m. ttevniio.
V UBlljonl, v petek 28. tatra isz3.
Leto Ull.
t
Paštete la paln
Uredništvo MSlov. tfaraiV   iiaflov! Jitca it 5, L nadstro^e
Tela on ste*. 34. Dopis« »pralen« la aoijlsataa la taloitis fraikovana. Rokopisov so no vrača.
v Jugoslaviji vsa dni po Din v Inozemstvu navadita dil Oin 1, nedalle Oin 1-25
Poštnina ptažana v gotovini.
.Slovenski Narod4* velja:
v Jujojiifiii
v Ljublia-i:
t lioirmltio
12 mesece*......I Din 144— 144 — Din 2tSl —
6 ........ 72- . 72 -      . 132--
3 ........ 36 - „ 36-      . 6v_
1........ 12- . 12-      . 22'-
Pri morebitnem povijanju se Im.i daljši naročnina <Jo:> ^*ati. Novi  naročniki  n«i  poŠt eio v prvič naročnino vedno    ;.H8£    p*  ni v m ct. Na samo pismena naročila brez poslatvc denaria se nc moremo oziratu
Politična skitalca.
Gospod St. Radić se je naveličal dolgočasnih  in  suhoparnih Angležev. Na skrivaj je pospravil svoje kovčege in z božičnim domotožjem v srcu od* potoval na Dunaj. Pravijo, da je gosp. Radić uvidel brezuspešnost svoje Ion* donske akcije in da se vrača v domo* vino. Sedaj  biva  baje  na  Dunaju in ministrski svet se je že bavil z mož* nostjo  njegovega  povratka. Beograd? ska   »Samouprava«   objavlja   za tak slučaj stališče vlade: Gosp. Radiću bo dovoljen  svoboden  povratek  v našo državo, toda poklican bo. kakor vsak državljan, ki nekaj zagreši, na odgovor za vsa  dejanja,  ki jih je zagrešil v tujini in ki nasprotujejo našim zako* nom. Vprašanje je, ali bo g. Radić, ki je znan kot velik bojazljivec, in ki je že prej odpotoval v London iz strahu pred trdno vladno roko. riskiral vele* izdajniški   proces   pred beogradskimi sodniki in ali ne bo rajši iz ljubezni* vega Dunaja barantal z glasovi svojih poslancev in spletkaril z novimi kom* binacijami.   Londonsko   potovanje je Radiću več škodilo kakor koristilo. Da je ostal v državi in da se je poslužil aktivne   skupščinske   politike,   bi bil mož   na  povsem  drugem  mestu  in z veliko večjo močjo, kakor pa je danes kot  mednarodni   potnik  med Londo* nom in Dunajem. S svojimi poslanci bi v domovini odločal o usodi naših vlad. Za vsak nadec, za vsako novo koali* cijo bi lahko iztisnil veliko dalekosež* nejše koncesije, kakor jih dobiva pc* ščica nemških in džemijetskih poslan* cev. Čudna je logika političnih dogod? kov: abst'nenčna politika, ki je umela upropastiti držai'o. je pomandrala Ra* dića samega. Angleži so ga izpameto* vali. Ne bo dolgo, ko z Dunaja zanove svoji pos'aniški skunini. da gre v Beo* grad  in  da  strmoglavi vlado.   Če bo seveda na to pripravljena! Neki trde tudi, da ni gnalo g. Radića iz Londona na Dunaj zgolj spoznanje brezuspešne londonske   akcije,   marveč   da   so ga pravzaprav preplašile tiste alarmantne vesti, ki so naznanjale raznovrstne za* fjrebške kombinacije s tamošnjimi ve* 'etiskarniškimi podjetji in ki so vsebo* vale  ogromno   nevarnost   za Rndićev pokret. Brez spretnega, umnega in de* 'avnega vodstva bi ti velednevniki nje* 2ove sel jaške mase kaj kmalu razorili, čim bi  pisali o pozitivni, sporazumni, gospodarski   in   državotvorni politiki. Strah pred takim razvojem na Hrvat* skem   je   Radića   prignal  na Dunaj. Tukaj obišče v prihodnjih dneh svo* ?e<?a prijatelja  g. Korošca, ki je po
izjalovljenih pogajanjih z radikalno stranko brzojavil v svet, da potuje po Božiču v dunajski sanatorij. Na ta način se sestaneta naša dva glavna politična skitalca in bosta govorila o novem opozicijonalnem bloku, kojega naloga naj bi bila. strmoglaviti sedanjo vlado in pripraviti teren za nada'jne kombinacije. Ni izključeno, da Radič pristane na tako opozicijo in da pošlje v Beograd svoje poslance, za kar si bo menda izbarantal v slučaju nove vlade svoboden povratek v domovino. Račun je enostaven, ako bi za njim stala dosledna in resna strankarja in ne polh tična skitalca najgrše vrste, ki knlebata od krajnika do drugega in o katerih nihče ne ve. kar hočeta: ali revizijo ustave na federalistični in torej nemo: goči podlagi, ali pametno, dnevno polh
tiko z dosegljivimi, etapnimi gospodar* skimi in upravnimi cilji.
