Is.«« yearly. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. *NTKMD At SKCOMTD CLAM MATT&R OCTOBBJt xx. AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1*79. ZA RESNICO IN PRAVICO. ŠTEV. (No.) 97. -V CHICAGO, ILL., TOREK, 13. DEC. 1921. leto (vol.) vil A. S. AMER1KANSKE NOVICE. IZ RAZOROŽEVALNE KONFERENCE. Poroča se, da so v Washingtonu zborovalci blizu sporazuma glede daljnega vshoda. Japonska in Ki-jrali proti tem modernim Malthusi-tajska sta se baje zjediiiili in nova doba nastopa za Kitajsko. Tudi se blagoslov in da bodo protestirali proti onim modernim Herodom, ki kujejo načrte, kako -bi pobijali o-tročiče predno zagledajo luč sveta in kako bi sploh onemogočili njih življenje. Cerkev je bila polna mater in "jokavčekov", ki so jokaje protesti- ancem. bo odpravila tajna pogodba med Anglijo in Japonsko glede daljnega vzhoda. Namesto te pogodbe se bo pa sklenila nova zveza med Anglijo. Združenimi državami, Japonsko in Kitajsko, ki bo varovala interese vseh teh držav. Tudi ni daleč sporazum glede o-toka Vapa in glede Pacifiškega o-ceana. NEMIRI V KLAVNICAH V CHICAGO. V Chicaških klavnicah je šlo pretekli teden delavstvo na stavko, ker jim je kompanija zopet znižala delavske plače. Prišlo je do burnih bojev in spopadov med delavstvom in policijo. Veliko oseb je bilo ranjenih in nekaj tudi ubitih. Jako obžalujemo zopet to delavsko kri, ki je zmočila Chicaške ulice v boju za obstanek. Kedaj bodo spoznali delodajalci, da danes ni več čas, ko se da s silo vladati kak narod, ali kak stan. Res, da je delavec odvisen od delodajalca, vendar tudi delavec ima svoje pravice, kakor jih ima delodajalec. Delodajalec ne sme nikdar pozabiti, da delavec ni stroj, in ako toraj ni stroj, pa mu proizvaja njegovo bogastvo, tedaj ima pravico da gospodar temu primerno z njim ravna. Predno je kompanija zmanjšala delavske plače, morala bi se posvetovati z der lavstvom. Morala bi delavstvu predložiti svoje načrte in svoje nzroke, katere ima za znižanje delavskih plač, ,da delavstvo ve, zakaj gre, da ga kompanija ne izrablja. Resno kličemo vsem delodajalcem : Nikar z absolutizmom dalje! Absolutizem se še ni nikjer in nikdar obnesel in se tudi tukaj ne bo! Mogočna Rusija je mislila, da je absolutizem za njo tako varen, kakor največja utrdba. Pa se je zmotila. Največja utrdba in največji zagotovilo varnosti je ljubezen in sporazum. Ali bi kompanije kaj izgubile, a-ko bi se prijateljsko posvetovale z delavstvom? In kako bi potem delavstvo delalo z veseljem, ko bi videlo, da je priznano in so tudi njegove pravice čuvane. * Mi smo kot krščansko socijalci PREDSEDNIK HARDING PROTI IRCEM. Te dni je prosila večja delegacija Ircev iz Ohio sprejema pri predsedniku Hardingu, da bi mu izročila prošnjo Ohioskih Ircev, da bi'naj A-merica priznala Irsko neodvisnost. Toda dobili so odgovor predsedni ka, da "bi ne bilo primerno v tem času sprejemati" take delegacije. Seveda ne, ker so angleški zastop niki v Washingtonu. VELIKA POSOJILA ŽIVINOREJCEM IN FARMARJEM. [ War Finance Corporation, je potrdila večje svote posojila v svoti $2,815.000 farmarjem in živinorejcem. Posojila so razdeljena: Nebraska, $150,000; Kansas, $102,-000; Missouri, $115,000; Utah, $1,» 374,000; Iowa, $217,000; Wisconsin. $25,000; Washington, $10,000 ; North Dakota, $55,000; South Dakota. $160,000; Virginia, $75,000; North Carolina, $100,000; Georgia, $130.-000. Willard, Wis. — Naše altarno društvo cerkve Sv. Družine je sklenilo, da priredi kosilo v pritličju žup nišča, dne 18. decembra. Kosilo se bo dobilo takoj 'po prvi maši in po drugi, sploh kadar bo kedo prišel. Stalo bo 25c. Ob tej priliki bo izžrebana posteljna odeja (kovter), katerega je darovala predsednica altarnega društva Mrs. Seliškar. Naprošeni ste vsi farani, da se polnoštevilno udeležite tega kosila, ,katerega čisti dobiček se bo porabil v korist cerkve. Naprošene ste tudi vse "članice, da se polnoštevilno udeležite prihodnje seje. Pri tej seji se bodo prečitali dohodki in stroški zadnjega pol leta in potem bo volitev novega odbora. Vsa čast in hvala gre vsem članicam, ki tako vneto delujejo v prid društva. Sedaj imamo ze nad 50 članic. Pa tudi društvena blagajna se je povoljno pomnožila.* Drage sosestre, delujmo složno še za naprej, kar bo samo nam v čast in korist in v napredek naše župnije. Mrs. Perovšek. RAZGLED PO SVETU IRSKA. Prvo veselje nad dobljenim vspe-hom in pogodbo med Anglijo in Irsko, katero so podpisali nekateri zastopniki Irske pri mirovni konferenci v Londonu, je minilo. Prvo razočaranje je prišlo, ko se je izvedelo, da je predsednik irske republike De Valera proti tej mirovni pogodbi, da je za popolno svobodo, ali pa boj na življenje in smrt. Na naključju je prišel urednik lista "Edinosti" skupaj s podpredsednikom Irskega parlamenta, Rev. Fla-naganom, ki je bil te dni v Chicago za agitacijo za državno posojilo. On se je izrazil, da ne zaupa Angliji: "Angliji mi ne zaupamo! Narod kot tak se Anglije boji. Tisočletna suž-njost ga je naučila biti previdnim. Kolikrat je že Anglija obljubila pravico Ircem, pa je še nikdar ni dala. Narod se boji, da bo sedanja pogodba samo plašč, s katerim bo Anglija pred svetom skrila svoje izkori-ščevalne namene na Irskem. Dominion vlada je dobra za Kanado, za južno Afriko, za Avstralijo, ki so daleč proč od Londona. Toda Irska je od Anglije samo kakih 16 mil, kako lahko jo bo Anglija prisilila da bo morala storiti vse, kar bo zahtevala. Taka svoboda ne bo nika-ka svoboda. Vendar pa počakajmo. kako se bo narod doma odločil. Jaz zaupam v razumnost in previdnost irskega naroda!!" Tako podpredsednik Rev. Flanagan, irski Korošec, uredniku našega lista. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Orlovska organizacija po Sloveni ji napreduje od dne do dne. Njeni uspehi so posledica lastnega dela in produkt lastne moči. Ne živi od države in njene denarne tu vojaške podpore. Samorastlo je njeno življenje in sile, s katerimi razpolaga, ji pritekajo iz vrst našega kmetske-ga in delavskega ljudstva. V tem je njena moč in njen ponos. V tem pa je tudi zajamčena njena bodočnost in njena pot v višino. ce, ki si domišljajo carsko last celega sveta ter si polagajo slamnate krone na glavo — demokratska domišljavost je to lazo že davno dosegla in celo prekosila. Norci se ne menijo zato, kar delajo drugi okrog njih, naši demokrati pa v svoji norosti s silo in sistematično reakcijo skušajo izsiliti iz jugoslovanskega naroda nekako priznanje svoje edine in edinstvene — "državotvornosti." Ženske v pravosodni službi na Če-škem. Pravosodni minister Dolan-skv je dejal v zbornici, da so se ženske dobro obnesle v pravosodni službi na Slovašk^i, kjer je primanjkovalo moških moči. Tudi v občinski kontroli so ženske zastopane, tako da se vidi, da je pravosodna uprava v tem pogledu ženskam V.pravična. Minister je za to, naj se ženskam ne zapira sodnijska kariera, ampak predlaga, da morajo tudi ženske dovršiti vse tiste tež!:e pripravljalne študije, da bi pokazale taisto" zmožnost kakor moški. — Mr. J. Jordan iz Wilarda, Wis. im je poslal lep božični dar, s ka-terim nas je jako prijetno iznenadil. popolnoma proti vsaki sili, bodisi od . ___ - , , . v A nam je poslal lep bozicm dar, s ka- strani delodajalcev, kakor tudi od ^ . J r . . , ... . strani delavcev. Tako smo tudi pro ti stavki. Vendar, kjer pa se kršijo delavske pravice, pa delavstvu ne preostane druzega kakor stavka. Poslal nam je celega očiščenega šče-tinca za praznika ! Mr. in Mrs. Jordan in celi dobri družini se prav is- Lepo skrbijo socijalpatrijotje za revne sloje. Na seji celjskega občinskega sveta je predlagal socijalpa-trijot — odbornik Koren sledeče: "Mleko na trgu se že menda od prevrata ni pregledovalo. Naj se večkrat pregledal in preizkuša. Slabo mleko se naj zaseže za ubožno hišo in ne izliva." Predlog je bil sprejet. Za siromaka je vse dobro, tudi skvar-jeno mleko. Lepa skrb socijalpatri-jotov za prehrano proletarijata s skvarjenim mlekom. Rojakom na Summit-Argo spo- kreno zahvaljujemo ta velikodu-l r°fam°' da jih b° °biskal Prihodn3° - _ j i 1 v ., t-....' soboto 17. decembra slovenski du- šen dar! Bog str; erno plačaj! Bili , ' ■ _t . „ ... _ _ cm„ ^^ • 1 1 • . . hovnik Rev. P. Blanko Kavcic O. F. smo ginjeni, ko smo videli, kako ,, ... ---------- znajo naši rojaki ceiiiti naše težko tam V so^>oto vecer za sve- Worehe-, jjj požrtvovalno, pa tudT"tolikanj to sp°Ved in kratek naS&vor ob sed" niiii in za drugi dan za sveto mašo in sveto obhajilo. Natančneje o tem PROTI OMEJITVI PORODOV. Nedolžni otročiči so protestirali proti omejitvi porodov v ster, Mass. Tam je bil sv. misijon. . -■-» ... . ... , -i prezirano delo za Boga m Marno in Po misijonu je misijonar povabil J" 111 , . . narod. To nam je v veliko tolažbo matere, naj prmeso seboj vse novo-j . — J ^^ rojenčke' in otročiče manj kot šest P" naPadlh in to "as b°dri, let stare, da bodo sprejeli misijonski; da ^r.Cm° ""'dušeno naprej in se ne __ I zmenimo za nobene napade. Le na- j padajte nas! Narod pa vedno bolj — Prihodnja številka "Edinosti", in bolj spregleduje, kje so njegovi > že božična slavnostna izdaja, ki Prii^telji, kje pa njegovi izkoriščevalci. — Mr. Jordan, Bog plačaj ! bo bo tiskana na 12 straneh s krasno Božično prilogo. Povestioe bodo krasne, in vsa oprema bo nekaj posebnega. Nekaj posebnega bo skupni oglas vseh Chicaških trgovcev, ki so dali cele dve strani oglasov. V " " atv. • ' . • -'". AMERIŠKI SLOVENCI PODPI. RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE! rojaki izvedo v župnišču v cerkvi Sv. Jožefa na Summit. — Ker pa zna Pater Blanko tudi hrvatsko, zato naj rojaki povedo bratom Hrvatom, da lahko pridejo k sv. spovedi. Pridigo pa itak slovensko enako razumejo. — Ako se bodo rojaki v obilenem številu odzvali pri tej priliki, bomo na željo mil. g. nadškofa večkrat poskrbeli, da bodo i-meli slovensko službo božjo v Argo ali Summit, kjer bo bolje za nje. Krajevni župnik je vesel tega in bo rad poskrbel tudi za Slovence. Odločna žena. Pri volitvi v cenil-no komisijo za dohodnino za mariborsko okolico se je primenil ta-le 1'Propis je propis". Ljubljanski slučaj: Posestnica, ki že mnogo let "Avtonomist" piše, da je belgrajski poci svojim imenom plačuje visoko hotel "Moskva" odkupila neka veli- dohodnino pride na volišče, da bi ka banka za 14 milijonov dinarjev, oddala svoj glas za listo SLS. Ko-Kupne in prenosne pristojbine so misija jo zavrne, češ: "Nisi vpisa-znašale pri tej pogodbi nad 600.000 na i» jn naša odločna žena pravi: dinarjev7. Takso so plačali na ta na čin, da so na dotični dokument nalepili 6600 stodinarskih "taksenih maraka." Lepljenje teh kolekov je trajalo "tri dni in so jih nalepili na 65 pol papirja. To so čudni ljudje' Pristojbino bi vplačali v gotovini pa bi vse lepljenje izostalo. Pa kaj si hočemo, ko pa živimo v "kraljevini taksenih maraka", kjer se mora vsakdo ravnati po "naredjenjih" bel-grajskih veleumov! "Kaj, glasovati ne smem, nad 1000 K dohodnine pač plačati? Ekseku-torje veste pošiljati nad me in me rubiti, a v imenik me ne vpišete 1 Pravico zahtevam in nič druzega!" In morali so njeno pritožbo dati na zapisnik. Vzgledujte se nad oloč-nostjo zavedne slovenske žene! Naši vojaški pabori so prinesli občinam novo centralistično darilo, da namreč pri naborih ne služijo več vojaki za pisarje, ampak da se za ta posel najmejo civilisti, ki jih morajo občine plačati. Komu tu ne zavre kri Smrt zloglasnega verižnika z va-j lutami. V bližini postaje Innsbruck je padel iz drvečega brzovlaka zloglasni mednarodni verižnik z valutami, Kari Leitner. Bil je na mestu mrtev. Pri njem. so našli: 80.-500 švicarskih frankov, 4.500 cfolar-jev, 1 milijon 800 tisoč avstrijskih kron in mnogo drugih valut. nas stane vojaštvo in vsakdo ve, da! se nikjer ne pase tako lenoba, ka-! kor pri vojakih ; le glej jih pri delu, kako tratijo čas in naš denar. .Zdaj pa potrebujejo še civiliste za pisar ) je? Župani so ogorčeni radi novih' nepotrebnih bremen, ki se nalagajo s tem občinam. Le tako naprej, gospodje demokratje, ljudstvo bo vsaj prej spoznalo pogubnost vašega cen- , tralizma! v žilah? Toliko milijonov mami bo doma najhitrejše, ako ga po- § šljete skozi- naše podjetje. Mi računamo po najcenejšem dnevnem kurzu istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev denar. . Ob izidu te številke smo računali : Za jugoslovanske krone: 500......•.........$ 2.50 1000................ 4.70 5 000................ "22.50 g 10,000................44.00 ji; Za italijanske lire: 50............. 