svetnikov. Krona vsili njegovih del je pa v angleškem jeziku spisana knjiga nod naslovom : „1* i o t c s t a n t i s m a n ti i u f i d e I i t \. * Večkrat so ga namicč tudi angleži nadlegovali naj bi tudi njim iz bogatega zaklatla svoje učenosti delil: ker pa ni mogel povsod ustmeuo podučevati iu bi vernic, rad \siui vstregcl, je daroval aiiglcžem tu tisti studcncc, i/ kterega lahko zajemajo katoličani in krivovcrci: posebno protestantje; pervim jc zdravilno mazilo, da se krivuveriiega duha nc navzaiucjo; diuge pa, ako se ga poslii/.ijo, nekako nemirne stori iu jih tako dolgo grize, da morajo v~c napake kri-voverstva odpraviti iu se skerbni materi katoliški cerkvi v naročje podati, ako hočejo zopet mir zjdobiti. To je pravo, krepko orožje zoper zmo'e protcstantizmovc. takti je svitlo, olikano iu ukiiičano, da se vsakemu lahko prikupi in priljubi. da ga celo krivovcrci, akmavco j-.* i»;iIi zmotam na-merjeno, rsdovoljuo *. roko jemljejo in prcglt:!t:jejTo :z verstno delo jih je uek že veliko .sprcohcrnilo, kei jim je njih zmote odkrilo Pa sej mora vsik tisto uterpujene serce imeti, tla Li sc ne spreobernil, aku to pa/uo bere in prav prevdari; tako prijazno, pohlevno jim ponuja pravo sve-tilnico, imenuje jih le: ,.mv Protestant friends4* — ..moji protestanški prijatli," — iu na zadujc jih nekako vjame, rekoč: kdor jc to pazilo prebral in premišljeval, mi mora ali prav dati. ali čisto sam sebe zavreči, ali pa dvomiti; ako pa dvomi, iu mu je kaj za njegovo večno srečo mar, mora dalej resnice iskati, ako še ni popolnoma prepričan. Poslal jc vlani I. mal. serp (ki je od I. ITT«', naj veči amerikanski piaznik zavoljo poterjenja strneš* ojstva vkljub angleški vladi: t-c ve, da ga katoličani nc praznujejo) več teh knjig predsedniku iu njegovim zbranim svetom, ki To lepo spričevanje takn spoštovanega ir učenega mi- sijonarja n i j h* razglasi v zahvalo in fjjuittojdi predragim dopisovalcem našega cerkvenega lista \ r. so vsi hvaležno darila sprejeli od slavitega moža. O ko bi pač več takih misijonskih zvezd po Ameriki svetilo, gotovo bi jih toliko ne tavalo po strašni temini neslanih zmot. Šteje se tu 30 glavnih ločin (sekt), ki med seboj zopet razpadajo v več kolen, tako da se jih lahko Aleje okoli 300; naj bolje pa se reče, da še dva nista enakih misel o verskih zadevah, kar jih je namreč od skerbne matere katoliške cerkve odločenih. V gosti temi tava vsak po svoji stezi bližej strašnega prepada. Lahko si tedaj vsak misli, kako se mora katoliški duhoven tu obnašati, da ni v spotikljej, ker ga sovražniki sv. cerkve od vsih strani prevdarjajo, njegove stopinje štejejo in ga z velikim veseljem zatožijo, ako se le količkaj spotakne. — Amerikani so grozno pijančevanju vdani, ni treba daleč iti, že primotovili pijanec naproti, kakor bi cele ulice sam v posestvu imel. Pijejo pa le žgane pijače, vino je tu kaj posebnega, jez ga šo nisem vidil v Ameriki, drugač kakor tistega za maše. Poskušajo ga le bolj premožni o posebnih slovesnostih; v št. Pavlu so ga naši bogoslovci enkrat amerikanskega pili, vsak ga je dobil kupico, pa je bila tako velika kakor g. Žužek v svojem smešnem pisemcu pravi, „da sem jo berž, berž z verni I, da bi se ne bila kaka sitna muha prikradla i.i mi ga izpila;" vina odvaditi sc, jc tedaj naj boljši šola tukaj. — Vojska, vojska ta dela nadlege, razpertijo iu revščino, čisto bodo lepo Ameriko ugonobili, ako nebo kmalo te strašne šibe Božje konec. Vse