OBISKALI SMO GG KOČEVJE TOZD GOZDARSTVO LAŠCE
Jelke množično propadajo
Minuli teden smo obiskali TOZD Gozdarstvo Lašče. ki deluje v okvirn kočevskega gozdnega gospodarstva. Pogovarjali smo se z direktorjem tozda dipl. inž. gozdarstva Pavletom Trdanom in revimim vodjem, gozdarskim tehnikom Tonetom Žagarjem. Laško gozdarstvo gospodari z družbe-nimi gozdovi, ki se razprostirajo na skupni površi-ni 2840 hektarjev v treh občinah - več kot polovica gozdov je v naši občini (1500 ha), 400 hektarjev je v grosupeljski, okoli 940 hektarjev pa v občini Kočevje. V gozdovih prevladujeta jeika in bukev, etat (letniposek)pajebillanineto 11.000 kubičnih metrov, od tega 8000 kubičnih metrov iglavcev in 3000 kubičnib metrov iistavcev.
Les v celoti prodajo - največ lesni industriji Hoja iz Ljubljane, s katero najtesneje sodelujejo, predvsem z njeno žago v Robu.
V tozdu Gozdarstvo Lašče je zaposlenih 47 delavcev, od teh 34 v neposredni proizvodnji. Od leta 1976, ko so ustanovili tozd, le-ta posluje uspešno, saj tako fizično in finančno presega vse načrte. Lani so posekali 12.850 kubičnih metrov lesa, kar je 103 odstotke glede na letni načrt, gojitvena dela so opravili 104-odstotno. Med ta dela sodi pogozdovanje, nega, to je čiščenje in redčenje mlajših sestojev ter varstvo gozdov, kar
je predvsem zaščita pred divjadjo, ki ima na jedil-niku predvsetn mlado drevje, nato spodrezovanje srobota, sežiganje okuženega materiala in po-dobno.
Celotni prihodek tozda Gozdarstvo Lašče je bil lani 157,5 milijona dinarjev, kar kaže na indeks rasti 130, dohodek pa se je povečal z načrtovanih 48 milijonov na 64,8 milijona, kar je zavidljiva rast, dohodek na delavca pa je znašal 1,35 milijo-na. Lani dosežena akumulacija je še enkrat večja kot predlanska, prav tako kot dohodek na delav-ca. Ker mora biti zares težko fizično delo primer-no nagrajeno se je povprečno osebni dohodek iz leta 1983, ko je bil nekaj manj kot 20 tisočakov, v letu 1984 dvignl na 31.600 dinarjev, pri čemer so delavci plačani po storilnosti, po kazalcih, ki jih je moč izmeriti, to pa je predvsem posek po kubi-čnih ali tekočih metrih ali opravljeno drugo delo na enoto površine.
Kljub velikim uspehom laščanskega Gozdarstva pa so spregovorili tudi o težavah, ki tarejo ta kolektiv - boleče je spoznanje, da se iz leta v leto veča število tistih delavcev, ki jim stroge zdrav-stvene komisije ne dovolijo več opravljati težka fizična dela, zlasti z motorno žago - pri tem gre v glavnem za bolezni rok in hrbtenice. Takih delav-
Za laško Gozdarstvo je zelo značilno na raoč tesno sodelovanje s krajani oziroma krajevnimi skupnostmi in društvi, pri čemer si tozd močno prizadeva za napredek kraja finančno ali mate-rialno. Za primer naj navedemo nekatere odse-ke cest, pri katerih je tako ali drugače sodelova-lo laško Gozdarstvo v zadnjih petih letih, ti so: Neredi - Zgonče - Klaišče, Rupe - Dednik, Struge - Planina, Škrlovica - cesta Dvorska vas, Podgorica - Zagorica, Cesta - Videm, Purkače
- Osredek - Centi, Mramor - Stare Laze, Ka-lišče (Vrh), Zgonče - Logarji, Podstrmec - Ku-zmanka, Prilesje - cesta Dvorska vas, Karlovica
-  Polzelo, Podkogelj - Krkovo in najbrž še nismo našteli vseh. Skupna dolžina pa je nekaj manj kot 20 kilometrov cest - zares imeniten prispevek k razvoju kraja.
cev je sedaj kar osem, torej skoraj četrtina. Težak položaj rešujejo tako, da jih razporejajo na najlaž-ja dela, kakršnih pa je na voljo le malo. Drugi velik problem predstavlja sušenje jelke (75 odstot-kov). Ker je treba sušeča se drevesa odstranjevati na vseh področjih, je organizacija vse težja, stroš-" ki pa so zaradi tako obsežne organizacije večji tudi do 40 odstotkov. Zelo zanimiv je podatek, da se na leto na en hektar posuši od pet do deset jelk, kar zaskrbljuje ranoge strokovnjake. Še poseben problem je z divjadjo - predvsem jelenjad na
višinskih predelih onemogoča vsakršno pomlaje-vanje gozdov - ogrožene so v glavnem jelka, javor, brest in delno bukev. Laški ^ozdarji pa imajo težave tudi zaradi razdrobljenosti parcel; res je, da imajo štiri večje komplekse gospodar-skih gozdov, zato pa tudi 50Q raztresenih parcel med zasebnimi gozdovi, kar btežuje organizacijo dela.
Kljub vserau naštetemu za letos načrtujejo vi-sok prihodek, bistveno višjega kot minulo leto. Ta naj bi znašal letos kar 234,8 milijona dinarjev. Za letos načrtujejo tako gradnjo cest kot vlak, pa tudi gojitvena dela na 170 hektarjih.
Za celoten TOZD Gozdarstvo Lašče imajo 25 metrov cest na hektar, kar je skoraj idealno, gozdnih vlak pa je okoli 105 metrov na hektar, s čimer se približujejo idealni vrednosti, ki je 120 metrov vlak na hektar.
V dobrepoljski delovni enoti, obratu tesarstva, strojno tešejo trame. Za letos načrtujejo obdelavo približno 6000 kubičnih metrov obdelanega lesa, kar bo približno 48 odstotkov celotnega prihodka oziroma 110 milijonov dinarjev. Ta dohodek pa bo ustvarilo samo osem tam zaposlenih delavcev!
V  Gozdarstvu Lašče so v zadnjih desetih letih zmanjšali število zaposlenih z 68 na 47 - delno zaradi reorganizacije, delno pa zaradi bistveno višje organizacije in ekonomičnosti poslovanja. Na obisku v tozdu Gozdarstvo Lašče smo se lahko prepričali, da gre za uspešno temeljno organizaci-jo združenega dela in ne dvomimo, da bi se ta uspešnost ne nadaljevala tudi v naslednjih letih.
DANILO HINIČ