100 .. . .............. 5.00 § 5°°.................22.50 1000.................44.00 Vse . pošiljatve na: "EDINOST Delavske bolniške blagajne napredujejo z ozirom na število urad-ništva. Delavske bolniške blagajne so pri nas v Sloveniji vse pod roko in v žepu Kristanovih učencev-soci-jalpatrijotov. Te blagajne so sedaj! v toliko napredovale, da kjer je pod rajno Avstrijo uradoval po eden do dVa uradnika, jih je sedaj 10—15. Delavske bolniške blagajne so postale zavetišče za vse delamržne ti-pografe (!) socijalpatrijotskega kova. — Po norišnicah srečujemo nor- .$ 2.75 ii: naslavljajte < > 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. ; ; IZŠEL JE V NAŠI TISKARNI TVENIK NAJNOVEJŠI MOLI- 7? MOJ TOVARIŠ. Tako ličnega in pripravnega molitvenika kakor je ta, a-meriški Slovenci še nismo imeli. Molitvenik je vezan v črne platnicp za odrastle in za mladino v bele platnice- Za dečke s krasno sliko prvo-obhajanca na prvi strani za deklice s sliko prvo-obhajanke. Molitvenik je tiskan z VELIKIM TISKOM. Obsega samo dvesto strani. Tako je knjižica zelo pripravna za v žep tudi za može. Molitvenik vsebuje tudi devetdnevnico na čast sv. Ani. S tem smo pa ustregli našim ženam in materam. V resnici bo ta molitvenik dobrodošel starim in mladim in bode krasen božični in novoletni dar za vsakega. Rojaki, segajte po tej knjižici! Cena:- črne platnice s zlato obrezo................$1.00 bele platnice s zlato obrezo................ 1.25 Naroča se pri: "AVE MARIA' 1849 West 22nd-Street, ' Chicago, Illinois kt kt kt kt kt kt kt kt kt kt it kt kt kt t kt kt kt kt kt kt "EDINOST" EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Ijc j aha dvakrat na teden. Slovenian Franciscan Press. S*49 W. aand St. Telephone Canal »1 advertising rat7T& ON application. hl Published Semi-Weekly b} SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. and St., CHICAGO, ILL Entered as second-clas* matter Oct 11, 1919, at the eago, Illinois, under the Act of March 3, ettiec at Chi-1879. Nesramnost "Prosvete." Kedaj boš slovensko delavstvo spoznalo, kako kruto si varano in slepljeno od par grdih izkoriščevalcev, ki porabljajo tvojo nevednost za svoje dobičkaželjene in sebične namene? Čas bi že bil! Prosveta je novega kozla ustrelila. Irci so si izbojevali že precejšne vspehe za svojo svobodo in neodvisnost. Nimajo še popolnoma vsega, kar bi si kak narod želel. Vendar kar so dosegli je velikanski vspeh, če pomislimo s kako velikim nasprotnikom so se morali boriti. Anglija je svetovna, sila prve vrste. In vendar so jo že toliko pritisnili k steni, da se je udala in že priznala irski "dominion." Ves svet je simpatizoval s tem malim in čilim narodom. Ves svet je bil na njih strani in jim je privošil veliko konečne zmago. Listi vseh -narodov in vseh barv so ga podpirali, da so tako delali javno mnenje, ki je slednjič prisililo Anglijo, da se je udala. In kako bi ne, vsaj se je tukaj šlo ed4no za ubogi proletariat proti krutim odiralcem naroda. Kakor vemo, je Anglija že stoletja izrabljevala ta narod za svoje izsesalne namene, da je bil ta narod vedno bolj reven, da je njegovo premoženje padalo, kajti vse mu je sproti Anglija pobirala, da bi nikdar nič ne imel. Na severne bogate okraje, kjer je veliko rude in kjer so primerna pristanišče, toraj v kraje, kjer bi sj. uboga Irska mogla kaj pridobiti, tam je Anglija že stoletja nazaj naseljevala svoje zagrizene Irske sovražnike, svoje podanike in jim pomagala z brezobrestnimi posojili, da so si naredili velike tovarne in spodrinili domačine iz trgovine in obrti. Ker bi katolikov ne dobila za tako umazano službo, seveda po- ("sporočevalce" spadajo. Bog in Ma-rabila je za to svoje anglikance in protestante, katerim je dajala pastorje, ki niso bili druzega kakor agentje vlade. Zato je cel svet videl in cel svet ve, da se je tukaj šlo edino in edino samo za boj med krivičnim mamonom in med brezpravnim Irskim pro-, letariatom, da se prav nič ni šlo za vero. Da je to res, da se ni šlo za vero, vemo, ker so v vseh odborih, ki deljujejo za neodvisnost Irske tudi Protestantje, ki stanujejo tam na Irskem. Vemo, da so bili v vseh odWih, ki si prihajali sem v Ameriko prosit pomoči, vedno tudi nekatojiški ministri. Toraj vse je bilo tako urejeno, da nihče na svetu ni mogel videti celega boja drugače kakor kakoršen je bil, namreč boj med kapitalom mogočne Anglije in med Irskim obubožanim proletarijatom. To je celi svet tudi videl. Da, celi svet! , SedaJ Pa si Pomislite nesramnost slovenskega •Prosvete", ki toliko kriči, kako je samo 2a koristi delavca in kako je sa-*,2rnag0 Prol.etariata proti kapitalu, kako je samo za blagor ubogega možje pa niso "versko fanatični"! O tem pa "Prosveta" molči! Zato pa je resnica samo^ ta le da rabimo besede Prosvete: "Strašen je nrotiverski fanatizem in strašanska je nevednost onih mas, ki ver^ejc / kako rdečo rešitev naroda. Sužnost in blaznost sta njega posledici. (Rusija je jasen dokaz. Enako Jugoslavija). Ljudstvo, ki trpi na tej duševni bolezni, ni zreltf ne sposobno za svobodo. (Zato pa ker slovenski narod trpi na tej bolezni, ker se je udal samostojnežem ni sposoben za svobodo in je tudi nima.) Zato pa je še toliko hlapčevstva na svetu. (Kar poglejte med naše slovenske ameriške rdečkarje! V Narodrii Slovenski Jednoti manjšina tako kruto vlada in pritiska večino, da se niti misliti ne sme upati drugače, kakor jim narekujejo "voditelji"). Socijalizem, in sicer vseh vrst, brez razlike, je danes v službi največje reakcije (proti delavstvu) največjega izkoriščanja in največjih hudodelcev (kakor na Ruskem in Kristan v Jugoslaviji)." * * * Slovenski rojaki, člani Slovenske Narodne Podporne Jednote ali se zavedate, kako velikansko krivdo nosite tudi vi na tem pisanju vašega glasila? Kdor plačuje take izbruhe fanatizma — je sokrivec! Iz slovenskih naselbin. Forest City,- Pa. — Forest City, tako razupita župnija po celi Ameriki, je res konečno jedna izmed najboljših. Ni tu krivda kot Vam piše "poročevalec" dveh ali par mož . . . Ne mislim hvaliti naše župnije, ker plevela se ne manjka nikjer, toda da bi se oni sporočevalec ne opekel, naj se vendar enkrat podpiše s celim imenom. Ker ga ni sram in strah lagati in delati zdražbo v naselbini, naj pride z imenom na jasno. Pro-ročam Vam, da smo imeli do sedaj, od kar župnikujem v tej tako razu-piti župniji samo od prvega avgusta do danes 199° sv. obhajil. Res moram priznati, da so v naši naselbi . ni "rokovnjači", ki pa safno med ! >i ti božja naj mi daje le še nadalje takih " socijalistov" in naša župnija bo vzor vsem v Ameriki. Dne 4ga decembra smo začeli 40-urno pobožnost in glej, samo Mr. "sporočevalca" ni bilo v cerkvi, pač pa je poslušal, kaj mu bo kaka ko godbo. Res nekoliko stane in so težave. Vendar kako je to lepo, ko nastopi s tako* finim igranjem, kako je nastopil Mr. Frances Gorz. Solo spev Miss Albine Kozjek je bil krasen. Sicer pa poznamo Miss Albino Kozjek in njen krasen in izrazit glas in ga vedno radi čujemo. Enako je bil lep tudi duet Miss Albine Kozjek in Miss Hočevar "Dve u-tvi." Tako nekaj prijetnega je bilo za ušesa, da sta očarale celo dvorano. (Dalje prihodnjič.) — Mrs. Štorklja se je oglasila te dni pri našem rojaku Mr. Jos. O-merza in mu pustila krepko in močno deklico Dorotejo, katera je bila krščena preteklo soboto. Botra sta bila Mr. in Mrs. John Hočevar. — Mr. Jos. Omerza čatitamo! ce. Škof so nam marsikaj lei vedali, samo naše cerkve pa niso hvalili, rekli so, si moramo prej'] preje napraviti novo. — V resni pri nas v Newburgu naša župi krasno napreduje. In kako bi ne, imamo pa tako navdušena gospt duhovnika, ki se toliko trudita nas. Rev. Father Oman in Fatl Bombač sta oba navdušena duh< nika m oba izvrstna govornika, skoraj ne vemo, kateremu bi c prednost. Njih besede so tako prepričevalne, da so nam zmiraj pridige prekratke. Tudi po celi župniji se pozna lep napredek vsepovsodi. Mi v Newburgu pač lahko rečemo, kako je lepo, ako ima župnija dobre in navdušene duhovnike. Kako lepo je v taki župniji. In tako je pri nas. Bog nam ohrani naše sedajne duhovnike dolgo časa pri nas. Tudi g. Zakrajšeku iz Chicage se lepo zahvaljujemo za njegov trud in za njegove goreče besede, ki bodo gotovo vsem ostalo dolgo v spominu. V resnici smo videli, kako veliko krivico mu delajo, ako ga napadajo in sedaj vemo, da ga napadajo samo za to,ker je tako navdušen branitelj za resnico. Bog živi g. Zakrajšeka in Bog živi naša oba gg. gospoda duhovnika ! F ar an. Newburg, Cleveland, O. — Mislil sem, da se bo kdo drugi oglasil in kaj sporočil o lepih dnevih, katere smo imeli minuli mesec tukaj , Završnikovega Matija, da bi ga nih brumna" dušca povedala. Res je!pri nas v naši žuPniii sv- Lovrenca, |če ne mogel bolje. Vsak navzoči se 1______ • t-v_ __:____: ko smo imeli 4Qurno pobožnost. ka- 1 mu in mnral ^a Eveleth, Minn. — Baj gaš! 20te-ga novembra smo se pa nasmejali v Auditorium za pol leta. Tako smešnih iger pa še nisem videl, kakor so jo igrali takrat Evelethski Slovenci in Slovenke s pomočjo znane dobre igralke Mrs. Preglet iz Gilberta. I, gra sama ne sebi je bila smešna. Vsaki besedi se je moral človek smejati. Glavno ulogo je imel Mr. Ne-manič, ki nam je že od preje znan kot izvrsten humorist. V tej igri pa je pokazal vse svoje zmožnosti na odru. Ce ravno nekoliko bolehen, je vendar igral tako lepo, da; nihče ni mogel opaziti njegove bolezni. Posnemal je tako lepo velikega hlapca bilo krasno, ko je Dr. (Zamjen pri-digoval in ko so trume pristopale k sv. obhajilu in so bili sanri socija-listi . . . Gospod "sporočevalec", sedaj i-^ j ,, . . mamo mir in ga bomo obdržali, če e a\ skega ( f) lista/se vi gospodine z vsem štabom po- delavskega stanu! Ta lista pa si upa svoje čitatelje slepiti s trditvami, da se gre tukaj samo za versko vprašanje, da je pognal ta ubogi narod v boj samo "verski fanatizem", samo "verska blaznost." o ver Posluša jte, kako piše ta grdoba ■ krvnih^ ^ Irci? Vera! tako veIlkl neslogi in sovrastvu med Vera je razdelila Irce in v imen« vPrP ___j ^ . ... Z Anglijo imajo resu vere. premirje ze nekaj mesecev, ampak med seboj se koljejo 'dalje vTnTe- r> rntpcti n 1 V. a _ i: i ... in v imenu vere se pobijajo med seboj, ecev, ampak g Katolicizem in protestantizem l Katoličani za katohske Irce. Ako se zgodi čudež, da jim Anglija podel svobod™- in feva8liJa Tdii TT S^' ^V ^ Irci SO Presfabi' * si Jo sami izvo-jevah — tedaj se bodo sam. poklali, ako se prej ne spametujejo T - /t/ase"-'e yerskl fanatizem. Sužnost in blaznost sta njega posledici Ljuds vo, ki trpi na tej duševni bolezni, ni zrelo ne sposobno zf s^obo^o Za- danes v TluiTb! n SVetU' .CerkCv' «cer vsaka brez razlike, je aanes v službi največje reakcije, največjega - - • • - delcev." stavite na glavo. Prosim, da bi se kot jaz podpisali s celim imenom in potem bomo kaj več priobčili o Vašem duhu. Dr. Zamjen pa, ki se bo mudil tu za par tednov, bo v svrho, za katero je prišel v Ameriko, to je pobirat prispevke za mladinske domove v stari domovini, sam lahko sprevidel, da v Forest City ni in ne bo takih socijalistov kot so razvpiti mogoče samo od jedne ali dveh o-seb. Več prihodnjič in s pozdravom na vse čitatelje "Edinosti" iz Forest City. Rev. V. Mihelič. Sedaj pa vprašamo tebe, slovenski delavec, ki imaš vsaj še nekoliko samostojne m,sli, ki saj nekoliko še misliš samostojno in trezno ki še nimaš svojih oci popolnoma zaprtih v rdeče steklo našega slovenskega sleparskega socijalizma: ali si moreš misliti gršega zavijanja, gršega izdajstva nad sveto in pravično stvarjo ubogega proletarijata ? Ali si moreš misliti grse potvare resnice, kakor je ta le članek? Ali si moreš misliti gršega fanatizma", grše ozkosrčnosti, kakor je izražena v teh besedah? °?J ker je irski narod> Je "bogo irsko delavstvo slučaj- no katohske vere in sicer "versko fanatično" po prepričanju tega grde-a Chicago, 111. — Zabava dekliške Marijine družbe preteklo nedeljo je izkoriščanja in največjih hudo- bila popoln vspeh v vseh ozirih. kakor glede finančnega vspeha, tako 4ourno pobožnost, ka-|mu je moral res prav od srca nasme-tero je vodil Rev. Kazimir Zakraj-, jati. Pa tudi ženske uloge so bile šek O. F. M. iz Chicage. Tako lepe j v izvrstnih rokah. Kaj lepo in do-poboinosti pa še nismo imeli pri nas vršeno ga je "lomila" Gilbertška kakor sedaj. Že začetek pobožnosti Špela, ki je imela ulogo stare ma-v petek zjutraj ob petih je bil nekaj tere. Tako naravno je posnemala krasnega. Cerkev je bila že tedaj polna. Najprej je bila maša^in kratka