mora v vojsko, bodi si prileten ali mlad, prost ali uženjen, da je le deržavljan. Koliko pridnih mož mora zapustili ženo in otroke, ter nesti svoje drago življenje na kervavo borišče, in iz tega prihaja, se ve da, icvščina, posebno, ker ženske niso navajane skoraj nobenega dela. Amerikanki naj večja skerb, jc se lišpali, [>o sencah sprehajati sc, glasovir brenkati, ki ga ima vsak bolj premožen v sobi, in k večemu plesti ali prati; druge navadne ženske dela, kakor kuriti, kuhati, mlcsti mora veči delj mož opravljati; sc ve, da tudi vse Kvro-pejke lenih amerikauk ne posnemajo, ampak se nektere sc starih navad deržijo. Grenka zguba skerhnega moža in revščina jc že marsiktero naučila delati, kakor omeni „Cinci-natti Volksfreund," in pravi na dalej, ako bi sc pač liotlc vse malo bolj dela poprijeti, hi se učile boljše svojo vrednost spoznavati, kakor pa z lišpanjcm in lenobo. Večkrat sc lahko zapazi v naši cerkvi ob delavnikih, ko ni veliko ljudi v nji, kaka ženska, ki jokajc in zdihovaje od altarja do altarja poklekujc in g.ucčc moli; kdo jc drugi, kot kaka nesrečna vdova, ki ji je strašna vojska dragega moža požcrla; res usmiljenja vredne so take reve. Prost vojaštva ni tu nihče, šc cclo duhovni ue; vse mora iti v boj, ako sc ne more ali noče odkupiti. Vsaka deržava mora dati svoje število; tedaj sc zapišejo imena vsih dcržavljanov na male listke, ti sc denejo v sodeč, ki ima v sredi kolesce z lopatami; kolcsce vertijo, in kterih imena iz njege ccpncjo, ti morajo v vojsko; ko jc število polno, sc neha vertiti, in tisti, ki njih imena v soden ostanejo, so začasno prosti. — Pa sej ni čudo, da Bog to brezbožno sodergo tako ojstro kaznuje iu po tej poti k poboljšanju vabi, ker ravno nesreča iu hudi časi marsikteremii serco omečijo. Se ve, da bi jih toliko v gosti temi nc tavalo, toliko čisto ne oterpnilo in nc zmcrznilo, ako bi bilo dosti ncutrudljiv ih, serčuih in gorečih duhovnov, da bi jim svctiluico čiste vere prižigali in ji vedno prilivali, da bi njih serca mečili in jih z večnimi resnicami ogrevali. — Vendar pa se med goslo ljuliko najde dosti lepega p^cničnega klasii. Naša cerkev jc vsako nedeljo napolnjena . ne vem od kod se jih tnliko suide, sej je le malo hiš v okolici in še tc so grozno raztresene; — pa kdo ve, kako od daleč prijahajo k službi Božji. Veči del se vsi prav lepo obnašajo, pobožno molijo in sc obilno k mizi Božji približujejo. — Pred slovesnim opravilom, ki jc vsako nedeljo ob desetih, jc podučevanje otrok v keršanskem nauku v cerkvi, da ga tudi odraseni lahko poslušajo. Ko pozvončka in duhovni iz ..zakristije" pridejo, vsi ljudje vstanejo, kakor je v Kvropi po šolah v navadi, kadar kaka viša oseba v sobo stopi: potem duhovna skoz celo mašo kaj lepo spremljajo; kadar mašnik pri slovesnem opravilu sedijo, se tudi ljudstvo vsede, ko zopet k altarju gredo, vsi vstanejo in se jim poklonijo. Ko se maša konča, molijo skupaj stoje „angelevo češenje" in ko jamejo ..Oče naš*4 moliti, vsi pokleknejo. Na stene naslanjati se, na enem kolenu klečati ali celo ves čas stati, tu ni v navadi ; v cerkvi se tu veliko lepše obnašajo, kakor v Kvropi; se ve, tukaj tudi taki, ki so bolj mlačni iu jim na Božjih rečeh ni veliko ležeče, v cerkev ne pridejo, ampak le tisti, ki jim je za dušni prid mar. Pridiga je eno nedeljo v angleškem, drugo pa v nemškem jeziku, sv. evangelij se pa vsako nedeljo v obeh jezikih bere, kakor se tudi ozuauuje, da se nobeden ne more