V demokratski stranki izdelujejo Marinkovićev načrt širokih samouprav* nih teles in poslov. To je resno priza* devanje s točno in odkritosrčno nalo* go. Notranji gospodarski in upravni raz\'oj je dokazal, da je treba državo poslovno, upravno, deloma dekoncen* trirati. Sedaj gre za to, ali politična skitalca končno izpregledata svoje ah: stinenčne in defetistične zmote in ali se postavita na resno trdno, značajno, odkrito in dosledno programatično stališče s temu primerno aktivno, skup* ščinsko polit ko. Ako tega ne storita, propadeta v najbližji prihodnjosti. Ako se pa sporazumeta, utegneta zaigrati tisto vlogo, ki jima gre po sedanjem gospodarskem in političnem stanju.
Evolucija boljševizma.
V evropskih listih se pojavb'aio vedno bolj pogosto vesti o sistematični evolucin. ki jo preživlja v današnji Rusiji boliševiški režim. V skladu s temperamentom in informaerami tega ali onega publicista- pišejo listi o začetku, razvoju ali pa koncu procesa, ki vodi Rusijo znova v kapitalistično - buržu-azni družabni red F?vropi se zdi. da sovietska Rusija postaia ali pa ie že postala znova buržuazna država. Brez dvoma je ta navidezni preokret v bolj-ševiškem sochalno - ekonomskem živ-Penju tisti faktor, ki sili mnoge evropske države, da skušaio stopiti s sovjetsko vlado v trgovske stike. Pvmpa hrepeni po ruskem trgu in rus'-;h sirovi-nah in uho evropskega ind"stri;nlca. trgovca ali praktičnega pol;*ika 7?l:r»o lovi in radevobe sprejema vsak glas o tem. da se vehka vzhodna država vrača v naročje kapitalističnega gospodarstva.
Res ni mogoče zanikati, da. odkar je Lienin proglasil »začasno omikante« od čistega komunizma in odkar je bfa uvedena takozvana nova ekonomska politika (NFP), je naiti v ruskem narodnem gospodarstvu izvestne kali buržu-aznega reda. Rusija ni več komunistična država, ako je sploh bila kdai komunistična. Toda od tega deistva do optimističnega nazirama o nn kot o kapitalistični državi, ie še daleč. Temeljni princip buržuaznega reda — pravice do privatne lastnine — so priznali boli-šcviki samo v omejenem razmerju, samo v gotov;h panogah narodnega gospodarstva. Ud^s*vovauie te pravice je pod tako strogo kontrolo, da je celo priznanje iste postalo iluzorno. V da-rašnii Rusiji faHično privatna lastmna ni zajamčena z zakonom. Kdor si ie kaj nrilact;l  lahko vedno nri*nkuie. da mu
znova odvzamejo. Tudi trgovina ni normalna. Vse trgovsko življenje obstoji v verižništvu. ki je nenrestano v nevarnosti smrtne kazni. Vlada sicer trpi. da verižmki služijo lepe denarce. če pa koga zaloti na licu mesta, ga takoj izroči črezviča'ki. Se boli važna je morda okolnost, da ide^a burzuaznega pravnega reda nikakor ni izčrpana s sfero čisto ckonom«k'h odnosaiev. Buržuazni red le tesno zvezan z gotovimi ustanovami kulturno - pravnega znaeaia. z gorar.cram? zaVona in nravic. z neodvisnimi sod"Š~; in svobodo u^tvariaio-če pravne misli. Vsi ti bistveno neobhodni po^oii za zdravo goenotarsko živliemc man^ra'o sodobni Pusul in sporedno z novo rkonom«l'o politiko ob-stoia tam prc:šn'e nebrzdano brezorav-ie in n^zn^^n r^žim vladaoče partijke o^gr^rhi'e Te deTctvo camr>. da ie komunistična vlada dovoda buržunzne pojave samo kot »začasno umikame«. ki se la^ko vsak hin umakne novi a+aki proti buržuaz^i. dale vsemu gospodarskemu zrvlienhi znara; nesigurnosti glede iutnšniega dne. Ta nesigurnost iz-Vliučuie vsako možnost mirnega in zdravega goc-nn^a^ck^ga dela.
Da bo slika današnjega živ]?enia v Rusiji popolna, ne smemo pozabiti, da so se bol^eviki pod pritiskom razmer sicer nekoliko mriaVnili. z druge strani pa se krčevito onrnemljeio dogem, forme in frazeologije' komunističnega evang^lna. Zadnia tri leta. ko se je pojavila in razvila nova ekonomska Doli-thVa. »e sovjetska vlada energično pritisnila na sredme in višie Šol**, da para-l;Z'"ra antiknmunističnn tendenco med šolsko mladino. Vse profesoric ki so bili pristaši autiknmunistlčnee*a svetovnega naz'rania, je vlada v letih to^]
_2? d^l^ma  ir>t■"•■»■ r»*rq'rj v r?t«^"i   ^  ?^n 1 n
izgnala iz države. Taka usoda je zajela | v prvj vrsti filozofe raznih idealističnih šol, gospodarske strokovnjake, ki niso pristali na marksistično teorijo, in juriste s konstitucijonalnim ter demokratičnim naziranjem. Letos v septembr-u je bila izgnana z univerz skupina nezanesljivih profesorjev, med njimi znana zgodovinarja Karejev in Orevs in filozof Vvedenskij. Isto se pogosto dogaja tudi v zasebnem in javnem živlienlu. Tisti, ki je izgnbil živ verski čut, postane fanatičen pristaš obredov in naukov svo'Vga veroizpovedan'a Režimi, ki so se izneverili lastni ideologiji, z nasilien: in pritiskom vzdržujejo okrog sebe hinavsko priznavanje svojih socialno-političnih dogem.