pridiga. Po maši je bila pa procesija. Dekleta so imela med mašo skupno sv. obhajilo. Kako je bilo lepo, da se je že tako zgodaj tolika starokrajske matere v obleki in obnašanju, da je bilo veselje. Vrhunec smeha ja dosegla, ko je prišla s prižgano "fajto" na oder, da bi odrezala Matiji hlače. Prav skrbno je 'pušila tobak, med delom je pa za- mnozica udeležila začetka pobožno- Jpela smešno pesem in s tem povzročila toliko smeha po dvorani. Da, sti. Tudi število sv. obhajil je bilo nekaj posebnega. Zvečer je bil sprejem v Marijino družbo. Lepo šte- Špela, ta ga zna "pogruntati", rekli so vsi. Dekla Meta se je pa poka- vilo deklet je pristopilo v Marijino zala v vsem obnašanju "kot skrbno družbo. Drugi dan je bil za matere dekle. Praia je sfrota. da se nam je in žene. Zopet smo se začudili, ko že skoraj vsem smilila. Zato je pa smo videli toliko udeležbo pri obha- tudi Matijo, ki jo je prišel nadlego- j.lni mizi. (Zvečer v soboto je bil vat s hlačami, prav pošteno oštela. sprejem v materinsko društvo Bra- Res, naša dobra Mrs. Frances Gre- tovščino Presv. Rešnjega Telesa, gorič ima poseben dar za oder. po- Posebno lepo je bilo pa v nedeljo, sebno za smešne uloge, kar je že Toliko svetih obhajil pa še ni bilo parkrat pokazala. Njena pridnost in na en dan v naši cerkvi, kakor to [naglo kretanje jo dela posebno pri- nedeljo. Pri vseh svetih mašah smo glede velike udeležbe, tako glede do-1 "lislili- da ne bo konca obhajanja. : Kakor sem čul, jih je bilo veliko nad tisoč samo v nedeljo pri svetem ob- vrsenosti, s katero so bile proizvaja-ne vse točke programa. Program je bil jako srečno in prijetno sestavljen, da je v resnici odgovarjal svetosti časa, kakor namenu Marijine družbe, tako tudi razpoloženju občinstva. Predsednica Marijine družbe Miss Mary Kremesec, učiteljica publične , • m i Jl Is a' Bfe-'lo S^aV^ "Cla HSta' ni Zre'° za SV°b0d0 P° misli šo,e-> najprej pozdravi.a v'jako le-kl samo za (?) delavske", k. je samo za "proletarske" koristi'— _____ _________' ■ ••• Da, Narodna Slovenske Jednota se mora sramovati svojega glasila da se je ponižalo v nizkoten protiverski fanatičen list. kateremu gre samo za boj proti veri in cerkvi, kakor najpodlejšim zakotnim listom, katere izdajajo kaki odpadli duhovniki ali kaki fanatično omejeni protestantski ministri kje na Pruskem, ali pa kaki anarhisti. Kako so pa doma izdali ubogo Slovenijo ravno pristaši tega lista ravno apostol, tega evangelija in sicer podpirani z denarjem, kateri se je nabral tukaj po Ameriki s pomočjo tega lista in s pomočjo teh mož, ki pišejo ta hst. Kako so preje kričali z "monarhisti" na vsakega, ki ni bil rdeč kako so lagali m slepar, 1,. ,ko so pobirali denar, da bodo ta denar porabili za boj proti Italiji, za Trst in Gorico in zlasti pa za svobodo Slovenije za njeno autonomijo', o tega pa "Prosveta" noče povedati' Da kdo je on. k, je predal Slovenijo, da danes niti Slovenije več ni? Vprašajte svoje ljudi doma, kako se jim godi sedaj? Vprašajte jih, ali so zadovoljni s svobodo, katero so jim prinesli njih rdeči zastopniki, razni Kristani? Da, le vprašajte jih, pa boste videli, kaj vam bodo od doma pisali! jd *pStan' ma,ik naših slovenskih rdečkarjev v Ameriki in vrt^r„:f;le-cei5 ^i,ii.onov kron pia«Pa zd^je v revscmi pod strasn.mi davki , in batinami srbskih šovinistov. Da ti \/ "\ M pem govoru navzoče in se zahvalila za tako obilno udeležbo. Čudili smo se lep ji zgovorjavi slovenščine, s katero je govorila cel govor. Petje cerkvenega pevskega zbora "Adri-ja" je bilo nakaj finega in se mu kaže izvrstna šola. Dvoglasni spev o-beh Hočejevih naših pevk, je bil nekaj finega. Obe sestri imata krasne glasove, da bi človek pošlušal in poslušal. Cel njun nastop je bil fin in jima je ljudstvo burno ploskalo. Solo na gosli, katero je proizvajal Mr. Frances Gorz učitelj našega mla-deniškega orkestra je bil jako lep in moral je ponavaljati, tako se je do-padel. Tu vidijo slovenski stariši, kako je lepo, ako zna mladenič kak inštrument. Stariši, kateri le malo hajilu. -V nedeljo popoldne je bila posebna ura molitve za može. Cer-ker je bila zopet polna samih mož in fantov. Posebno lep je bil pa sklep. Po slavnostnem govoru je bil sprejem fantov v mladeniško društvo Najsv. Imena in takoj nato mož v možkega. Procesija se ni mogla vršiti, ker je bila cerkev preveč natlačena. Veliko je bilo tujih duhovnikov, katerih nisem poznal. Kolikor je bilo slovenskih sem poznal. Mej pobožnostjo sem videl vse sosedne slovenske duhovnike, ki so prišli pomagat pri spovedovanju. Posebno so nas spodbudile prelege pridige gospoda misijonarja Rev. Zakrajšeka, ki je a, velikim navdušenjem govoril in privabil v cerkev tudi take, katerih preje že dolgo več nismo videli. Tudi pri sv. zakramentih je bilo več takih, da smo se začudili. V pondelek potem smo imeli sveto birmo. Bilo je zopet jako lepo vse, samo cerkev je bila premajhna, da smo smeli v cerkev sa- kupljivo. In naša gospodinja Cilka tudi ni hotela zaostati. To ulogo je igrala Miss Kreščak. Na prvi pogled se je videlo, da ni prvič na odru. Prav lepo in neprisiljeno je igrala svojo ulogo. Poleg tega je pa prav lepo izgovarjala vse besede, da jo je lahko vsakdo razumel. Miss Kreščak je prišla iz starega kraja, kjer je bila večkrat na odru. Pričakuje- morete, dajte svoje otroke učiti ka- m° birmanci pa mi botri in botr- ZA BOŽIČ je gotovo da se boste spomnili svojih domačih v stari domovini in jim poslali kak dar za praznike. Ako hočete da bo denar v pravem času na svojem mestu, pošljite to takoj in sicer skozi podjetje, ki Vam nudi najhitrejšo postrežbo, zanesljivost in pa tudi najcenejše cene evropskim valutam. To podjetje pa je: Bančni Oddelek "Edinosti' 1849 W. 32 St., Chicago, >00000000000'C »00» xno ,da se bo tukaj v Ameriki tudi večkrat pokazala na odru.- Krasne so bile tudi slike, ki so se predstavljale v angleškem jeziku. Posebno se je dopadla slika, ki je predstavljala pripravo za obed - na zahvalni dan. Največ smeha je vzbudil puran, katerega je vodila majhna deklica po odru. Prav samozavestno in možko je korakal po odru kakor, da bi imel še sto let živeti, čeravno je bil odločen še isti dan dati življenje, da se ponese, pečen na mizo. Tudi kratek prizor, ki sta ga igrala med otroci dobro poznana fantička Anlin in Hribar je ugajal. Posebno prvi je bil ves navihan. Slišali smo tudi par pesmic, med kateremi nam je posebno ugajala pozdravna pesem, ki so jo zapele majhne deklice navzočim gostom v pozdrav. Tako smo preživeli tukajšni Slovenci zopet večer v nedolžno, neprisiljeni zabav^. Z nami so se zabavali tudi mnogoštevilni naši rojaki sosedi, ki so nas počastili po-sebno^v lepem številu iz Virginije, Chisholma in oddaljenega Hibbin-ga. smo jim prav hvaležni in prosimoXda nas obiščejo še drugo-krat ob tifckej priliki. Našim vrlim igralcem kličemo: Le zopet nam kmalu napravite tak vesel večer, bomo zopet radi prišli! Faran... Tony se je igral z materinim na očeh: nato je rekel "Mama, tako daljnogledom. Gledal pa je narobej daleč si, da se mi zdiš, kot kak dalj-tako da je imel konec daljnogleda' ni sorodnik." a A A A a a a a a a Mr. Geršič iz Chisholma nas je napadel v A. S. in nas potem vprašuje, če smo kaj hudi nanj radi tega njegovega neotesanega napada. Mr. Geršiču povemo, da nismo bili prav nič hudi. Kako bi naj pa bili hudi, ko nam je pa naš potovalni zastopnik ravno takrat iz Chisholma poslal poročilo o krasnem finančnem vspehu, katerega je imel s svojim agitiranjem za naše liste po naselbini. V vseh hišah so ga sprejeli preljubeznjivo. Dobil je krasno število novih naročnikov, vsi stari so ponovili naročnino^ tako da lahko rečemo, da se sedaj našega lista največ bere po Chisholmu. Mr. Geršič, -vidite to je naš odgovor in odgovor vaše naselbine na Vaš napad. Mi smo siti prerekanja. Mi se borimo samo za resnico proti verskim odpadnikom. Na take napade imamo pa samo še pomilovalen nasmeh. Če hočete, pa lahko kar še naprej "ki-kate" kolikor hočete! Mi pa ne bomo" kikali", temveč delali, kakor do sedaj. "Kikanje" bo minilo, delo bo ostalo. That's all! a a a a a A A NEW YORSKIMU "RILČKA.R-JU" V ALBUM. Pravijo da žival — ki ima "fancy") ^ zaokrožkan repček in podolgovato ^ rilčasto glavo — najrajši rije po blatu. Če ga nima, pravijo, si ga, pa naredi. Tega pa do danes ni potrdil z de-janji še nihče bolj, kakor naš vredni stoprocentni potomec dolgorilča-stega rodu—Pe-Terček Zgaga ! Kakoršen mož take besecje. A M M Pod M tem pregovorom razumemo, da od bedaka ne moremo pričakovati pa-metnih besed in na gotovem kraju ne perfjumovijoličastega duha. In zato bi bila skrajna bedastoča, pričakovati od Pe-Terčka Zgaga kaj druzega, kakor neprijetnega blata, po katerem ta uboga pijana newyor-ška dolgorilčasta para, rije noč in j dan! Vsak sodi po sebi! Zato, kakoršen mož, take besede! NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom Slovencem v Duluthu, Chisholmu, Evelethu, Ely Gilbertu in po vseh slovenskih naselbinah v Državi Minnesoti, naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, kateri je pobla-ščen pobirati naročnino za naše liste Ave Maria, Edinost in Glasnik Presv. Srca Jezusovega in sploh vse, kakor oglase in drugo, kar je z zvezi z našimi listi. Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom ga najtopleje priporočamo, ter jih obenem prosimo da mu grejo na roko. v vseh ozirih. Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. Hiše in farme. Prodajava hiše v različnih krajih mesta in farme v Illinois, Ind., Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile. Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar v staro domovino. Pregledujeva abstrakte in druga te vrste dela. — Prodajava bonde in mortgage. MLADICH & VERDERBA.R, 1334 West 18th Street, Chicago, 111. v t? DR. J. V. ŽUPNIK. ZOBOZDRAVNIK - 6131 St. Clair avenue in Corner E. 62nd Street, na& .Sloven.^ Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7, let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo. NAJLEPŠI DAR ZA BOŽlC je draft ček za 1000 dinarjev, ki velja danes samo $15.60 Jutri bo morda ceneji, ali pa dražji, kakor cena nanese. Vložni oddelek moje, pod nadzorstvom državnega bančnega departmenta stoječe banke je najbolj varno mesto za pohrano vašega denarja. Plačan 4 odstot. obresti. Prodajam šifkarte. Cena do Trsta $85 in $5 vojnega davka. Jaz feem javni notar. EMIL KISS, bankir, 133—2d Ave., New York, N. Y. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPKNTINKTURA je najuspešnejše na svet« n rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke ia brado; kurja očesa in bradavice r 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj. JAKOB WAHCIC 6702 Bonna Ave, N. E. Cleveland, O. YIN KO ARB A NAS CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebna vence. Pri meni dobite najlepce šopke za zenitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th S t-, Chicago, 111 Phone: Canal 4340. J. K0SMACD i8°4 W. 22nd St., Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka 1 ZA PRAZNIKE, Stara navada ameriških rojakov je, da se spomnijo svojih sorodnikov in prijateljev v domovini s primernim darom za božične praznike. Ker je sedaj cena denarja nizka, že samo par dolarjev pomeni jako veliko v starem kraju. Denarne pošiljatve skozi našo banko so navadno nakazane v 14. dneh. Denar dobi prejemnik na svoji domači pošti brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med naj-nižjimi. * ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, Slovenska banka, 70—9th Ave., New York, City Dostavek:—Onim, ki žele potovati domov za praznike, priporočamo svojo potniško pisarno. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ •at7 ST. CLAIK AVKNUI CLEVELAND. O. m pripor**« n nakup KOftKK IN DZtKK OPRAV«, lafeta}« MO >0 OBLKKE p« uraOb t*Caa bi k * č S k + t 4 KOLEDARJI. Naznanjam da imam zopet velike stenske KOLEDARJE katere bodem razpošiljal po naročilih tukaj in v staro domovino. Koledarji so zelo veliki in vidni, imajo 12 listin z slikami so zelo primerni za družine ali pa urade posebno še za društvene uradnike; cena v primeri kolendarja je zelo majhna topa zato ker jih naročim po 'o. tisoč v kup, z poštnino stane 25 ct. bodisi tukaj ali pa v staro domovino, naročila po-šlite v denarju, money order ali pa v znamkah, pišite na: ANTON GRDINA, 1053 EAST 62nd STREET, CLEVELAND, O. 4 * t t + t t i t t Slovenskim cerkvenim zborom, kakor tudi slovenskim farnim šolam in vsem ljubiteljem slovenske narodne cerkvene pesmi sporočamo, da imamo v zalogi veliko Novo pesmarico, katero je izdal Mr. Matej Holmar, organist cerkve sv. Vida v Clevelandu, eden izmed najboljših naših muzikov v Ameriki pod naslovom SLAVA BOGU. V tej zbirki je izdajatelj izbral 251 najlepših slovenskih cerkvenih pesmi za razne dobe cerkvenega leta in za razne cerkvene praznike in druge cerkvene potrebe. |Za navadne lase cerkvene zbore ni treba nobenih druzih pesmaric ali knjig ali not za veliko let, ako imajo to knjigo. Za vsako potrebo imajo {na izbiro dovolj pesmi v tej pesmarici. Naroča se pri nas in stane $2.00 vezana. KNJIGARNA AVE MARIA 1849 W. 22 Street Chicago, 111. w r r r r tr w if r r r r r r r w w w w r ST r * + * + + FRANK TOMAZICH SLOVENSKI GROCERIST Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo Slovencem in Hrvatom. V zalogi imam vedno najboljše salatno olje, doma narejeno kislo zelje in pravo kranjsko ajdovo moko. 1858 W. 