pritožiti. — Cerkev jc precej prostorna, ima tri majhne, pa prijazne oltarje; orgle so velike z 20 spremeni (registri): zvonika ni, zvon pa je Ic eden, ki komaj kakega pol centa tehta. Krog cerkve je pokopališče, ki se na eni strani skoraj šolskega poslopja dotika; ker pa mislijo zavoljo večega števila dijakov, ki sem pri-liajo, šolsko poslopje raztegniti, morajo merliče izkopavati iu na drugo pokopališče prenašati. Vsak, ki jih ima kej iz svoje sorodovine (žlahte) tu pokopanih, jih mora sam ua drugo pokopališče spraviti; najdejo jih pa lahko, ker skoraj vsak ima spominek, veči del iz belega marmorja. Večkrat sem pregledoval mične angleške grobne napise, ki so skoraj na vsih spominkih enaki, kar sc mi jc prav čudno zdelo; pozneje sem pa zapazil, da ima Ic vsak stan enake, ali prav malo različne napise, tako n. pr. se bere na grobu matere ali očeta sledeči stih: „0 children dear * ceas froni tears, I must lic here * till Christ appears * And sing bis praises through the skics. (Se bere: O čildren dir, css from tira, aj most laj hir til Krajst epir end zing hi* preže* dru di skajs.) — O dragi otroci, nehajte jokati, moram tukaj ležati, da Kristus pride, iu prepevati mu hvalo po nebesih. Na grobih otrok je napis skoraj ravno lak, samo da je od začetka: O parents dear! itd. Neožcujeui odra-šeni pa ima slovo nu svoje prijatle, kakor sledi: „Dear IViends for me (mi) ynu (ju) necd (nid) not \veep (vip) I (aj) am (cm) not dead (ded) but (bul) bere (hir) do (du) sleep (slip), m> (maj) bodv ( bodi j no\v (nav) must here ramaiu (remčti) till Christ dotli (dod, call (kol) me fortli (ford) again (cgčn)." — Dragi prijatli. ni vam potreba jokati zame, nisem umeri, ampak spim tukaj; moje truplo mora zdaj tu ostali, da me Kristus zopet pokliče. Mcrličev tu ne nosijo na pokopališče, umpak vozijo v za lo pripravljenem s čemim platnom pogernjencin vozu. — V ponedeljek 5. kim. sc začne novo šolsko leto s slovesno sv. mašo. Grozovito veliko dijakov se je letos snidilo, od vsili krajev sem vrejo, menda „St. Vincenc college" ( kole/.) zdaj uaj bolj slovi po Peusilvanii in sosednjih deržavah: šc cclo iz velikih mest, kakor iz Novega Jorka, jih obilno sem prihaja. Tudi bogoslovccv bo menda letos precej, kakor pripovedujejo; dozdaj jih jc šc malo došlo. Bog daj. du bi v kratkem času Amerika ne imela več tolikega pomanjkanja duhovnov. Včeraj jc prišel sem tudi bogoslovcc iz Nemškega , ki jc žc v Kvropi bogoslovje popolnoma doveršii, pa se hoče vendar tukaj šc nekoliko časa za ta sv. stan pripravljati in potem v škofijo ,,Pitzburg" v Pcnsilva-nijo se podati. Včeraj sem dobil slovensko pismo od v. č. misijonarja A. Skopcc-a, ki sem jim žc eukret popred pisal iu jim, ker so tudi Gračan, spremembe v Polhovem-gradcu posebno pri cerkvi, nekoliko naznanil. Kmalo so mi prav prijazno odpisali; med drugim pravijo: „llvala in lložjc plačilo v. č. g. fajmošlru J. Fada-tu, Gračanom iu vsim po-inagavcem za naprave in poprave pri eerkvi Matere Božje, v kteri sem bil keršen, birmaii in sem tudi 8. kirn. 183(1 pervo sv. mašo pel, I. 1845 pa jo zadnjikrat vidil. Naj hvalijo Boga vse stvari, naj k temu tudi pripomorejo zidovi, les. bron, zlato, srebro in barve itd.'4 Nadalje me prosijo. naj kaj natančnega od Pircovc družbe naznanim; prašajo ludi, ali se] v Ljubljani žc žge ..petroleum" (Odg.: Sc žgč). ker so bili namreč pervi taai misijonar, kjer se to olje ua-pravlja ; ali v. č. gospod kanonik