Tako drve boliševiki po tej poti in so prišli že do konca. Po borbi z nevernimi elementi so napovedali vojno vsem knjigam, ki se jim zde škodljive. Fvropa ni niti opazila zadnjega ukrepa sovjetske vlade, ki je eminentne važnosti za nadalinji razvoj dogodkov v Rusiji. Vlada ie vzela iz prometa vso »protirevolucijonarno« in »antiurnetni-ško« literaturo. Do 1. januarja 102-4 mora izginiti iz prometa vsa literatura, ki ne odgovarja sedanjim interesom in ci- j
Ijem vladne politike. Ta kruta usoda za-
dene vso agitacijsko demokratično literaturo iz leta 1917, vso sovjetom zoprno filozofije: Platona, Kauta. S^jnec-ra itd. Iz prometa mora izguiti tudi sv. pismo, koran, talmut in vse bogoslov-ske knjige. Kni'gc, ki nis posebno važne in znanstvene, morajo biti sploh uničene. Bolj važne pa 1 r _• vlada /.Vati in hraniti v velikih akademičnlh knjižnicah, in sicer v rr'ašč za to izdelanih in dobro zaklenjenih omarah. Izdajale se bodo izključno v zranstvene svihe in še tedaj pod naistrožio odgovornostjo arhivarja, ki bo seveda agent boljševi-ške vlade.
To je ena najbolj izrazitih karakterističnih potez »evolucije« ruskega bol šcvizma. Res, na prvi p ! se lahko trdi. da ni nobene zveze med kapitalizmom in Platonovo f! »zofijo ali med trgovino in Jamesovim t ragmatiz-mom. Toda vse plati ekonomskega, kulturnega in pravnega življenja tvorijo v sodobni državi komplicirano celoto in ni nikak paradoks, ako trdimo, da ni mogoča gospodarska inicijativa, ustvarjanje in proizvajanje v dr/avi, kier kristjan ne more dobiti iz knjižnice sv. pisma, mohamedan korana in žid talmuta.
Nemška marka in anarhija v Evropi.
Na krilih muhe so napisana vsa tajna svetovja. je dejal nek prirodoslovec. Napisane so, toda težko jih je čitati. Pred seboj imamo majhen zavojček novčanic po 1 milijon mark. Oni. ki nam jih je podaril, je zahfeval. naj mu povemo, ka'šno korist bi lahko imel filozof od teh paniriev brez vsake vrednosti. Ootovo bi mu koristile manj nego krilo muhe. toda nrez dvoma tudi mnogo: V tem napinu Ie?i iz-'or evropske anarhije. Ti maihni koščki papirja, ki so dan^s prava trupla, so imeli v sebi energično živlienie in tajno vsebino, ki jim je da-ala ogromno silo.
Ako bi bilo treba samo z eno frazo označiti niihovo zgodovino, bi dejali, da ponovno potrjujem oni temeljni zakon, ki govori, da je danes, kakor včeraj in Tutri in bržkone vedno skrivnostna vera usmerila in vod'la živlienie narodov. Seveda so bili ti papirji kot taki brez vrednosti. Toda zaradi tame sile so dosegli nekai čudovitega. Samo mim se imamo zahvaliti, da ie nastalo iz nič mogočno trgovsko br^dov'e. ogromne tovarne, zrakoplovi in trdniave. ki so bile pozneje zopet z nnhovo močjo porušene. Svetovna vojna i** s pomoč«o teh skromnih papirjev umč:!a in razdejala niihovo lastno mogočno stavbo. N'eni rezultati so bili   za   nn*_i g^no larske
elementi, na katerih sloni tajna sila papirja, o katerem vsakdo ve, da nima nobene vrednosti? F.nnstavno na domnevi, potrjeni potom preizkušnje, da se spravi glasom ekonomskih zakonov vrednost naimate marke na ničlo, ako 'ih je preveč v obratu, z dmge strani pa gotove zelo mrgočne in skrivnostne sile prcprečuieio. da marka ne pride v tako žalosten položaj.
Ako bi se marka pruV.i?n!a ničli, bi bila naravna posledica, da je ne doseže, nego da se znova dvigne. Zadostovalo bi, da se natisne na novčanice, ki ve-ljaio po dnevnem tečaju 10 mark — 1 miliion, in takoj bi bilo mogoče dobiti ! za te novčanice gotovo količino zlata ali enako vrednega novca. To svoMvo marke, da se približuje ničli, ne da bi jo kdaj dosegla, daje pravico, da jo primerjamo s tisto zanimivo matematično črto, ki se približuie drugi Črti in je ne more nikoli doseči.
Toda zakaj je imela marka tako dolgo to svoistvo. katerega doklej ni poznal Še noben denar Iz edinega raz-locra. da je nanirnata marka d "»Igo Časa vzhtrala razP'ne nade. ki so se poiav-l;ale in tegfniale ena za drugo. Prva tnh nad ie b;la ta. da ie vendar mogoče dobiti nnzai vrednost marke s tem. da se preprexi preve,:k obtok novčamc na de-I rnrnnm t»*cru   MaTo le b:lo dovoli pre-
M. 7.:
*"fltt| Pfoftpr* P«»Mf* |?ipgp{l5f|a
T) A L TE.)
Preprostciši čakalci so ga gledali z recoektom. zavistjo, dasi tudi z gnevom. V Rudolfu so se poraiale samo boljše-viške teorije, krožile v spiralah od srca do glave, od glave do pesti.