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 2910. + 4» * ♦ 4> t * * x t * * 4. * * 4,4.4.4« * * 4- «*• ■*• * <*"*<*•* + * * + + + + + * FIDELITY ELECTRIC COMPANY Frank Schonta, lastnik. Vasi domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ceno. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, glad ilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, ki nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5.00 nagrade. Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke. 2049 West 22nd Street, Phone: Canal 5190. * * I i * * m W. Szymanski. Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro zaloteno trgovino z raznim pohištvom. — Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam. najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vso_ pohištveno opremo. Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte ai mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago. Se priporočam vtem Jugoslovanom I 1907 BLUE ISLAND AYE., CHICAGO, ILL. . PHONE: CANAL 597. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo naj krasne j še čenitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago x& slikanje najlepse^poricije. izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah. Vsem •€ priporoča«. ——v ceJV e FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, HI. PHONE: CANAL 2534. deničevih se je ovijala preprosta temna obleka atenstega kroja. Kljub njegovi priprostoti so se pa čutili bogato oblečeni gospodje pri vratih ob njegovi navzočnosti kakor uničeni. Pogledal je zbrano družbo tako bistro, da je cesarski namestnik skoraj pozabil na svojo pijanost, potem je pa hitel z ljubkim poklonom mimo globoko se klanjajoče skupine in izginil v notranjosti palače. "To je on", pravi Pizo, gledaje za njim pomeljivo. "Kaj? Mladi modrijan iz Aten?" V trenutku se je zavedel Pavel resnosti položaja. "Oprostite, prevz-višeni imperator!" pravi in se globoko prikloni. "Pridem z poročilom na Tiberija cezarja. — Plemeniti gospod", se obrne proti njemu, "tam stoji hčerka gostilničarja Krišpa, kateri je vaša uzvišenost zapovedala semkaj." Preko odurnega lica nagovorjenega je švignilo nekaj, kakor pritajen nasmeh. "Dobro, ker je že tu, naj govori s prefektom Sejanom. On ji bo dal potrebna pojasnila." Tisoč misli je preletelo med tem Pavlove možgane. Ali je res prišla ura, da bi mogel predložiti cezarju svojo važno zadevo? Brezštevil-nokrat je sam pri sebi in z materjo ugibal, kako bi si mogel pridobiti vstop pred cesarja, — pred imperatorja, ki je njegovega bratranca obsodil v smrt, njegovega strica izgnal.iz Rima in ga kakor nevarnega tekmeca odrinil v stran, ki je oropal njegovega očeta in njega samega družinskih posestev, da.bi nagradil svojega ljubljenca. Ta imperator stoji sedaj tik pred njim in se ne more odtegniti besedam prosilca. Nobena zaprta vrata mu ne zapirajo poti, nobena vrsta dvorjanikov mu ne brani pristopa. To je bila prilika, katero j£ ickal, druge boljše bi težko pričakal. Kakor vkopan obstoji mladenič. "Ali si me razumel?" se zadere Tiberij jezno. "Stopi s pota!" Obotavljaj e se, je z nerodnim poklonom st 60c, za v stari kraj 75c. Koledar dobite pri U kalnemu zastopniku ali p 1 pišite na: "Edinost," 1849 W. 22 Street, Chicago, 111., POZOR IGRALCI HARMONIK! Naznanjam cenjenim rojakom po širni Ameriki, da sem se preselil v lastno hišo, ker bom imel večjo delavnico in objednem trgovino vsakovrstnih harmonik svojega izdelka,ka- Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili. Frank Suhadolnik. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik listo "Edinost", "Ave Maria" in. "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi ^kupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel. »©©©®©©0®0®®©0^ PREPRIČAJTE SE da je resnica o čemer govorim: ROJAKOM V CHICAGI IN OKOLICI NAZNANJAM, Odhiti proti Sejanu in se lahno dotakne njegove rame. "Krišpova kor tudi vse tej stroki spa- L"i + ori p + o n o fnAi't. /.aI.« i 1 -----X'U______1:1»» " __1___: *__rl O T/1 n rJ I n \ / no 1 r/^i /-J I r\ rvrt hči, kateri ste naročili proti semkaj, čaka vaših navodil", je rekel ponižno in pokazal na mlado deklico. "Naj pove svojemu naročencu, da mu za njegovo svobodo ni treba storiti nič drugega, kakor izuriti Tiberiju nekega konja za jahanje. Naj vpraša po Klavdiju v palači, on je tam — imam drugega dela dovolj, kakor ukvarjati se z sužnji in njih ljubeznijo." S temi besedami mu obrne general z Gnjem Pizonom hrbet, a kljub temu zapazi Pavel ostudni satanski nasmeh na njegovem prekanjenem obrazu. Nekoliko prepaden hiti k svoji mladi spremljevalki. Ko je ravno potrkal na vrata, odprli sta se obe vratnici ob enem. Ven stopijo trije možje. Dva sta močno vinjena omahovala črez prag. Obstali so med vrati. Pavel in Benigna sta skromno stopila vstran, da bi počakala. Oba sta začudeno gledala razgrete obraze in negotovo stopicanje obeh pijancev. Oba sta bila oblečena v dragoceno obleko in z silovitim mahanjem rok nadaljevala svoj razgovor. "Kaj pa vi dva tu zijata? Kaj hočeta?" ju vpraša eden. "Ta deklica pride na povelje cezarja," odgovori Pavel. "Katerega Cezarja?" "Tiberija Klavdija Nerona." "Kaj, na povelje Biberija, Kaldija Merona !"*) "Ebrius", nadaljuje njegov sodrug, Lucij Pizo, rimski cesarski namestnik, "e quo semel factus est — je bil le enkrat pijan od zadnjič — ha, ha!" Cela družba še celo sužnji in straže so vdarili v grohot. Pavel je mogel kaj takega komaj verjeti svojim lastnim ušesom. Ni se še polegla splošna veselost, ko se pripelje lahek, eleganten bogato okrašen voz po cesti. Vprežena sta bila dva plemenita konja, katera je vodila močna, vešča roka. Obstal je pred palačo. Obličje je bilo očarovajoče lepote, mladeniško sveže, kakor iz mleka in krvi, finih plemenitih potez združenih z vzvišenostjo duha, ki je bila vtisnjena vanj, kakor pečat. Okoli čistega čela so padali bogati lasje v mehkih svilnatih kodrih doli na pleča. Velike krasno izražene obrvi so senčile par blišče-čih se, duhovitih očes — ki so se svetile ^edaj navdušenja, sedaj so zopet gledale globoko, resno in zamišljeno. Okoli nežnih ustijic mu je igral ljubeznjiv nasmeh, ki l>i bil pristojal skoraj bolj nežnemu ženskemu obrazu. Lica so mu še žarela od napora hitre vožnje. Okoli vitkih udov mla- da joča dela. Vsako delo garantiram in točno postrežbo. Edina slovenska trgovina v Clevelandu s har-monikom. S spoštovanjem Anton Mervar, 6921 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio da imam v zalogi najboljše črevlje, za može, žene, fante, dekleta in otroke. Pomnite, da poleg tega dobite pri meni za ni^ko ceno dobro in trpežno blago, Vam tudi jamčim vsak| par, ki ga kupite pri meni, da ako Vam ne ugaja ali ni prav, prinesite nazaj in dal Vam bom take, da boste zadovoljni ali pa povrnem Vaš denar! Zadovoljiti moje odjemalce je prva stvar in moje največje veselje. In prepričan sem da pri meni najdete boljšo postrežbo, kakor pa pri tujih židovskih tvrdkah. Zato poskusite in prepričajte se! ROJAKOM IZVEN CHI-CAGE PO RAZNIH NASELBINAH NAZNANJAM, da pošiljam naročila tudi izven Chicage po pošti* Kdor se hoče naročiti dobre praznične črevlje ali črevlje za na delo, površne črevlje "Rubbers", razne "sliperje" bodisi za može, žene, fante, dekleta ali o-troke vse to dobite lahko pri meni. Pošljite mi samo mero Vaših starih črevljev in sicer takole: Postavite Vaš stari čre-velj na pap^r in potegnite s svinčnikom okrog in okrog podplatov in pete, ter ta obris pošljite meni. Če je bil Vam Vaš stari čevelj premajhen ali prevelik, pripomnite to smu. Pišete lahko v angleškem ali slovenskem jeziku: v pr ROJAKE SLOVENCE vabim, da kadar se nahajajo v bližini, da pridejo in si ogledajo mojo trgovino. Rojaki ne pozabimo na geslo: "SVOJI K SVOJIM!" JOSIP PERKO SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI, 2101 W. 22nd St. Chicago, 111. Pripravite se za neodvisnost *) Svetonij, Plinij in Seneka nafri spričujejo, da so obkladali Tiberija z enakimi priimki. — Biberius—pijanec. Caldius ali calidus—zvit, go-rak. Mero—merus—neprimešan. y - &AS1 Vama banka, kamor nalagate svoj denar« Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta ba»-ka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devtdh »večer. Prav vesele in srečne božične praznike voščimo vsem našim dragim naročnikom, in vsem prijateljem lista '^Edinost" in vsem našim dobrotnikom. Naj jih Betlehemsko Detice vse obilno blagoslavlja s svojim blagoslovom, zlasti z ljubim mirom v družini in mirom v naselbini! UPRAVNIŠTVO IN UREDNIŠTVO "SLOV. FRANCISCAN PRES." presrečne to noči je žar: obljuba se je izpolnila. Devica je Sinu rodila." Od svojih čred hite s poljan pastirčki v hlevčka borni stan pred Dete, v jaslicah ležeče, od sreče jim srce trepeče . . . Oj Betlehem, oj hlevček ti, pastirčkov zbor smo tudi mi, oči upiramo v daljave, kdaj zagore nebes višave. Oj trikrat sveti Ti otrok, ki dal Te je nebes obok. Tvoj* hlev palača je kraljeva, iz hleva milost Tvoja seva in jasli svetli so prestol, Čez zemlje solzni grič in dol, kako srce kipi nam vroče in hoče v dan in mraka noče! V božični noči mraka ni, temo pregnal si, Jezus, Ti! £ato pa k Tebi vsi hitimo: preženi src človeških mrak, raztopi led, ogrej nam zimo, da zate vnet zemljan bo vsak! Bogu doni naj večna čast, naj vsi slavijo ga rodovi, a v nas miru naj lije slast, naj v sreči zaživimo novi l Franjo Neubauer: Luč iz Betlehema. Tam v Betlehemu luč gori v pokojno, tiho noč, z nebes do hlevčka pa hiti krilatcev zbor pojoč: "Bogu naj večna slava bo, a mir objema naj zemljo!" Iz jaslic revnih v nočni mraz ' smehlja se Detetu obraz, oko mu čudovito sije, ko čuje rajske melodije. Svetloba lije čez polje in v tej prečudni nočni zarji drhteč, trepečejo ovčarji. A pesmi tudi njim zvene: "Ne bojte svita se nikar, 0 BOŽIČNA PRILOGA TP • • 1 yty lrojni bozic. O. Blanko O. F. M. Bilo je dva dni pred Božičem. V glavnem sirotinskem uradu slišimo sledeči pogovor: "Gospa Milica Gornik, ali boste res vzeli Zlomovo siroto za svojo?" vpraša prijazno svetnik sirotinskega odbora srednjelet-no gospo lepe in prijazne zunanjosti. "Gotovo", odgovori ta. "Sama nimam otrok. Moj mož je poslovodja v tovarni, ga toraj celi dan ni doma. Vsakdanje opravilo je kmalu končano, potem pa pride dolg čas. S čim bi čas bolje in zaslužnije porabila, kakor z odgojo majhne sirote, posebno ko je moj mož tako velik prijatelj majhnih otrok. Kar nor je na nje. Majhno iznenadenje mu tudi ne bo škodovalo. Saj je to, da ni-mava lastnih otrok edini oblak, ki zakriva solnce najine popolne zakonske sreče", vzdihne gospa otožno. "To je lepo od vas, gospa", pravi svetnik, "a je tudi-že zadnji čas da rešimo črvička iz tega pekla strasti in pregreh." Takoj popoldne, ko je mož odšel na delo, napoti se gospa Gornik v najžalostnejši del mesta, kjer so bile temno-sive in umazane najemni-ške za uboge in moralno večinoma propadle ljudi. Z gnjusom in težavo se je gospa podala v ta del mesta, polnega smradu in velikomest-ne pokvarjenosti, kjer je zrak in svetloba skupocena stvar. Ljudje, ki jih je srečavala, so jo gledali topo in brezizrazno, da, surovo in izzivalno. Srce ji je burno tolklo, ko je naposled obstala pred napolrazpad-lo hišo. Stopi skozi napolpriprta vrata. Oblak dušečega dima od pri-paljenega mleka jo za trenutek o-mami, tako da ne vidi ničesar. Hitro se pa osrči, stopi dalje in pred seboj zagleda veliko, močno žensko s zabuhlim obrazom, iz njenih ust je pa prihajal močen duh po žganju Na stolu nedaleč od nje je sedel ob napol podrti mizi sveženj cunj, iz katerih sta moleli dve suhi ročici, ki sta brodli po napol razbitem krožniku, v