Velkaverh dobivajo liste, ki jim jih iz Amerike pošiljajo? (O.: Dobivajo) ali nc kaj raz-glasujejo, in ali sploh Slovenci radi berejo -piše iz Amerike? ^O.: Prav radi) potem, da naj j »tu kaj pišem od stolnega orga-nista g. Hiharja iu sploh od njegove sorodovine, ako mi je kaj znanega. Odgovoril sem, na vse vprašanja, kar mi je bilo znanega, zguba uepozabljivcga prijatla G. Kihar-ja jih jc gotovo močno zbodla. Za mali spominek racjccga sem jim poslal podobico, kakor so sc bile dale za spomini™ po njegovi smerti natisniti; sam pa imam sliko iu prekrasne pesmice za predragi spomin. Poslal sem jim tudi duhovski imenik ljubljanske školijc, ker sem dva seboj prinesel. Tako sc pogovarjam tedaj tukaj tako daleč od svoje d rase domovine z iniiimi Slovenci iistmciio in pismeno, Danica pa mi prinaša važniši dogodbe iz mile domovine; zdi sc mi tedaj skoraj, kakor bi bil doma. Danes sem dobil od g Bulia. ki nam večkrat v št. Vinren« kaj »ištjo, osem listov ..Zgodnje Danice." od II — I'J, in iz Kviopc 'udi ravnokar 22. list. Ker jc v poprejšnjih listih naše popotvarj.. že preccj pop sa.io iu vsaka bolj zanimiva reč omenjena, ui tedaj veliko škode, da se je moje precej obširno potopisj«*. ki sem ga 10. rožn. pošti izročil, ua ti daljni poti zgubilo; bom pa sicer skušal včasi ;.ri priložnosti dragi ..Danici" kako sporočilo p i«ti čez nci/.o' :ri » morje • j. .Sklenem ti daj svoje piseme. ,irc*erču:<.i pozdravom ,-im dragim Slovencem, milim Iratom, v duhu podam roko v-im sv.tjnn. vedno sc jih spominjam, mislim, da tudi pri njih ur hon. pozabljen itd. Vam vdani Jak. Trobce, .nis. prip. Napis do gosp. mis. Skopca: lic v. A ii d r e vv S k o p c z St. Michael* Frevburgh P. n. Clarion I i Pa (oder gauz) Pcnsilvania Iz Ljubljane. I. t. in., v god svitlega ic>at;j Frančiška Jožefa, so bile po vsih farnih cerkvah opravila za Njih veličanstvo. V stoljui« t so imeli mil. *ko! ob 10 veliko sv. mašo vpričo vojaštva, vradaij iu drurega občinstva. Iz Ljubljane. Včeraj po vrliki maši so mil. knez iu škof v. č. gospoda novega korarja ..ad baculuin" Jat. e/a P o k I u k a r j a v stoljni c crkvi slov e-no vmestili. — Prctcčeiii teden so naslednji ss- opravljali duhovske spraševanja: l.or. Iler ni k, M. Hočevar, Stcf. I'n-jatel, Jan K rja vee, Jan. Saje vi c. Vpraš. prihodnji«. Iz Ljubljane. 30. ii. m. so našli blizo dtlavnisuice truplo r. križauskega duhovna g. Adalb. Bit'ero«aiia Ka> smo zadnjič rekli, da je namreč ranjki pri močenji liolece glave po nesreči v vodo padel, se je zdaj še bolj poterdil" kii imel je ua glavi udarec s podpluto kervjo. ko je h1 na kamen padel. Pretečem« sahoto ob •.» s.» intti pr.ia-i. gospod gcneral-vikarij \ntan Kos v k:ižanski cerkvi veliko černo mašo z asistencijo za večni pokoj ranjcega v pričo precej obilnega števila duhovu«iv iu druzih vernikov. Mi-lim darom: sej vidimo, da tukaj je res potreba. W Italije, iz Rima, z Vatikana, s papeških sedežev razsvit-lovat vesoljni svet 15. in 16. «>:detja. T ji s2 pa veljavno zaderžan, zamore to opravili tudi po zanesljivem poslancu, kteri ui da bi mogel ravno duhovskega slami biti, temuč >mč sc to opravilo izročiti tudi svetnemu človeku prave čverstosti in vernosti. (Zagr. kat. I.ist.) Sveti Oče so v oziru na nevarne čase zapovedali v Rimu očitne molitve in vsakdanje procesije. (Arm.) \ Itiimi sc bo obhajala 20. listopada imenitna slovesnost. v kteri bo častitljivi Peter Kanizij očitno spoznan za zveličanega. — V