Pri tem ga je posebej dražilo, da se ni mogel spomniti, ali je bil Hanibal. Aleksander Veliki ali Cezar, ki je presekal gordijski vozel.
Ka;ti tudi Pudojf ^pacapan bo zdajle gord'^H vozel sekal!
Pažoč. da se mu ne prižge, ie iz žepa potegnil kositrasto električno svetibko, skočil k okencu in vihteč io začel kričati: »Ce me ne spustite takoj na vrsto, vržem ob tla tole ročno granato in uničim sebe in vse drug^!«
Krik. panika, klici »razboiniki« m »znorel je« so napolnili sobo. Vse je bežalo; bančni shtga se je počepnil v daljni kot. izgubil kapo in vse privredniško dostojanstvo ter se z roko uprl v nekaj <duza*t-h!adnega. BH je plhivalnik.
»No. ali bo ka;!?« Uradnica je trepetajoča prilezla izpod svoje mize, mehanično prevzela Rudolfov ček in de-
nar in mehanično vse pravilno opravila v strašni brzini.
Rudolf je stisnil potrdilo v roko in predse moleč svoio granato v mogočnih korakih zapuščal lokal. Ljudie, kolikor jih ni sploh ušlo. so ob steni stali špalir na špicah svojih nog.
Zdaj pa urno v kinematograf!
Pred pošto je v živahnem prometu lahko ušel poštnim organom, ki bi ga bili morda priieli in so bili očividno poslani po stražnika, kateri ves ljubi dan tam stoji.
Pa ker so bili poslani, stražnika seveda ni bilo. To je vedno tako, odkar se svet suče in so iznašli policijo. Bog znaj, kakšen odbiialni fluid veže ob takih prilikah pomoč iščočega z očesom postave. Mora pa tako biti. ker sicer bi stražnika vsaj včasih našel.
Predno je bil pri kinu »Tivoli«, je bilo Že četrt na sedem proč in predstava v polnem teku. Izprosil si je. da sme v prvi pavzi po neki znanki notri pogledati. Dotlej je v vestibulu letal gori in doli kakor je predpisano za sveže vjete leve.
In jo je našel! Sedela je boli zada i gori in se mu smejala. Smejal se mu je tudi rival, trgovski poslovodja, ki se je tiščal Malke, kakor bi bila zraščena.
Tukaj £pacapan ni mogel začeti šknn-da?a. Tn zapazil je povrhu Še dvoie drugih oči. ki sta ga gledali. To ie bil nie-gov uradni šef. ki je venomer izmed neštetih glav v njega strmel in svoji so-nrogi nekaj pripovedoval Tudi gosna je Rudolfa z nekim zanimanjem gledala.
Morda že vedo, kaj je na poŠti napravil?!
K sreči se je tisti trenotek zabavišče zopet popolnoma potemnilo in §pa-capan je hitro zbežal iz hiše svojega obupa.
Nimata niti madiarski. niti italiian-ski jezik takih kletvic, kakršne je Rudolf začel bruhati v temni večer nad svojo usodo in nad konkurentom. Izmišljeval si je docela nemogoče položaje, v katere je rivala zaklintal. Na primer, naj postane popimat dinar, cirkulira trideset let ter naj ves čas samega sebe oblizuje.
Bezlal je v £tško in po Večni poti okrog Rožnika, da se umiri. Ob pol devetih je prišel ves izčrpan, poln blata, a nepomirjen k svoiemu občnemu zboru. Izjavil je. da odlaga vsako funkcijo. Samo večerial bo.
Pa ga niso pustili, so prosili in moledovali. Sploh pa da mora vsaj 5e ta občni zbor do volitve voditi
Silno lačen ^e ie sesedel na *fol blizu peči in nekoliko ga je snravila kvi šku vest. da ie dobiti pralna jetrrcn. megovo na;b"ubšo jed. Naročil ie pri edini natakarici, pravi kmetski butari z moškima rokama in nogama ter licem zdravega kravaria sredmih let. dvorno porciio. Pa naj ne opražiio premalo. Bo že potrpcl: le da bodo ietrica temno-hrustova in čchulia tudi.
Od tovaršev je izvedel za najnovejšo liubl'ansko senzacijo: Da je tik pred zakliučitviio udrlo v denarni oddelek glavne pošte pet zakrinkanih razbojnikov z robnimi granatami in vo-:aš''i-mi puškami. (Kam smo prišli!) Le hlad nokrvnosti nekega bančnega sluge in ker je šef takoi po telefonu poklica' policijo, se je zahvaliti, da so morali zločinci zbežali.
Družba je veriela vse. samo tega ne, da bi se po Imblianskem telefonu dalo koga priklicati.
Potem je Rudolf ?pacapan otvoril občni zbor, ki ie oot^kal. kakor ie pri takih zborih navada. Seveda je bil tudi stari odbor zopet izvolien. Med tem časom ie Rudolf snedel šest n«-eceišn:ih žemeli in prišel že drugemu prllitru skoro do dna.
Krčmar ie prišel v ek^trnsobo pozdravit častito družbo.
»Kda« bodo pa moia jetriea goto. ! va? Zdaj bi pa bil že Čas. jc že nad pol ure. t
*Kai ie z tetrienmi?« je uslužni krčmar zaklical v I hitijo.