katerem je bila neka godla nedoločne barve. Velike, resne sta-rikave oči so jo vprašaje gledale iz bledega, a lepega in pravilnega o-braza. Srce dobre gospe se je topilo sočutja in usmiljenja do tega dveletnega otroka, katerega bo v kratkem smela imenovati svojim. S košče-kom čokolade poskusi pridobiti njegovo srce. Poželjivo stegne detece roke po njem, a obraz mu ostane resen—resen, kakor da bi to otročje lice ne poznalo sladkega nasmeha. Zdelo se je, kakor da bi že zdaj občutilo vso težo življenja. Par besedi in velika žena je brezčutno gledala, kako je gospa zavila cunje z detetom vred v veliko ogrinjalo in ga odnesla. Tudi otrok se-ni zmenil za njo, ampak se je kakor plaha ptica stisnil na njene prsi. Ko pride domov, odvije dete iz cunj. da ga okopi je v topli vodi. Bolest in jeza zgrabita njeno srce, ko je zagledala to nežno s višnjevimi madeži in črtami pokrito telesce. Z lastno roko bi najrajše pretepla grdo pijanko. Ko dete umije, ga obleče v vže kupljene oblekico in ga postavi na tla. Srce se ji je topilo, ko je gledala zdaj lepega dečka, ki je kakor da bi vedel kaj dela, ljubko molil proti njej nežni ročici, le resen njegov obraz ji je trgal srce. Ljubeče ga je privila na svoje srce in prvič je razveselil njeno srce njegov sladek nasmehijaj. Potem ga položi v voziček in ga odpelje k prijateljici, s katero je bila že dogovorjena. Božični večer —. Koliko prelepih spominov vstaja ta večer pred duhom slehernega kristjana, ki še ni popolnoma zapustil svojega Boga. Vsako srce je napolnjeno z nekim svetipi veseljem. Po drugih hišah skačejo otroci radostno okoli božičnega drevesca in se vesele darov, le pri Gornikovih je bilo nekako pu- čerji resen za mizo in bral najnovejši časopis, pri tem pa je tiho in začudeno opazoval svojo ljubo ženico, ki je danes nenavadno veselo in živahno hodila iz ene sobe v drugo. Vedel je, da pripravlja božične drevesce in je bil skoraj radoveden, kakšen bo letos njen dar. Ura odbije devet. Z ljubkim, skoraj bi rekel, slovesnim glasom in nasmehom povabi Milica svojega moža v drugo sobo k božičnemu drevescu. Smekljaje se vstane Janko in gre za njo. ( Krasno je bilo drevesce. Prijazno so migljale lučice na njem. Vse se je svetilo. A glej, — kaj je tam pod drevescem?— Otročji voziček! Kaj naj to pomeni? — Vprašajoče se ozre Janko na ženo. A ta zarudi do vrh čela smehljaje se ga objame in ga pelje k vozičku. Mož odgrne za-grinjalo — in glej, — tamkaj mirno spava ljubko dete. Pogleda bliže, ga potiplje. Dvoje velikih oči se odpre in kakor dve temno-plavi zvezdici zasijajo njemu nasproti. Neizmerna radost ga prevzame, a premaga se. Ne ve še kaj to pomeni. Spusti za-grinjalce, sklone se pokonci, in nemirno vprašajoče gleda svojo ženo. Ta ga objame in mu hlastno pove, kaj da je storila. Ko pa mož enkrat razume, da je to dete odslej njegova last, gorko pritisne svojo ljubo ženo na srce in gorek poljub ji vstavi tok besedi. Vtem se je pa tudi dete predramilo. Najprej se prikaže izza zagri-njala dvoje ročic in za njima nežen obrazek, iz katerega je svetilo nekam boječe dvoje svetlih zvezdic. Milica vzame dete v naročje, ki je, skoraj bi rekel, razumelo slovesnost trenutka, in ga ljubeče pritisne na svoje srce, ter nekako nagajivo kaže na ateja. Kakor bi dete razume-o položaj, stegne svoji ročici proti njemu. Jankotu se srce topi od veselja, vzame Pavleka v svoje naročje, pobožno povzdigne svoje oči proti nebu in v tem trenutku mu kipi iz dno srca proti nebu molitev, da, prisega, da hoče to nežno dete odgojiti 3ogu in domovini v čast, da mu hoče biti dober in zvest — oče. Ta večer je bilo troje src neizrečeno srečnih in angelj miru je ple- tel nevidno vez ljubezni med troje ♦ src človeških otrok. II.- A kdo razume žensko srce? — Hitro je potekalo leto za letom. Približaval se je že deveti božič, odkar je prišel mali Pavlek v Gorni-kovo hišo. Iz nežnega deteta se je razvil krepak, za svoje leta nenavadno močen, živahen in 'nadarjen leček. Oče Janko je bil ves zaljub-'jen vanj. Ali vsa ta ljubezen ga ni ovirala, da ne bi bil dečka dobro in vestno odgojil. Ni ga sicer telesno ljut boj med pravicoljubnostjo, nje^ no srčno dobrotljivostjo in pobožno-stjo in med grdo ljubosumnostjo. Nikdar sicer ni otroku tega pokazala očitno, ali rahločutni deček je to kmalu zapazil. Njegova ljubezen do matere ni mogla nikdar odkritosrčno na dan. Neka nevidna stena se je dvigala vedno višje in višje med njima, stena, ki ju je pretila ločiti za vedno. Bil je zopet predbožični dan. Po obedu prosi Pavel očeta, ako sme iti s svojim prijateljem na led. Oče mu rad dovoli. Ko deček odide sta o-stala s ženo sama. Dolgo časa je že oče Janko premišljeval, kaj bi z dečkoh, ki mu je tako prirasel k srcu potem, ko bo končal ljudske šole. Deček se je namreč zelo dobro učil. Vsi so ga hvalili in očeta nadlegovali, naj ga da v višje šole. Očetu je to kaj dobro delo. Danes je pa hotel zvedeti tudi, kaj misli žena o tem. "Priden in dober dečko je naš Pavel, "pohvali ga ženi. "O veliki noči ga morava poslati v gimnazijo. Kaj misliš ti o tem?" Milica je obledela in se je začela cela tresti. Zdaj — ali pa nikoli, — šepeta ji ljubosumnost. In res. Vsa bol razžaljene ljubezni, vse sovraštvo in ljubosumnost, ki se je nabirala v njenem srcu že leta in leta bruhne na dan. Skoraj hripavo za-kriči: "Deček mora proč od hiše — proč — popolnoma proč, — kolikor daleč mogoče! — Ali on, ali pa jaz!" Kakor da bi Jankota kdo udaril s kladivom po glavi, tako uničevalno so vplivale na njegovo srce te besede. "On, ali pa jaz J" Kaj je v trenutku znorela? — Ali bliskoma se mu zjasni. Prej cvetoči obraz žene je sedai izkvarila* zelena zavist, njen zlati humor je že zdavnaj izginil, bila je večkrat zadirčna in sitna a on, bedak, vsega tega ni videl, videl je samo Pavla. "On, ali pa jaz!" Brez enega in brez drugega ne more biti. Sedaj je mož še le videl, kako ljubi to ženo in tega otroka. Nekaj časa sedi kakor okamenel, — potem pa vstane z veliko težavo, kakor da bi bil pijan, nato pa na smrt žalostno pravi: "Stori, kar hočeš, ali glej, kako boš odgovarjala zanj pred večnim sodnikom." Reče, vzame klobuk in palico, ter odide. Zunaj obstoji brez misli. 4'Moj Bog, moj Bog!" godrnja sam s seboj. Njo izgubiti — to je nemogoče. Izgubiti dečka, katerega ljubi z vsakim utripljejem srca — tudi nemogoče. Kaj storiti? Ozre se okoli. Tam je cerkev. Nekaj ga vleče tja. Hoče biti sam. Urnih korakov, ,kakor da bi se mu kam mudilo, hiti tje. V najtemnejšem kaznoval, pa tega nežno in fino ču- kotičku se zgrudi na kolena, in po- tečemu dečku tudi" ni bilo potreba. Treba je bilo samo dobro paziti na njegov duševni razvoj, potem ga je bilo vladati lahko. Ako je le kaj na-oačnega storil, kar se je zgodilo ze-lo redko, že se je tresel pred ostrim očetovim pogledom, prisrčno je obžaloval svojo napako in tako dolgo je prosil odpuščanja, dokler ni zagledal dobrosrčne ljubezni na očetovem obrazu. Zato ju je pa tudi vez ljubezni vezala vedno tesneje. Ni pa bilo te presrčnosti med dečkom in materjo. Ko je gospa Milica vzela dečka za svojega, ni bil njen namen čist. Njenega srca ni vodila čista, nesebična in požrtvovalna ljubezen, ampak le ljubezen do moža. Ta ljubezen je bila pa tako silna, tako sebična, da ni trpela nobenega drugega poleg sebe. Ko je pa opazila, s koliko luj-beznijo se oklepa moževo srce o-troka, katerega je ona privedla k hiši, zazeblo jo je v dnu srca. Sto in stokrat je že obžalovala ta svoj korak. In z kolikor večo ljubeznijo se je oklepalo moževo srce Pavla, toliko bolj mrzlo je bilo njeno. Celih sto in prazno. Mož je sedel po ve- ose^Jjgjiipže trajal v ajenem srca ... . . „..;- , t______ 1 i , Z .....£ tok solza se mu vlije iz stiskanega srca. Kakor ostro železo praskajo njegovo ranjeno srce besede: "Ali on, ali jaz!" Dolgo je bil oče Janko v cerkvi. V duhu je gledal sliko za sliko, kakšna bi mogla biti dečkova prihodnost, če bi sedaj moral iti od hiše in se vrniti k teti nazaj v strašno predmestje. Zgrozil se je v duhu in srce mu je pokalo od žalosti. Da bi ga mogel dati učiti poštenenega rokodelstva, na to v razburjenosti niti mislil ni. Pred oči mu stopi tudi žena. V i-di, ,kako jo je vkljub vsej ljubezni in požrtvovalnosti nehote zanemarjal. Sklene jo prositi odpuščanja in po mogočnosti popraviti vse. Morda še ni prepozno. Naposled se vmiri, vstane, gre iz cerkve, a vedno še kakor v sanjah koraka dalje. Tu ga iznenada predrami veseli klic: "Oče, ljubi oče!" in kakor na perutih leti na skizal-kah njegov srčnoljubljeni Pavel k njemu. Z veseljem gleda oče njegovo vitko telo, zardelo lice in od veselja iskreče se oči. Sedaj je pri njem. "Kako lepo, oče, da tudi ti prideš! Zdaj bo še le prijetno!" A kakor lahka meglica zakrije ljubek dečkov obraz žalost in pravi: "Kje imaš pa sklizalke? Tako sem se veselil, ko sem te zagledal, a sedaj ne bo nič." "Tako, moj dečko, v življenju se mora človek privaditi tudi na razočaranja," pravi oče resno. "Ti boš icmalu velik in ne boš mogel biti vedno pri očetu in materi." Deček ga prestrašeno pogleda in temna senca mu preleti črez oči. Solee mu silijo v oči, a premaga se, pa veselo pravi: "Oče, te preveč ljubim. To ne bo šlo tako lahko", in kakor lahka ptica odleti po ledu. Oče gleda za njim in vidi kako je Pavel izvlekel iz žepa robec, si ž njim briše solze in drvi naprej, pri tem pa ne vidi, da se vedno bolj bliža nevarnemu tolmunu, kjer je le tenek led. Oče se silno prestraši. Hoče ga opomniti, — a glas ne gre iz grla, hoče za njim, a noge so kakor prirasle, — zdaj, grmi v njemu, zdaj — in ne bo ga več, — a on mora stati tukaj na bregu brez moči. Zdaj vidi, kako se deček sklone, voda brizgne visoko v zrak. Sto-glasni krik napolni zrak. Vse hiti na kraj nesreče, — pa noben mu ne upa pomagati. Obupno se oče ozre okoli. Tu — tu so ob drevesu prislonjene dolge fižolove preklje. Omotica preneha. Ko blisk švigne k ftjim, zgrabi dve, tri in ko mlad dečko hiti proti kraju nesreče. Zadnji čas je bil. Od daleč že kliče Pavlu, ki se je krčevito držal velike ledene plošče: "Pavel, drži se krepko! Pridem takoj." Ko deček zasliši očetov glas. takoj preneha klicati na pomoč. Z neomejenim zaupanjem gleda samo nanj. Oče prihiti, vrže se na tla, pomoli dečku dolgo prekljo, Jcatere le s težavo oklene z premrlima rokama. Nevarnost daje nadčloveško moč. Par dolgiv trenutkov in Pavel leži rešen v očetovem naročju. Dolg ljubezni in bolesti poln pogled temno-plavih dečkovih oči je bil plačilo o-četu in potem so se zaprle te oči v dobrodejni omedlevici. Sto rok se stegne očetu Gorniku na pomoč. Ta pa hitro pograbi toplo ogrinjalo, ki mu ga je nekdo ponudil, zavije vanj mokrega dečka in odhiti, kolikor so ga noge nesle z ^ragim bremenom domov. Doma se je pa cmerila in jezila mati Gornikovka in pripravljala božično drevesce. Delo ji ni šlo nič kaj izpod rok. Zdaj se je jezila nad dečkom in možem, zdaj je zopet obžalovala prenagljene besede in solze so ji neprestano lezle po bledih licih. Naposled sklene, da je vendar le bolje, da 'deček gre, kakor da bi ona še dalje nosila to breme. Toda, — kaj je to? rata se sirom odpro in v sobo svoje sesalke po dečkovem življenju. A Milica ni odstopila niti za trenutek. Ako je njen mož rešil o-troka iz mrzlih valov, ga hoče rešiti ona iz objema smrti. Devet dni je trajal ta boj. Tihe, goreče molitve za dečkovo zdravje so se vzdi-govale iz njenega izmučenega srca. Le tu in tam jo je mogel prisiliti mož z nežno silo, da si je dovolila kratek počitek, toda mož je moral v službo. Zelo žalosten božič je bil to Prišel je čas odločitve. Trepetaje je poslušala njegovo hropeče dihanje in tiho šepetanje od vročine izžganih ustnic. Zdaj je dihanje tišje. O, Bog, ali bo ves trud zastonj ? Goreča prošnja vskipi proti nebu. In zdaj —? Hropenje je ponehalo, __ deček diha enakomerno in mirno. Milica bi bila najrajše od veselja zakričala, pa ne sme se niti ganiti. Kakor težak kamen se ji je odvalilo od srca. Od veselja in slabosti premagana se tudi ona nasloni in za* dremlje. — Tiha samotna noč jo objema. Brez spanja in počitka leži v samotni hiši. Njen dobri mož že zdavnaj počiva zunaj na pokopališču. Bolest za pridnim dečkom, katerega je ona tako brezsrčno pahnila v mrzli, brezsrčni svet, mu je strla srce. Popolnoma sama je sedaj. Dolg čas, bolečina in kesanje so njeni stalni gostje. Noč ji ne prinese ne miru, ne počitka. "Kain, kje je tvoj brat? Gospa Milica, kje je dete, ki sem ti ga izročil, kje je sedaj ? — Kolikokrat je slišala ta Gospodov glas. — glas svoje vesti. "Kje je tvoje dete?" Brez spanja, mučena od slabe vesti leži na mehki postelji, ki se ji zdi trda, kakor najtrši kamen. Svetlo in čarobno sveti mesec skozi okno. Naenkrat potemni senca to svetlobo. Skozi okno leze neki mož. Divje-žareče oči gledajo iz maske po sobi. Samokres se bliska v eni in nož v drugi roki. Alaska pade. Velike resne oči so uprte v njo. Oh, te oči! To so one velike, resne, vprašajoče oči \z sta-rikavega obraza malega Pavla v temni veži napol razpadle hiše. — Gospa Gornik hoče zaupiti, a že se oklepajo mrzli, s krvjo omadeževani prsti zločinčeve roke njenega gr- "Mama!" Mala. mehka roka se sili v njeno desno roko. "Mama". Kakor glas najslajše godbe, ki jo je' zbudila iz strašnih sanj v svetlo, solnčno sedanjost, boža ta glas njeno uho. Zmešana se ogleduje. Samo sanje! — Hvala Bogu! Mali Pavlek leži še tu, — in ona? Ona ni sama s pekočo vestjo. Ona je še mati. "Mama." Kako nebeško sladko ji doni, ta beseda, po kateri je vse te dni tako hrepenela. Da, edina ta beseda izgovorjena od nežnih, sladkih ustnic njenega dečka, za katerega bi sedaj dala z veseljem svo- stopi njen mož z bremenom v na- jo srčno kri, edino ta beseda je bi-rocju. Bolesten, obtožujoč pogled jo la balzam za njeno ranjeno srce, je bila zdravilo za njeno obupano du- zadene. O, groza ! — V naročju drži dete, .katero je sovražila — mrtvo. Kakor električni udarec ji gre skozi celo telo. Srce se ji stisne in cela se trese. Ni vedela kako, — a možev pogled ji je klical: "Ti si morilka —!" Ni zaupila, ni glasno tarnala in tudi vprašala ni ničesar. Tiho je šla za zdravnikom, ki je bil možu takoj za petami v dečkovo sobo. Njene oči so bile uprte na ustnice zdravnika, v čigaver rok^jebi-la njena prihodnost. Ve, da ako je deček mrtev, ali ako umrje, ne bo več mogla mirno živeti. 