Freilmrgu na »švicarskem so bile 26. vel. sep. slovesno vzdignjene svetinje blaženega o. Petra Kai.izija. Pričujoči so bili: škof genevski, dva papeževa poročnika, namestniki vsih redov ondotnega mesta, več očetov iz Jezusove družbe, do 150 duhovnov iz kantona in vse korar-stvo sv. Nikolaja, vodja očitnih naukov in trije zdravniki. Dve dobri uri je terpelo, da je bila vzdignjena lepa nad-grobnica z napisom: Ossa R. P. Petri Canisii Soc. Jesu Theolog. Obiit Friburg. Helv. XXI. Dec. Anno 1597 Aetatis 77. Relig 54. — Huc translata sunt ossa R. P. Petri Canisii die XXX. Mart i i anno 1623. Na trugi so bile tri ključavnice. Ko so zdravniki ogledali kosti, so odnesli trugo v tako imenovano Kanizijevo kapelo, na kteri so potem vrata zaklenili in zapečatili. (Zagr. L.) Novi senthipoliski skof je neki izvoljen veliki namestnik v Feldkirh-u, dr. Jožef Fesler, rojen I. 1813 v Lohav-u na Voralberškem. Bilje c. k. dvorni kaplan, vodja v Avguštinovišu na Dunaju, profesor na dunajskem vseučilišu itd. L. 1862 je bil imenovan škof „in partibus" in po-vzdignjen v sedanjo čast, pa tudi izvoljen za c. k. poobla-stenca v Rimu zastran konkordata. On bode enajsti škof v ondotni škofii. Letniki, Jabeika in tesnik-*. Naj veči cerkve v Evropi našteva ,.Moniteur in meni da: Cerkev sv. Petra v Rimu obsega 54,000 ljudi; stoljnica v Milanu 37,000; sv. Pavla cerkev v Rimu 25,000: sv. Sofije v Carigradu 23.000; stoljnica v Parizu 21.000; v Floreucii Božji dom 20.000; v Pizi 13.000; cerkev sv. Marka v Benedkah 7000. — Na Francoskem, piše „Lom-bardo,4- je 6 kardinalov. 15 višjih škofov, 69 škofov, 155 velikih namestnikov, 660 kanonikov, 3390 kuratov itd. Redovnih raznih oseb je 50.000 — Iz Berlina pišejo v .,Monde,4' da so na Pruskem tudi protesta nš ki korarski kapi-telni, kterih eni imajo po dvanajstero kanonikov, in njih prihodki so po 2 do 4 tisoč tolarjev. Med brandenburškiini kanoniki jc tudi g. Manteuflel, znani bivši ministerski predsednik. Ni treba praviti, piše Monde, tla ti žlahtni kanoniki nimajo druge butare, razun tc, da svoje prihodke vlečejo s to pogodbo, da so dva ali trikrat na leto snidejo. — „Armonia'4 piše: ,,Dunajska Presse meni, da ,.lnde-pendancc Belge" bo točila britke solze, ker je padlo rni-nisterstvo Miiighetti v Torinu, „„ali te solže so pa tudi dobro plačane s 60 tisoč lir, ki jih je dobivala otl Peruzza.*444 Ali ui to čudna ..independance44 ali ne na veznica? — Dekla Janeza »St. v Gaudcnzdorf-u ua Dunaju jc svojemu gospodarju 5000 gold. ukradla in pobegnila; neki potepuh, ki jc imela z njim zaljubljeno zavezo, jo jc neki k temu zapeljal. Zopet lep sad potepinstva! — MMuhorske spremembe. V ljubljanski školii. Lokalija sv. Trojice v Žilicah jc podeljena gosp. Sim. Jan-u, lokalistu v Lučnah. G. Jan. Jcrula, kapi. na boh. Bistrici, pride v Srednjo vas v Boh.; g. Lor. K r i š t o li č na boh. Bistrico. Pogovori z gg. tlopisoeaeei. G. F. V.: Drugo o drugi bolj pripravni priliki. — Gg. J. L. in J. K.: Bode odpravništ-vo vravnalo. — G. U.: Dobro došlo za prihodnjič. - G. A. N. p. Sni. g.: Bcč sc jc zakasnila, ker ni bilo ravno prilike za pošiljanje. Morebiti bi sc kaj naslednjega prileglo za dotični napis ob pokopališi. ako je šc čas : A. B. Bil sim prej — Kar ti zdej j Pa boš koj Sosed moj: Cvetek vel — Prah. pepel Tu postoj — Dragi inoj! In prevdar' — Bavnokar Boš tud ti — Kar smo mi Mine cvet — Mine svet j Mine čas — Mine kras; Mine vse — Mine vse: Duša ne — Duša nc!