Takoj so se zp:t' Ma steklena I vrata še malo boli od^la ir pmt azala se je glava d b^le matere ,VyPmat:ce: *Kaksna '>tri?a: iaz nič ne vem! In zda; jih tudi nič več m'mamo.«
Butara s k^avar^k'm V m pa se je prrazno zar^žrda: »Je*es\ sem čistu pozabila v kuhii pavadat. K* je tolku dala i
Kdor jc Rudolfa bliže poznal s° ga ie zdai moral ucfra^i4i NI začel raz^i-iati po mizi in kr'~-n*i. kot po na\ a 1' nego se ie bled rr^Jonil nnzni in kazal samo belo od oči In z nohti je po mizi strgal kakor mačka, če si kremplje brusi.
Naposled je čisto Uho narrčM dva para hrenovk, edino toplo jed. ki jo je bilo ^ doh:ti.
Občni zbor j? h*! d^n^l do sluča'-nosti in Rudolf si je oddahnil ter hotel ravno ^pregovoriti: »Ker se nihče več ne oe-'aša. zaMiučuiem . . .«
Pa le že mln&i Fltvcf« dv;gmi rn. ko. r*ndo!f ga je pogledal strastno sovražno.
(Dalje prihudnjič.)
\
vidnih glav, ki so uganile, da je bil cilj nemške vlade edino le ta. da prepreči s pretiranim obtokom kritje svojih nov-čanic. Dasiravno ta sistem preobilcga obtoka uničuje vsako nado na odplačilo mark. je vendar ohranil med prebivalstvom do gotove meje svoj prestiž, kajti marka je bila kljub temu edino sredstvo za nakup živil in obleke. V tem pa je vrednost marke neprestano padala, kar Je omogočalo veleindustri-jalcem. da so si pridobili bogastvo, čigar skupna vrednost je znašala nad 20 zlatih milijard. Industrijalci so delovali na zelo preprost način. Tovarniške izdelke so plačevali s papirnato marko, ki Je veliala toliko, kolikor se je plačevalo za njen tisk. in te izdelke so prodajali v tujino za zlato valuto, dolarje, lire ali Sterlinge, ki so se kopičili v zadnjem času v tujih bankah.
Toda nastala je doba. ko Je bilo treba poslati na denarni trg večjo količino papirnatih mark. in ta obtok je zadel na zakon o povpraševanju in ponudbi, marka je izgubila malone vso vrednost, ne da bi pri tem dosegla nčilo. Tedaj pa je vzbudila novo nado, ker je postala kljub izredno nizkemu tcčaiu predmet plodovitih špekulacij. In Pudje. ki so jim borzne Spekulacije Španska vas, lahko razumejo, kako izborne kupčlie je mogoče sklepati z vrednostjo, ki se ceni danes na sto milijonov, čez nekaj dni pa na 200 milijonov, kakor je bilo to na newyorški borzi z zamenjavo mark na dolarje.
Pna najbolj čudovitih plasti zanimive igre z nemško marko je ta. da je lažniv novec, ki je izredno povzdignil blagostanje v Nemčiji, sodeloval pri desorganizaelii in Izpodkopavanju zavezniških financ. Realno vrednost nemSke marke so prebrisani berlmskl finančniki spravili tako daleč, da zavezniki niso mogli dobiti od Nemčiie nobenih reparacljskih izplačil. Tu naletimo na kočlilvo poglavje o mednarodni morali, ki je seveda ne pozna nobena zgodovinska epoha. Neki idealist je prepričeval Društvo narodov, da bo ono kliub svoji nemoči v doglednem Času doseglo vsaj gotove uspehe glede nravstvenih pravil v mednarodnem življenju. V pričakovanju teh obljub pa vodi sodobno človeštvo §e vedno večni zakon o nasilju močnejšega nad šibkejšim.
Vsa ta sijajno zamišljena Igra z marko bi bržkone ne bila mogoča, ako bi bil na mirovni konferenci vsaj en diplomat toliko pameten, da bi zahteval od Nemčije, naj plača n. pr. 100 milijard odškodnine, na kar bi bila ta gotove pristala. To vsoto bi Nemčija lahko plačala, če ne drugače, s pomočjo mednarodnega posojila, kajti v onih časih je bil kredit Nemčije 5c soliden, kar je razvidno iz visokega tečaja marke. Ker pa diplomatje na mirovni konferenci tega niso uvideli, je zašla Evropa v splošno anarhijo. V današnjih prilikah je nemogoče Izterjati od Nemčije repara-cijska izplačila, in sicer zato, ker njena politika sistematično pošilia na denarni trg ogromno količino papirnatih mark brez odgovarjajočega kovinskega kritja. Ta njena politika ie končno prisilila Francijo, da zasede Poruhrje. Okupacija stane veliko več. kakor dobiček, ki ga ima Franci:a od tega energ;čnega koraka- toda tu gre v prvi vrsti za njeno sigurnost. Zdi se. da ta okupaelia zelo vpliva na svetovno trgovino in da tudi položai Francije ni kdove kako sliaien. kajti Angleška se ji v zadniem času sistematično odtujtiie. Ako Polncare* popusti in izprazni Poruhrje ter dobi kot kompenzacijo od Nemčije moratorli, ki bi bil seveda prazen papir, bi pomenilo to zelo ugoden moment za nemški re-vanž. Ako pa ne odstopi — kar Je mimogrede omenjeno, niegov trden sklep — bodo nastale neskočn? težkoče z Angleško in državami, ki stoje zaradi pomanjkanja premoga pod njenim vplivom. Ore v prvi vrsti za Italijo In Belgijo.