1 Slednjič pravi zdravnik: "živi_" in zdaj se je, kakor da bi se nekaj utrgalo v njej, zgrudila na stol in potok solza se je vlil po njenem licu, potok, ki je odplavil vso jezo, vso mržnjo, vso ljubosumnost iz njenega srca in na površje je stopila čista v ognju bolečin očiščena materinska ljubezen. Težki dnevi so nastopili. Kakor grdi polip je stegnila huda plučnica so. In te besede je izgovorilo dete, katero je hotela zapoditi od hiše! Ne. ne nikdar več ne! — Komaj je Pavel pogledal in se ji sladko nasmehnil, že je od slabosti premagan zopet zaspal. Trenutek je bil kratek, ali njeno srce je napolnovalo neizmerno veselje, oživelo je k novemu življenju, k novemu delu za ljubljeni osebi. Mož in Pavel sta zdaj v čudoviti harmoniji napolnila njeno srce. "Ne, ne, to sladko dete ne sme iti po svetu," in gorke solze kesanja ji lijejo iz oči. * * * Zopet je minulo kakih petnajst let. Janko in Milica sedita v topli sobi, ter se živahno pogovarjata. Ravno pripravljata božično drevesce. Njuni lasje se že belijo, tudi za nj>ju je prišla jesen in prihaja zima, ko bo treba leči k večnemu počit A to ju ne moti. Saj sta spolnila logo, katero sta si dala. Njiju m _ -..... ....... - ■ • ,:. ažiEU>3 i...........-Jii Jjenec prihaja danes ko novomaš-nik, da ž njima proslavi božične praznike, predno odide na svojo župnijo, da tamkaj začne delovati za zveličanje neumrljivih duš. Koliko veselja navdaja njuni srci, ve samo ljubi Bog. Neprestano jima doni v duši angeljski spev: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji ki so dobre volje." — Tri prošnje. (Rev. J. C. Smoley.) "Tako, sedaj pa glejmo, kaj bomo jedli!!" rekel je mrko že precej prileten mož delavec Martin, mej tem ko sta njegova dva sinova, ki sta bila tudi že sposobna za delo — imela sta nekakih sedemnajst, osemnajst let —• tiho sedela v kotu za mizo. Bilo je tri dni pred Božičem. "Toda, ljubi mož, vsaj te vendar niso od dela odslovili", rekla je žena. "Odslovili ravno ne, toda delo so v tovarni za štirinajst dnij ustavili. Doma pa čaka osem lačnih želodcev, ni pa niti enega rudečega vinarja v hiši, odkar smo poravnali stroške za zdravnika, lekarno in pogreb za rajno staro materjo z zadnjimi našimi prihranki!" "Martin, nikar ne toži", tolažila ga je žena. "Mora biti že božja volja tako. Bodi potrpežljiv; Bog je vzel, pa Bog bo zopet dal, česar potrebujemo. Če skrbi človek za svoje stariše v njihovi potrebi in bolezni in izda za nje zadnji vinar, kakor si to storil ti, potem ga Bog ne bo zapustil. "Sedaj pa mi vsi trije nimamo dela, ko popravlja tovarna" svoje stroje; v štirinajstih dneh lahko vsi lakote pomrjemo; kar imam, bo zadoščalo komaj za dva dni- Po zimi je pa delo kaj težko dobiti." <4To ni nikaka zima", rekla je žena veselo; /je gorko, da nam ni treba niti peči kuriti. Od streh pa teče dež prav v potokih. Bodi vesel, da ni mraz, da si prihranima drva." "Dobro, toda radi tega ne bo padlo delo pa ne zaslužek iz neba", godrnjal je mož, kojega so ženine besede že nekoliko potolažile. "Ne godrnjaj; Bog še ni nikogar zapustil, ki ni zapustil Boga! Jutri pojdem po mestu in bom vprašala za delom." "In jaz tudi, oče!" oglasilo se je desetletno dekletce iz posteljice. "In jaz tudi! — In jaz tudi! — In jaz tudi!" začele so se oglašati se tri druge deklice devetih, osmih in sedmih let, ki so se ravnokar pro-budile. "Bog vas blagoslovi, otročiti. Vi ste moja tolažba in moje veselje", rekel je Martin. "Kolikor več vas je, toliko ljubši ste mi; sedaj pa molite in prosite Boga, da bo dal očetu dela v teh dneh." "Da, ata, molili pa bomo!" so se oglašale vse iz posteljic. In takoj so pričeli otroci glasno in razločno moliti: "V imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen. — Koliko očena-šov pa naj izmolimo, ata?" "Sedem", rekla je mati resno, "k Žalostni Materi Božji, pet pa, katere bomo skupno molili, k petero božjim ranam." In molitev materina in otrok se je dvigala k nebu; pa tudi oče in sinova sta pokleknila in molila. To se je zgodilo v enem glavnih evropskih mest, v siromašni ulici v delavskem predmestju. * * * Ob isti viri pa je sedel v svojem stanovanju za mizo nadgozdar Pod-lesnik in hlastno zavžival večerjo-2 bolestjo je pogledal tu in tam na postelj, ki je stala v sosednji sobi. V njej je ležalo shujšano, shirano, bledo dekle nekakih osemnajstih let. Nedolžnost, pobožnost, pa tudi gotova smrt je bila brati na njenem angelskem obrazku. "Ata, ali pojde gospoda jutri tudi na lov?" vprašala je tiho trpinka?" "Žalibog, ljubi moj otrok; še danes zvečer moram iti k "Lovcu", da prostore, kjer bodo čakali divjači-^ no; lov bo trpel kake tri-štiri dni." "Oh, — in potem divji lovci, ata!" pričelo je dekle ihteti." Tega se najbolj bojim; to niso nikaki ljudje, to so" — stresla se je, predno je končala. "Tako vreme je za nje kakor za nalašč", rekel je nadgozdar." Vsled obilnega deževja je gosta megla, da jih ni mogoče videti. Mraz ni posebno, zato kaj lahko dolgo zdrže na prostem; divjačina je to leto debela in draga; ne bo nič čudnega, če jih ne bo cela tolpa v gozdu, za to nam bo treba biti posebno ' opreznim." Oh, ata, ti ljudje so vsega zmožni !" "Bodi mirna, ljubi moj otrok! Prihodnje dni bo sicer malo počitka, pa dober zaslužek !" 1 "In uboge živali v gozdu. Srne se mi najbolj smilijo", rekla je bolnica. ''Na mene pa čisto nič ne misliš, Nežika?" šalil se je oče. "Oh, ata, vsaj na se tudi ne mislim ; toda veš kaj ? Predno se ti vrneš iz lova, bom jaz že v nebesih ali pa v vicah." "Za božjo voljo, otrok, vsaj kaj takega mi ne govori!" rekel je stari mož. "Ne, ljubi oče, le pomiri se! Jaz vem za gotovo, da boš pri meni, ko bom umirala. Da to ne bo več dolgo, ti je pa zdravnik itak povedal, in to čutim jaz sama. Ali bi ne mogel jutri doma ostati?" "Ljubi otrok, to bo šlo težko. Če hoče gospoda na lov, bi ji Gospod Bog sam — mislim — težko izruval puško iz rok; divji lovci so pa še veliko hujši, ti se pa sploh ne brigajo za praznik ali nedeljo. Sedaj pa moram k "Lovcu." Nadgozdar je stopil k postelji in popravil nekoliko blazino, da je hčerka nekoliko višje ležala; podal ji je roko in rekel: "Kakor hitro bom mogel, pridom domu. Ne ustraši, se, ko me boš slišala priti. Lahko noč, Nežika!" Odšel je. Dekle pa je sklenilo svoji shujšani roki pred Materino podobo, pred katero je visela svetilka, in pričela moliti: "Spomni se, o pre-sladka Devica" — in je molila naj-krasnejšo vseh molitev k Materi božji, polna zaupanja, da bo oče pri nji, ko bo umirala; mislila je, da bo že drugo jutro umrla. Zastonj ni opravila danes še enkrat vesoljne spovedi'in prejela sv. Popotnice To se je zgodilo v mili slovenski deželi, v mali gorski vasici. * * * In zopet ob istem času sta klečala dva dečka v mali izbici pred borno posteljico in molila skupno sv. rožni venec. Mesec, ki se je ravno prikazal izza oblaka, je posijal skozi strešno okno. Dečka molita, da bi njun oče ne imel prihodnji dan službe, da bi bil prost. Na večer bo krasna božična igra, in dečka bota pri tej igri igrala in pela; oče mora biti pri tej igri zraven ! Mati pa sedi v sobi in šiva in krpa, zraven pa moli in si briše solze, da bi šel njen mož vendar že enkrat v cerkev in k sv. maši. Da na sv. večer ne more biti doma, ve; da bi šel vsaj na božični praznik k sv. maši. Kdo pa je njen mož? Je železniški sprevodnik Legat; noč in dan nima pokoja, v cerkev gre malo, spridila ga je slaba rudečkarska družba. Sedaj pa še ti prazniki!! — Toda ona zaupa v Boga, skupno moli s svojimi otroci in prosi Boga, da bi začel njen mož zahajati zopet V cerkev, da bi šel k sv. maši vsaj na praznik božjega Rojstva. On sam sicer že dobro ve, kako bo z mašo. Ravnokar je dobil vest da mora delati božični praznik nadurno sulžbo. "Tu imamo sedaj", rekel je žalostno, "sedaj bom na delu čez vse praznike. Toda molitev ženina in otrok je prišla pred prstol božji. To se je godilo v mestecu ob že- ----...--------- -------- > ------- — ----— "V — se dogovorimo, kedaj da zjutraj od- Veznici, v bornem stanovanju spre- rinemo. Označiti moram gospodi vodnika Legata. križišča divjačine, deliti njihove I In Ijul>i Bog je gledal z dopada- njem na te molitve- Gledal je s svo-' jim vsemogočnim pogledom na o-blake, ki so se podili nemirno sem-tertja nad zemljo. Z božjim pogledom je prišlo neko posebno življenje v nje. Milijarde vodenih kapljic je pričelo zmrzovati; na milijone in milijone*snežink je pričelo padati na zemljo. Deževno vreme zadnjih tednov se je spremenilo v sneg. Ljudje se pričetkom niso brigali; v blatu so se prve snežinke hitro raztajale. Toda padali so novi milijoni in milijoni, počasi se je pokrivala zemlja z belo odejo: »Zapadel je silen sneg. Svet je spal in sanjal, sneg pa je še vedno padal iz nezmernih oblakov, padal dve, tri, štiri, osem ur. — Pozno je bil dan; ;in ko so se ljudje prebudili iz svojega spanja, ležal je sneg nad tri čevlje globoko v mestu, po polji in po gozdu. In sneg je še padal in padal . . . In ko je šel zjutraj oče Martin s svojima sinovoma v mesto za delom, videl je nabit razglas mestnega urada : "Potrebujemo delavce za kidanje snega. Plača ..." V pol ure so bili oče in sinovi na mestnem uradu, bilo je dela dovolj za toliko časa, da je pričela zopet tovarna z delom. "Vidiš, ljubi mož", rekla je žena, delo je vendar-le padlo iz nebes."— Ko je prišla drugo jutro gospoda k nadgozdarju Podlesniku, da bi šli na lov, so videli, da ne more nikdo radi visokega snega v gozd. Ležal je čevlje in čevlje visoko. Drevesa so se lomila pod njegovo težo- Žalostno se je vračala gospoda domu; tudi divji lovci si niso upali v gozd. Sled po snegu bi jih bila izdala. Nadgozdarjeva hčerka pa je rekla očetu: "Vidiš, ata, ljubi Bog je le potegni! poštenim in nepoštenim lovcem puško iz rok; sedaj boš lahko ostal pri meni, ko bom umirala." — In dva dni na to je res mirno v Gospodu zaspala, in zopet dva dni na to so jo položili v beli rakvi, kolo je pokrival venec iz deviške mirte, pod belo zemljo . . . In ko je sprevodnik Legat vstopil na vlak — bilo je zgodaj zjuttraj in še tema — ni imel veliko dela. Čez dobro uro se je vrnil vlak na postajo. Obilnega snega ni mogel prodreti. prišla je brzojavka za brzojavko, da je vsa proga zasnežena. Vsi uslužbenci so bili odpuščeni do po-ludneva. In tako je šel lahko najprej k sv. maši, in ko se je opoludne zopet oglasil v službo, je zvedel, da promet še vedno ni otvorjen. Lahko je šel zvečer k božični predstavi; tam je slišal prepevati svoje dva o-troka kot pastirčka, videl jih klečati pred Jezuščekom v jaslicah, in božične radosti se je tajalo njegovo srce. To je pripovedka o treh prošnjah in snežnem zametu. Angeli in svetniki v nebesih, cerkev pa na zemlji ?o ta dan v svojih dnevnicah posebno slovesno in radostno prepevali: ' 'Benedicite, glacies et nives Domino! Slavita, led in sneg, Gospoda!" (Cant, trium puer.) bolj ponižal na Oljski gori in Kal- hočeš več? Vrh tega si je privoščil v**})1'' tudi kapljico pristnega dolenjca _ "Nekaj ti moram dati, predragi o- češ, da se ne bi zameril krčmarju — trok", je nadaljeval svetnik. "Dati in ta mu je začel nekako privzdigo-ti hočem vse, kar imam." vati lase. Vršele so mu raznovrstne "Nebo in zemlja sta moja", je od- hudomušne misli po glavi, kakor sit-govorilo božje dete. "Daj svoj de- ni cestni prah^ ki se je dvigal v o^ nar revežem. Poplačal te bom, ka- gromnih oblakih izpod okornih nje-kor bi bil dal meni." govih škorenj. Kar ga zmoti v teh "Rad to storim, predragi Jezus, sladkih sanjarijah konjski peket, in toda morati nekaj dati osebno, če ne v trenutku stoji pred lastnikom bližin i bo srce počilo." njega gradu, znanim zaradi svoje Božje Dete je ^odgovorilo: "Če bi surovosti, mi tako rad kaj podaril, ti povem, "No, Jakec, semenj je bil dober, kaj mi daj? Daruj mi svoje grehe, kaj?" ga vpraša jezdec, ki je bil da-zbadanje tvoje vesti in svoje kesa- nes izvenredno dobre volje. njf;" . "Nisem ga okusil!" se zareži naš Kaj bos napravil s tem?" je za- krošnjar, precej nevoljen, da ga mo-cudeno vprašal Hijeronim. ti grajščak v sladkem premišljeva- "Tvoje grehe bom vzel na svoje nju. j.ei°d?OVOriI mali Jezus: "Je li bilo mnogo ljudij ?" pozve-Tvojo žalujočo vest bom oveselil duje dalje gospod iz d inP in odvrnil bom od tebe pogubljenje/ začne jezno grbančiti njegovo čelo, Sv. Hijeronima so polile solzo. Jo- kajti takih odgovorov ni bil vajen kaje je odgovoril: "O božje Dete, od svojih podložnikov. milo Dete, kako si ganilo moje sr- "Nisem jih štel!" se odreže zbad- ce!" Mislil sem da boš hotel kaj do- Ijivo naš Jakec in jo urno zavije v Kr/l ITI Kn^nS nn 1 n 1__________• , •« . brega, hočeš pa le to, kar je slabega v meni. Vzemi toraj, kar je n ojega in daj mi kar je tvojega. Tako mi boš pomagal v večno življenje." Enako božično darilo hoče Bog od nas. Naše grehe! Z obžalovanjem odložimo svoje grehe in njih zlobo. Nesel jih bo na križ, da jih tam daruje v bridkem trpljenju v zadoščenje. "Glejte Jagnje Božje, glejte, katero odjemlje grehe sveta", je zaklical Janez Krstnik in pokazal na Jezusa. Večni Oče nam isto govori. Kaže nam svojega edinega sina in pravi: "Poglejte svojega od-rešenika!" - Naši grehi so prisilili zveličarja, da je stopil iz nebes na zemljo. Naši grehi so ga posadili v trde jasli v mrzlem hlevu. Zavoljo naših grehov morajo skrbni stariši zavoljo Herodove krvoželjnosti bežati v tujo deželo. Ko je otrok odraste!, je hodil od kraje do kraja, da so bile njegove noge trudne. Dober pastir je bil, ki gre iskat izgubljeno ovco in jo na ramah prinese domov, v nočni temi se poda na Oljsko goro, postane žalosten do smrti in kri poti zavoljo naših grehov. Težek in trd križ nese na Golgato, se izroči ubijalcem, je pribit na križ in umrje zavoljo naših grehov. Tedaj smo rešeni velikega dolga. Tedaj smo deležni mi najgostejšo hosto, kamor mu grajščak na konju ni mogel slediti. "Pr . . . pes!" sikne ta skoz zobe. "Kesal se boš!" In razljučen, zavih-ti bič za Jakcem ter zabode ostroge konju v bok, da oddirja skokoma proti trgu. Ubogemu Jakcu so se pač jezili lasje pri misli, da je morda razjezil strogega grajščaka, da se bodo zdaj končali vsi krasni načrti, o katerih je sanjal, v temnici na gradu. In začel je preklinjati semenj, denar, d<*» lenjca ter naposled samega sebe, Prišedši domov, je oštel prav pošteno ubogo svojo Jero, ki mu je ljubeznivo postregla s kavo. Ko pa ga je zraven radovedno popraševa-la,t je li bil semenj dober, ji rečei "Spravi se mi! Idi vprašat grajšča* ka!" Pa sčasoma je vendar pozabi! ves dogodek, in z vinskimi duhovi sa ga zapustile tudi neprijetne misli. Toda glej, drugi dan pride grajski sluga z ukazom, naj se po juiini takoj odpravi v grad. "Pa", pristavi še, "ne smeš priti ne peš, niti pripeljati se; ne smeš priti ne bos, ne obut!" , To povelje je bilo za našega Jak-ca, kakor strela z jasnega neba. "Oj ti prismoda precepljena! Kaj naj storim ? V grad naj grem, da bo gospod zopet nahujskal pse na me, ka- ^f1"!™ a_n5e.V,.V b°ži: kor zadnjič, ko se je splašil njegov mir Božično darilo. Rev. J. Plaznik. O božiču se zopet pomladino. Duša se zamisli v otroško dobo in poleti v Betlehem. 2elja po jaslicah se vzbudi v nas. kakor da bi bili preživeli otroško dobo ob jaslicah. Ni toliko Betlehem, kar si želimo, ampak nedolžnost in živa vera, s katero smo molili malega Jezuščka. Kaj bi pač ganilo naše srce bolj, kakor prilike, da bi smeli biti o božiču na prostoru, kjer se je rodil naš Zveli-čar. Veliki cerkveni učenik, Sv. Hijeronim je živel zadnjih petintrideset let blizu kraja, kjer so stale jaslice. Sam pravi, ko je premišljeval, je sem pri sebi začel po otroško govoriti z Jezuščkom. Nekoč je rekel božjemu detetu: "Dragi Gospod, ™ - --------^unjic, KO se Je splasil njegov u noci: Slava Bogu na višavah in neumni konj pred mojim novim dež ir ljudem na zemlji. lnikom> ki jc tako ,epo ^, __ pa Glej, to pomenijo besede, katere peš ne smem, jahati pa itak ne moje rekel Jezus svetemu Hijeronimu: rem, peljati se tudi ne. _ In ne Daruj mi svoje grehe! Če bi se ti obut, ne bos! Capa kosmata, kako prikazalo božje dete samo in te ogo- pojde to?" vorilo, kakor svetega učenika, kaj bi Tako je javkal ubogi naš grešnik cut.l. Al, b, se ne zjokal nad svo- v kotu 2a m;zo ;„ k,ica, yseh štjri. jim, greh, ,n sklenil se poboljšati? najst pomočnikov na pomoč, in glej V duhu se pr,bi,za, jaslicam. Glej _ šiG je! Ni bjl tako neumen na§ božje dete k, te vabi s sladkim na- krošnjar ne! Bil je pri svoji kup- smehom. Stopi blizu oltarja, pred čij; že v hujših zadregah, iz katerih katerem svet, večna luč, kakor ne- se je znal vselej gladko izmotati, in koc zvezda betlehemska. Sedaj si tudi zdaj je našIa zvita nje ova la_ blizu božjega deteta, pravega in ži- vica pravo pot. vega, če poslušaš tedaj moraš slišati r> - .. ■ . , , pravi glas iz tabernakla: "Pridi, mo- 7obT K 1 ^ " , P°" in »t™, t______sebno dobro zabeliti, ujame doma- ja uboga stvar tako težko breme greha nosiš: daj ga meni! Tam je spovednica, tu je obhajilna miza, tu ti bom dal v zameno za tvojo težo svoj mir in samega sebe." Dobro se je izvil. (Šaljiva dogodbica. — Spisal/ Pod-vranski.) Slabo se je pač godilo kmetom v onih časih, ko so še morali hoditi grajščakom na tlako, kjer so trpeli včasi res nečloveške krivice. Pa ne mislite morda, da vsled tega ni bilo tedaj še prebrisanih, neustrašenih mož! O ne! Le poslušajte, pa sodite. Prav zadovoljen sam s seboj in z vsem svetom je korakal nekoč v tistem času obče znani krošnjar Jakec proti domu tja v samotno goščavo. Majhne oči mu žare samega I , , «=» *---»-----i.iujii.ii, UV.1 1UU Z.dlC ddllicgd kako trda je bila tvoja postelja! Ka- veselja, široka usta se mu držijo na kr» ct c*» ti ___________t- ... . - ko si se ti tresel mraza zavoljo mojega zvelicanja! Kako ti naj poplačam ?" Nebeško dete je odgovorilo "Dragi Hijeronim, samo poj "čast Bogu na višavi! Zavoljo tebe sem se še ______ _______ . smeh, tako da preti starikavi pipici nevarnost, da pride v neljubo dotiko s trdo zemljo. Pa kaj briga danes našega Jakca sicer tako ljubljena pipica!! Koršnja jt prazna, žep pa poln, torej srce krošnjarjevo, kaj ____________ . •________-__A _ čega zajca ter ga dene v vrečo. Nato obleče dolgo, široko suknjo — Bog ve, od katerega pradeda jo je podeloval — v katero bi lahko zlezli trije Jakci, in si obuje stare črev-Ije, katerim je bil odrezal podplate. Torej ni bil ne bos, ne obut. Tako opravljen privleče svojega kozlička iz hleva, mu položi jedno nogo na hrbet, ,dočiin stopica z drugo po tleh,, stisne vrečo z zajcem pod pazduho, in — hajdi proti gradu! Od daleč ga že zagleda grajščak, ki je ravno slonel na oknu, in grozen smeh ga posili, tako da mora mahoma sesti. Ves prejšnji srd je bil pozabljen. Čudni naš jezdec pa zapodi, dospevši do vrat, kozlička proti domu nazaj, sam pa korači prav junaško po stopnicah navzgor ter potrka, seveda ne posebno lahno, na vrata gospodove sobe. Kdo je zunaj ?" oglasi se ta, brU šoč si od smeha solzne oči. Tisti, ki ga notri ni!" dobi v odgovor, in komaj potolažena jeza mu zopet vzkipi. Odpre vrata na steza j in nahujska svoja lovska psa na zunaj stoječega Jakca. Toda ta je bil jna to že pripravljen. Smuk! spusti _______ __ zajca in vreče in — viuk! viuk! — in psa stečeta v diru za njim po stopnicah doli naprej črez dvorišče noter v bližnjo hosto. To je bilo graj ščaku odveč. "Dvakrat mi je izpod letelo, a v tretje mi ne bo!" misli si sam pri sebi in, navidezno prav prijazen, reče Jakcu, naj gre doli v klet, sme pokusiti od vsakega sodčka kozarec vina, zato ker je znal tako prebrisano izvršiti dano mu nalogo; slu^a da pride takoj za njim. Zvitemu Jakcu pa sladke besede nočejo prav dopasti, pritisne torej uho k vratom in sliši grajščaka govoriti: "— — ko pa pride do zadnjega Sodčka, kjer imam najboljše, tedaj pa bij in klesti po njem, dokler —!' Slišal je dovolj. Bliskoma pogra bi metlo,, ki je stala v kotu, in smuk ne v klet, kjer prav nedolžno čaka na slugo. Začneta pokušati vince za vincem, kajti dokaj lepa vrsta sodov je stala tukaj. Kozarec za kozarcem je stekel že po grlu krošnjar-ja ,ki se je čutil čimdalje močnejše4-ga, in kapljica je postajala čimdalje boljša. Tu pride osodepolni sodček. Urno priskoči Jakec, izdere pipo, zgrabi metlo ter udriha prav hitro po plečih sluge, ki je, pozabivši povelje gospodarjevo, vtaknil hipoma palec v luknjo na sodu, da bi tako rešil sladko vince. Zraven pa rjove zviti lisjak na vso moč:"Avbe! Pusti, poteg ti grdi! Saj so gospod dovolili. Za Kriščevo voljo, gospod, pomagajte, sluga me hoče ubiti! U-u-u!" ter tuli in kriči tako, da prev-pije popolnoma slugovo klicanje. Gospod pa stoji vrh stopnic, se drži od smeha za okrogli trebuh in, meneč, da padajo mastni udarci res Jakcu na. hrbet, vpije: "Tako je prav! Le naprej, le udrihaj!" Naposled vendarle veli: "Dovolj!' in še jedno osoljeno naloži Jakec slugi na pleča, sleče hipoma suknjo, seže jpo polovici teleta, katero je o-pazil med popivanjem na zidu, jo vrže črez ramo, suknjo na njo in hiti glasno kričeč po stopnicah navzgor. Ko ga vidi grajščak tako sključenega prikrevsati iz kleti, si misli, da se drži zaradi bolečin ta'1-ko, ter ga vpraša škodoželjno: "No. si li dovol) odnesel?" Ihte mu odgovori Jakec: "Oh. dovolj, dovolj, da komaj nesem!" In povedal je resnico, kajti tele res ni bilo lahko ; pa vendar še sam ni ve-j del, kdaj je prišel domov; tako hitro je izpodmikal pete. Kako pa je grajščak gledal vinsko povodenj v kleti, in kje je iskal po-! lovico teleta, tega nam povestnica ni zabeležila. Tudi ne, ali je použil Jakec v miru telečjo pečenko ali ne. Pozdrav čez molje. Iz stare domovine se je pismeno zglasil naš sotrudnik in znani pesnik v Ave Mariji in Glasniku. Rev. Evstahij Berlec, ki službuje v Kamniku. Kot navdušen Slovenec vest no zasleduje delovanje in trpljenje Slovencev tako v domovini ko v tujini. Gledajoč kako Slovence doma in na ptujem razjeda stara slovanska bolezen nesloga, o-bupuje nad boljšo dobo Slovencev na zemlji in misli, da šele v večnosti zašije doba zlata. Za to nas pozdravlja s sledečemi vrsticami: Vsi Amerikanci, znanci in neznanci, srčno mi pozdravljeni! Sreča naj vam sije, Milost duša pije, — v raju bomo združeni! V novi domovini stari ste trpini: ptujci smo, popotniki • . . Upajmo, Slovenci! V večnosti so venci zarni nam pripravljeni! . .