Kako ogntevHo napadajo Francijo, Je razvidno Iz »Timesa«. kjer čitamo med drugim: »Crni oblaki uničevama pokrivajo nebo nad Evropo. Fknnom-sko in Industriisko ogrodie poka od vseh strani, izčrpanost In brezup sta na potu. da omaieta moralo vseh narodov. Militarizem ubila njihove finančne vire. Spln*na lakota nI daleč. Pred nami je strašen prizor, ko se za katastrofalno nesrečo in razd<Maniem Rusije pribli-f\ve krah v Nemčiji, čigar posledice bodo za vso Fvropo še neprimerno težje in katastrofalneiše. Glavna krivda, da Evropa ne glede na vse napore in pri-zadevania do danes Še ni mogla premagati «voie krize na vseh polji sociial-nega življenja, pa leži uprav v trdo-vratnostl in neoonu«fPlvostl francoske pnl'tlke.« AnglešM politiki tzvaia'o iz te trditve konsekreijce ;n stole na stališču, da ie treba nemudoma sklicati novo mednarodno konferenco, na kater? naj bi *trokovn;aki končnovePavno določili višino nemšVih reparacii. Na vsak način na ie trena ter'atve napram Nemčiil znf*ati v t^UVo. da dH**>va ne bo več stala na robu popolnega gospodarskega kraha. Seveda se Anjrl-'ka nikakor ne na^ern^a od1*'"*' od svniih teriafev napram o«^lJm državam, kar seveda bistveno nasptrotule nfenemu stališču gleda okupacije Poruhrja.
Nastane vprašanje, katero teh dveh
stališč je pravilno. Brez dvoma je repa-racijski problem tista nepremagljiva j ovira, ki stoji na poti h končni konsolidaciji evropskih razmer. Tod angleška diplomacija lahko še tako intrigira in izigrava francosko zunanjo politiko, vendar ostane nepobitno dejstvo, da Je Francija danes tisti mednarodni faktor, od katerega ie odvisna svoboda In na-
daljnja usoda malih narodov. Zato J« tu« di razumljivo, da se približujejo Angleški one države, ki bi rade znova spravile male narode pod svoje okrilje, da jih brezobzirno zatirajo In Izkoriščajo, do-čim se z druge strani zbirajo po vojni nastale nacijonalne države okrog edino zanesljive In zveste Tal^trlvT — Francije.
Telefonska in brzoiauna ooročila
Povratek Stjepana Radića i domovino?
Alarmantne vesti o Radićevem prihodu na Dunaj. — Akcija dr. Korošca za prihod Radićevih poslancev t Beograd, —
Posvetovanja radlLainc vlade.
— Dunaj. J6. dec. (fzv.) »Neues Wfa-ner Journal« javUa da le na Dunaj prispel voditelj hrvatskih kmetov Stjepan Radie. Dunajski policiji o tam ni ničesar znanega,
— Beograd, 27. dec (Irv.) Olavnl odbor demokratske stranka ie odobril načrt dr. Voje Marinkovfča o Urokih upravnih avtonomijah. Ta načrt pa je vzbudil v radikalnih krogih Izredno veliko pozornost. Načrt pa sta shnpattčno pozdravila tudi dr. Korošec in dr Spaho. Potovanje dr. Korošca v Ljubljano oz v Zagreb je imelo namen Informirati pristaše o načrta dr. Voje Marfnkovića. Temu potovanju prlpisuiejo beogradski politični krogi veliko važnost V Zagrebu je skušal dr. Korošec Informirati vodstvo HRSS o sedantem političnem položaiu In o akciji opozfcfjonalnlh skup;n za ustanovitev skirpnesra opoziclionalneira bloka, ki bf me! ed«n1 c?!J sfrmoelavljenje sedanje radikalne vlade. Dr. Korošec Ima tudi nalogo, da pripravi S'lepana Radića do tega. da se niegovg skupina po]av| ? beo-gradskem parlamentu.
— Beograd. 27. dec. (Trv.) Ministrski svet ie na svojih zadnilh sejah detajlno raz. pravijal o stališču vlade napram Radiću in o nadaljni taktiki. Povratek Stjepana Radića v domovino ie sploh na dnevnem redu v sejah ministrskega sveta. Na božični seji je vlada prišla do spoznanja, da ne more biti popo'noma Indiferentna nasproti Radiću In ni Izključeno, da se proti Radiću uvede sodno postopanje oz. da se proti njemu uveljavijo zakoniti predpsl o potnih dokumentih, ker je Radić mejo prekoračil brez potnega dovoljenja.
Na včerajšnji seji je ministrski svet zelo zanimalo poročilo, dospelo z Dunaja, da )e tjakaj prispel Stjepan Radić, kl se namerava v kratkem vrnUf preko Maribora v Zagreb. Dr. Korošec Ima baje pregovoriti Radfča za prihod v Beorrad. Vlada posveča tej akciji veliko pozornost. V glav. nem gre za vprašanje, ali se prlkllučl Radić v resnici opozlcljonalnemu bloku. V tem slučaju bi bilo stališče homogene radikalne vlade omajano. Na prlbodnlfh sejah bo to vprašanje Se vedno v podrobni razpravi.
Rusija želi zbližanja z našo državo.
Značilna izjava praškega sovje
. naše
— Beograd. 27. dee. (Irv.) Vprašanje obnovitve diplomatičnih zvez z Rusijo jc vedno boli aktuelno in je tudi predmet razpravam mnistrskega sveta. Vlada jc prejela Iz Rusije podrobna poročila In Informacije našega tamošnjega zastopnika Dl-mitrijevića, ki vodi sedal pogajanja o oje-d njen ju ruske In srbske pravoslavne cerkva in ki skuša tud, doseči v političnem ozira zbliža nje med obema državama. Di-mitrljevtč zahteva od beogradske vlada nadalina navodila za svoje delovanje v avrho obnova stkov med obema bratskima narodoma. Vlada le sedal priznala nujnost ureditve tega vprašanja »er le sklenila na včerajšnji seil. da se Imajo med ministrom ver In srbskim patrijarhom v Kar-lovcih defln tirna pogajanja. Določiti se Imajo glavne in načelne smernice za pogajanja z Rusijo. V dobro Informiranih krogih govore rudi. da je bilo zadnie bfvatue našega kralja Aleksandra v Parizu v tesni zveri z vprašanjem priznanja sovjetske Rusije. Delu ministrskega sveta, ki Je razpravljal o tem vprašanju. Je prisostvoval tudi naš piriškl poslanik dr. Miroslav Spa-Isjkovć. ki Jc dajal detajlna pojasnila o tem vprašanju.
— Praga, 26. dec. (Irv.) Tiskovni oddelek sovjetskega poslaništva v Pragi jc
tslcega zastopstva« — Stališče vlade.
Izdal dalfšf komunike glede vesti prafkth listov o obnovi diplomatičnih zvez med Rusijo In kraljevino SHS. To poročilo vali med drugim:
V nekaterih prafkrh listih jc bila objavljena vest. da je sovjetska ruska vlada po svojem poslaniškem zastopstvu v Berlinu predlagala kraljevini SMS. da se prične pogajanja za prfznanie sovjetske Rusije In da sovjetska vlada Izjavlja, da se Imajo ta pogajanja pocpef tl »za vsako ceno«.
Po Informacijah, ki smo jih prejeli od zastopstva sovjetskih republik v Berlinu, te vesti ne odgovarjajo točno resnici.
Razmerje sovjetske vlade napram kraljevini SHS res Še ni povsem urejeno. Kolikor so tiče stališča sovjetske Rusijo, le ono formulirano v »Uradnem listu« z dne 12. dec. kjer Je objavljeno, da za sporazum med Rusijo In kraljevino Srbov. Hrvatov In Slovencev nI n kakih ovir. V političnem Interesu obeh vlad ie, da se čim. preje zbližate. Sovjetska vlada želi. da se razmerje do kralje vine SHS popolnoma razbistri in da ae ugodi predlogom ca vzpostavitev diplomatičnih stikov.
To pa ne znači, da sovjetska Rusija tel! podpisati sporazum ca vsako ceno.
Vesti iz Italije.
Zastopniki Poadižja pri Mussoliniju, — Grožnje nasprotnikom«
— Božič na Reki. — Fašisti napadli poslanca Aniendola. —
— Nenavaden mraz. — Na sledu ponarejevalcem din. bankovcev
— Rim, 26. decembra. (Izv.) Pred par dnevi so b'li pri Mussrd'niju zastopniki Poadižja pod vodstvom poslanca Tlnzla. Deputacija mu Je podala razne želje nemškega prebivalstva glede gospodarstva, nadaije glede nemškega Jezika v šoli In uradih. Mussoilni le obljubil, da bo vse tc stvari proučil z dobrohotnostjo in Jih rešil z duhom enakosti. «Ako se ozirate na Rim. bodo vaši legitimni Interesi In problemi Poadižla varovani in rešeni. Važno Je tole: vaša prestolica ie Rim In v Rimu je močna, pa pravična vlada«. Med tem pa ae nadaljnje pottijčevalna poll'ka med tirolskimi Nemci kakor tudi med Jugoslove-nl v Julii. Krajini, katerih zastopnikom govori Mussolini slično zagonetno, pa vendar dovolj la*no.
— Atonreretondo, 26. decembra. (Izv.) Tu so postavili spomenik v proslavo koncentracije »črnih srajc« dne 2*. oktobra 1022 Prišel Je Mussolinl in govoril o *e znanih r^Iogab fašizma. ZnačHno pa Je, da Je zopet grozil nasprotnikom fašizma. Na-sprntstvo narašča zato pg Mussolini ne zamudi nobene prilike, da ne bi rohnrl prorl na*nrotn'1c"m In sovražnikom fa*lsto\-«ke politike. Rekel }e: Zaman vstralalo naši nasprotniki v svoUh malenkostnih manevrih. Na^a dolžnost |e. da se borimo nrotl nJim In da lih zaničujemo, alco o«ta)afo v svoll slabi veri. Ako bi ne bil Mlstovskl pohod v Rim vzbudil naroda, bi bil zapadel bedi in poginu. Pripravljeni pa smo ponuditi roko nasprotniku, ako je njegova mka ne-oborožena In jo poda z iskreno lojalnostlo*. To so prve priprave ta volilni boj k volitvam v parlament
— Reka. 26. decembra, (lrr.) Na Inicijativo guvernerja fllard'na Je prišlo ca božićnico revnim reškim otrokom It Italije darov v vrednosti 200.000 lir. Tako so tudi božični prazniki služili ta »anektiranje« Reke.