— stave. Velik učenjak mora biti, ke-dor jih vsaj pobližno ve. Koliko let se mora odvetnik učiti, da si vsaj nekoliko more pomagati, v svoji služ bi. Pa mora vendar vsakikrat kadar ima kak slučaj preiskovati svojo veliko knjižnico, da najde paragrafe, ki se tikajo tega ali onega slučaja. Bog je dal pa prav kratke zapovedi. Samo deset jih je in še te so tako kratke, da jih vsak otrok zna Kaj druzega je treba dandanes kakor to, da vsi narodi sprejmo te desetere božje zapovedi zopet v ro ke in uravnajo svoje življenje po njih. Enako tudi za vsakega posa meznika. Nazaj v roke desetero božjih zapovedi, nazaj v naše druži ne! Pa bo svet drugače napredoval kakor pa sedaj napreduje. * "S polnuj zapovedi" je gotovo dandanes najpotrebnejša knjiga. To si je mislil navdušeni Domžalski župnik na Kranjskem Rev. Bernik in spisal to knjigo. Poslal jo je tudi ameriškim Slovencem. Dragi Slovenci, sezite po nji! Že na, kupi svojemu možu za novo leto to knjigo, da jo bo prebiral in se po nji ravnal! Mož, kupi to knjigo svoji ženi, da jo bo prebirala in se učila življenja iz nje! Prijatelj, kupi jo svojemu prijatelju! Da, v vsako hišo to, lepo knjigo!! Stane samo $1.50. ODGOVORI NA VPRAŠANJE. St. Marys, Pa. — Kako je mogoče, da sta brat in sestra, pa se vendar lahko poročita? Jaz odgovarjam, da smo vsi bratje Jn sestre po Adamu. Toraj se sta ženin in ne vesta vedna brat in sestra. Mrs. R. Sulzer. Aurora, Minn. — Jaz mislim, da bi bilo tako-le: Ako bi par zakonskih vzel k sebi enega dečka in eno deklice in bi jih posinovil, da bi do bila njih ime. Taka dva sta sicer brat in sestra, pa vendar bi jaz mislil, da bi se lahko poročila, ker si nista v resnici brat in sestra. J. Mlakar. Lep božični dar Kaj je uzrok vsega gorja na svetu? To, ker svet ne spolnuje zapovedi božje. Vse države sedanje čase kujejo vedno nove in nove po Odgovor urednika: Uganjka se glasi, "da imata istega očeta in isto mater." Morda bi pravilno stavili to uganjko tudi tako-le: Oče in mati sta prava mož in žena njiju lastni o-troci si pa še v rodu niso? Morda bo sedaj lažje pogoditi pravo rešitev? VPRAŠALNI KOTIČEK. Vprašanje: Koliko je star sedanji predsednik Harding in kje je rojen? Odgovorite mi ali pismeno ali v "E-dinosti ? Odgovor: Waren G. Harding je bil rojen 2. novembra 1865. v Corsica, Morrow county, v državi Ohio Ko je končal svojo višjo šolo v Iberia, O. je bil tiskar v mali tiskarni L. 1884. se je preselil v Marion, kjer je začel izdajati dnevnik "Marion Star". L. 1899 je bil izvoljen za senatorja države Ohio in sicer dvakrat. Od 1. 1904—1905 je bil lajt-nant governer, ali podgoverner države Ohio. L. 1912 je kandiral za governerja države Ohio, pa je propadel. L. 1914 je bil izvoljen za se natorja Zvezine vlade. Na svoj rojst ni dan 2. novembra 1920 je bil izvoljen za predsednika Združenih držav. Vprašanje: Katera so največja mesta na svetu? Odgovor: — 1) London, ki ima 7,258.623 prebivalcev, 2) je New York, ima 5,621.151, 3) je Pariz, i-ma 2,888.110, 4) je Chicago, ima 2,701,705, 5) je Petrograd (sedaj naj-brže ne več), ima 2,318.645; 6) je Tokyo, ima 2,244.796; 7) je Berlin, ima 2,071,275; 8) je bil Dunaj (naj-brže tudi ni več) z 1,838.708. Vprašanje: Ali se že more dobiti, državni papir? Odgovor: Da. Ako ste že pet let v deželi in imate že dve leti prvi papir, potem pojdite samo v naturali-zacijski urad (Naturalisation Bureau). Vprašanje: Koliko je stranjk sedaj na Etraljskem? Odgovor: Sedaj ni več Kranjske, pričanje in svoj lastni ugled. Zakaj temveč je samo Slovenija. Koliko je je danes skoraj sramotno biti veren stranjk v Sloveniji, tega pa res ne in pobožen katoliški kristjan, zakaj vemo. Mislimo, da še rojaki doma se danes upajo gotovi slovenski listi sami ne vedo. Pravijo, če sta bila smešiti najsvetejše verske resnice? pred vojska dva Slovenca skupaj, Zato ker mlačni kristjani sami iz-sta bili gotovo dve stranjki. Sedaj podkopavajo z naročanjem slabih pa pravijo, da jih je takoj deset. Ne časopisov ugled sv. Cerkve in svoj vemo ali je res ali ne. lastni ugled. Kdor podpira brezver- Vprašanje: Ali bi se moglo izve- stvo, posurovljenje, laž, obrekova-deti, koliko je norcev-v Združenih nje, bogoskrunstva, ta ni več kato-Državah? liški kristjan, ampak onim enak, za- Odgovor: Norcev, ako mislite o- kaj oba sta enako vredna kazni: ti-nih, ki so po norišnicah, Vam lah- sti, ki krade, kakor oni, kateri vrečo ko povemo. Ako mislite drugih, ne drzt. moremo povedati. — Po norošnicah Zatoraj proč iz hiše s slabim čaje bilo januarja 1910. 187.791 nor- sopisjem in branjem, ki uničuje du-cev. In sicer je bilo ženskih 89.096 šo in dostikrat tudi telo in vso pri-in možkih 98,695. Toraj več moš- hodnost, ter poišči si dobrega in zve- kih kakor žensk. Poleg teh je bilo pa po raznih zavodih še slaboumnih (feeble minded) 11,015 moških in 9,716 žensk, skupaj 20,731. Kdo si? Fr. BL Človeško mišljenje takoj spoznamo, ako pogledamo, kaj ljubi in česa se ogiblje. Stopi samo v stanovanje kat. kristjana in oglej si podobe, ki ga krasijo. Takoj boš spoznal njegovo notranje prepričanje. Kjer boš videl na steni križ in sv. podobe, smeš s precejšnjo gotovostjo soditi, da si v stanovanju dobrega in vei*-nega kristjana. Kjer pa vidiš samo podobe pokrajin, lovov, ali celo po-hujšljive podobe in kipe, tudi brez težave spoznaš okus prebivalca. Ravno tako lahko spoznamo notranje prepričanje človeka po druščini, katero išče in katere se ogiblje. Saj pravi že star pregovor: "Povej mi, s kom občuješ in povedal ti pred vojsko? bom, kakšen si. Posebno pa to velja o branju. Branje je duševna hrana. Hrana pa o-stane hrana, naj bo duševna ali telesna. S telesno hrano hranimo i.i vzdržujemo telo, z duševno hran stega prijatelja v katoliškem časopisju in branju. O slabem časopisju veljajo besede našega Odrešenika ^'Pohujšanje sicer mora priti, ali gorje človeku po katerem pride. Bolje bi m|i bilo, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globo-čino morja." Isto gorje velja tudi tistim, ki tako časopisje podpirajo. KOLIKO ZNAŠ? Iz zgodovine. 1. Koliko je bilo prvotnih držav, ki so razglasile svojo neodvisnost od Anglije ? 2. Katere države so bile to? 3. Katerega leta je bila izdana deklaracija neodvisnosti? 4. Koliko narodnih zastopnikov je podpisalo to deklaracijo? 5. Kdo je vodil ameriške čete v boj za neodvisnost? Koliko znaš iz zemljepisja? 1. Koliko je glavnih delov sveta in kateri so? 2. Katere so bile države v Evropi 3. Katere države so sedaj po vojski? 4. Katera so glavna mesta sedanjih Evropskih držav? 5. Katere države so republike in katere so še kraljestva, oziroma ce z branjem pa dušo. Zato je vsako sarstva? Koliko znaš iz cerkvene liturgike? I. Kdaj je cerkveno novo leto? leto važno vprašanje, kaj da beremo, na kakšne časopise smo naročeni. Naj nihče ne reče: "E, kaj, meni nič ne škoduje slabo časopisje, ki Cerkev popolnoma prezira, ali pa čez njo zabavlja in jo smeši. Saj jim ne vrjamem." Ne tak'o, cenjeni bra-vec! Vprašam te, ali misliš, da je vseeno, s kakšno hrano se hraniš? Le poglej nekoliko v evropejska, posebno osrednja mesta, kjer so med vojsko dobivali vse mogoče suroga-te in preštej samo na debelo, koliko jih je med vojsko zbolelo in pomrlo samo zaradi slabe in ponarejene hrane. Več jih je pomorila slaba hrana, kakor pa vojska. Glej, kakor je pa s telesno hrano, tako je tudi z duševno. Ali misliš, da je drugače? Le dobro premisli, pa boš videl, da imam prav. Ako imaš kakšno nevarno tožbo, ali ti bo vseeno, ,h kateremu advokatu greš po dober svet, ali ga vza- 2. Koliko glavnih dob ima cerkveno leto? 3. Koliko delov ima vsaka teh dob? 5. Koliko nedelj ima vsaki teh | delov? 5. Kaj odločuje število nedelj teh dob ? (Ka drugem mestu v tej številki boš našel odgovore na ta vprašanja !) ' NAROČNIKOM. Zadnje čase smo dobili od svojih zastopnikov in prijateljev več pisem, v katerih nam dajejo razne nasvete, kako bi naj "Edinost" uredili, da bi še bolj ugajala ljudem in bi se tako še bolj razširila po naših katoliških slovenskih hišah. Mi smo vsem jako hvaležni za vsak na svet. Skušali bomo kolikor mogoče vse na- mes za zagovornika? Gotovo ne! svete spolniti, vsaj kolikor bo mo- Tako je tudi z dobrim in slabim branjem. Ni vseeno, katerega si vza-meš za svojega duševnega tovariša in svetovalca — ali hudiča, ali dobrega duha. Pa recimo, da tebi slabo branje res nič ne škoduje, kaj pa tvojim o-trokom, tvoji družini, ki ga tudi dobi v roke? Ali tem nič ne škoduje? Verjemi mi.^vse pokvarjenosti, ki jo vidimo danes pri mladini je kriva slaba šola in slabo branje. Liberalno — prostozidarstvo, jud*-je in njihovi trabantje socijalna demokracija, komunizem, sovjet itd so že zdavnaj spoznali, kolike važnosti je tisk. Zato so si ga skoraj popolnoma osvojili. In ako je danes svet brezveren, poln goljufij in hudobij, duševno in telesno obubožan, ni tega nihče drug kriv, kakor to časopisje. Po sadu se spozna dobro in slabo drevo. Nadalje. Ali ni .sramotno za katoliškega kristjana, ki je pri sv. krstu in še pozneje prisegel Bogu in sv. Cerkvi zvestobo, ako podpira proti versko in nemoralno časopisje? Oprosti, to se pravi: pljuvati v svoj lastni obraz, biti sam «sebe za uše-k sa, izpodkopavati svoje lastno pre- goce. Med drugim smo pa dobili jako različno sodbo glede kotička, katerega smo priobčevali pod naslovom 4'Pavel Zgaga". — Ta kotiček smo mi začeli, da smo v njem odgovarjali nekaterim nasprotnikom, ki so pod tem imenom skušali nam največ škoditi. Nekateri naročniki so imeli silno radi ta kotiček in z velikim veseljem so ga prebirali. Komaj so čakali, da je bil zopet priobčen. A-ko ga en teden ni bilo, so že pisali, zakaj ga ni več. Drugi so nam pa pisali, naj ta članek opustimo, češ, da je "zadirčen" ali "zadirljiv". Tako nam piše n. pr. iz Ely neka dobra naročnica: "Pustite Pavle Zgagata! Nekaterim se zdi preveč "zadirljiv"! Saj nasprotniki niso vredni, dl bi se jih toliko vpoštevalo! Dajte raje kake lepe povesti mesto tega neumnega Zgagata ki je že iz nekega druzega lista tako zloglasen, da se vsem studi." Iz Gilberta smo pa dobili pismo, v katerem neka druga naša naročnica piše: "O, Pavle, ta je pa ke-relc! Ta ga pa pihne! Kadar ga ne najdem v "Edinosti" sem nejevolj- na. Iz La Salle nam je nek drug na* ročnik poslal en dolar in dar s pis^ mom: "Ker ste takega "fejst" fanta dobili in ker ste mu še nov "frak** kupili, Vam pošljem en dolar, da boste gotovo Pavletu pustili do besede vsaj vsaki teden enkrat!" In takih nasprotujočih si pisem i-mamo več. Ker bi pa radi ustregli vsem, zato damo na prosto voljo naročnikom, da se izrazijo, ali hočejo Pavleta nazaj ali ne! Za katero stran se bo več glasov priglasilo, tega se bomo pa držali v prihodnjem letu Vsak nam lahko kar na karti sporoči kaj misli. Posvetil mu je. Ko so pred dobrimi 300 leti na angleškem kruto preganjali katolike, je nekdo ovadil mladega moža, da se v njegovi hiši skrivno zbirajo katoliki. Sodnik ga pokliče pred sodišče. Hudo ga okrega in predoči velikost pregrehe, obljubi mu pa tudi, da bo takoj oproščen, kakor hitro bi zatajil svojo katoliško vero. Da jo res hoče zatajiti naj pokaže s tem, da bo očitno rekel da je papež velik lopov." "Saj papeža niti ne poznam", odgovori mladi mož. "Seveda, ako bi ga poznal tako dobro kakor vas, potem ne bi pomišljal niti za trenutek desetkrat mu reči naravnost v o-braz, da je velik lopov." Sodnika, katerega privatno življenje ni bilo posebno na dobrem glasu, je ta odgovor tak£> iznenadil, da je drznega moža takoj izpustil in ga ni nadlegoval več. * * * Srčne bolečine brezverske gospe. Neki duhovnik je šel po hišah nabirat milodare za sirotišnico. Pot ga privede tudi k neki bogati dami, katere verski nazori so se vjemali popolnoma z brezverskimi modernimi filozofi. Ko stopi v hišo najde vse v solzah. Celo služinčad je delila srčne bolečine svoje gospe. Ko so ga odvedli v sprejemnico, našel je tam gospo vso v solzah sedeti v naslonjaču, ki je glasno jadikovala. V rokah je imela stekleničico dišave da se je branila omedlevice. Poln sočutja jo vpraša duhovnik po vzroku te splošne žalosti. "Premislite prečastiti", pravi gospa", pred dvema urama je sklenil moj sladki psiček, ljubček mojega srca svoje mlado življenje! Bil je že par dni bolan ; storila sem vse da bi ga rešila. Ali usoda je bila neizprosna. Morala sem pretrpeti nenadomestljivo izgubo." Kaj je hotel storiti ubogi župnik, da bi vlil nekoliko tolažbe v ranjeno in raztrgano srce gospe? O pasjih nebesih vendar ni mogel govoriti, kjer naj bi bil mali srečen in bi se svoje gospodinje hvaležno spominjal. Svojih ljubljenih sirot v sirotišnici tudi ni mogel, da, niti smel omeniti pri toliki žalosti. Zato se hitro poslovi in se poda naprej. Gospa je svojemu ljubčku morda celo napravila pogreb z mnogimi venci, za male sirote človeškega pokolje-nja pa ni imela srca. Kako smešno je žensko srce, ki je vstvarjeno za materinsko ljubezen, a je brez otrok. * * * Kaj takega se sploh ne zgodi. Kmet: "Gospod župnik, ali se sme juda goljufati?" Župnik: "Ne delajte si nepotrebnih skrbi, očka, prav bi seveda ne bilo, ali kaj takega se sploh ne zgodi." IZ OTROŠKIH UST. Rev. J. Plaznik. Cel dan je,deževalo. Nazadnje se je oglasila mala Anica "Mama, kaj pa naredi Bog z oblakom, kadar stisne iz njega ves sok?" Josip je prosil pri kosilu že za drugi kos potice. Oče ga je posvaril, rekoč: "Ko sem jaz bil tako majhen, kakor ti, sem dobil vedno samo en kos." Dečko pa se hitro odreže: "Papa, ali nisi vesel, da stanuješ daj pri nas?"