— Rim, 26. decembra. (Ttv.) Fašistov-ske surovosti proti nasprotnikom se doga-Jajo dan na dan. Napadli ao poslanca Amen-dola in ga pretenil na lavni nMci tako. d* se le moral zateči oo zdravnico pomoč* v bolnišnico. Napadalci so zbežali in polic'!* Jih seda) tako pridno Išče. da ne bo našla nobenega. Tašistovskl teror bo pomenil ie veliko forje ta Italija,
— Cadore, 26. decembra. (Izv.) Strašen, nenavaden mraz Je zavladal naokoli. Temperature Je padla na UP pod ničlo, v San Stefano dl Cadore Je bilo zadnja dva dneva 2.1* stopinj pod 'ničlo. Po Piavl de-rejo v dolino Številni bloki ledu. Jezera so zamrznila.
— Trt, 26. decembra. (Izv.) Policija le aaplenilc v delavnicah za ponareianje dinarjev vse Hpografičnc In litograflčne stvari. Ponarejalcl so razoeča'1 ponarejenih dinarjev za stotisoče Ur. Doslej le bilo aretiranih deset oseb (v Beogradu 17). Dne 22. t m. Je prispel semkaj policijski ravnatelj Iz Beograda Cvgen Popović, kl Je s pomočjo tukajšnje poPcfJe Sel takoj na lov za ponarejevalci dinarjev. Preiskali so tudi ves Kras do Postojne. V hllftnl postolne so našli v hiši Andreja Oorjupa strol ca Ic-delovanje bankovcev in že Izdelane bankovec pole* raznovrstnih potrebščin za ponarejanje denarja Aretirali so staro Tran* čiško Oorltmovo In zanlenlli stroje. Nadalje so našli take stroje prt Ko«?m v $v. Krlfn. Aretacije la poizvedovanj* ae nadaljujejo.
PriM Vpni7fi!oM m. Grško.
— Pariz. 25. dec. (Izv.) Venheloi H odpotoval v Atene.
— Beograd. 27. dec. (Trv.) Ministrski svet Je rarpravlial o položaju na Ors*em ter ie vzet na znanje poročilo, da sc Jc Vc-nlzelnc povrnil v svoto domovino. Povratek Veniielosa Intenzivno zanima politične, parlamentarne In v!adfne kroge. Splošno je prepričanje, 4m H Ve«'zefo«aMr povratek nafboflia garancija ta končno aredl-tov državnega refma na Orškent.
— Atene. 2f%. dec. (Trv.) Venfzelnt je brzojavu polkovntlni Plastframj, da prispe v sredo v Atene. Plasf'raa se Jc Vcntzelose Iskreno gehvalfl. omenla'oč. da le vrbudlla ta vest med narodom velfko radost ter upa. da se Venl«elmwi posreći kontna ere-dftev nofranilh rarmer Orlke. Oficirsko udrufenle Izroči Venlveloso posebno Izla-vo. da se več ne bo vtikalo v pnt?tJčne bole s pridržkom da sc na prestol ne sme povrnHt lrrnsnl kralj JnrtJ II. aH kak elaa sedlale disastUc
Vprašanje izplačila predujma uradnikom
V-fna posvetovanja ministrskega sveta. —- Vprašanje predujma ie ni povsem rešeno 1 — Izplačilo do 15. januarja.
— Beograd. 27. dec (Izv.) Na aejah ministrskega sveta na božični dan in včeraj Je bila tudi daljša razprava o Izplačilu predujma na povečane plače uradnikom. Na božični seji se je to vprašanie le kratko razmotrivalo In n so bili storjeni nobeni definitivni sklepi. Na včerajšnji seil ministrskega sveta Je bt!o v bistvu odločeno:
t.) Vsem državnim uradnikom, nameščencem In uslužbencem se Ima v času od I. do 15. lanuarja t I. še pred pravoslavni, ml božičnimi prazniki Izplačati predulcm n« račun povečane plače za čas od 1. oktobra do I. lanuaria. In sicer uradnikom I. skupine I. kategorije IS on dinarjev ln ostalim skupinam kakor sledi: 1350. 1050. 900, 600 *n služlteljem .100 dinarjev. Po tej raz-p rode Ih i Imajo učitelji dobiti predujma 900 dinarjev.
2.) Hnančnl mln'ster Ima Izdelati glede teh predujmov Izplačilni načrt.
Ministrski svet. w
VoraSanje R^ke. — Položaj na Grškem. — Resorna vprašanja.
— Beoarrad. 27. dec. (Izv.) Kljub katoliškim božičnim praznikom in odsotnosti poslancev je bUo zadnle dni v Beogradu živahno politično živlienje. Vlada Je v dolgih seiah razpravljala o vseb aktnelnib notranie in zunaniepnli-tičnih vpraSanjth. Na dnevnem redu so bila vpraSania: uradniški predujem, povratek Radićev, nemške reparacic. Kriki dogodki, povratek Venizelnsov v domovino, ministrski svet pa je rudi posvečal svojo pozornost razmeram v demokratski stranki in pa demokratskemu načrtu o uvedbi široke samouprave.
Glede nemSVlb reparacij Je sklenjeno, da se odpoSlie poseben delegat v Hcrlin. kjer ima voditi pog;aian;a z nem-5ko vlado ln nemškim! indiistrijci.
Dogodki na Grškem se nahaiajo v stanju lavlraota in še ni gjotovo, katera struja dob! premoč.
Vprašanje demlslie prometnega ministra dr. Vellznr'a Jankovića ln ministra javnih del Uzunovića je sedai rešeno. Oha ministra sta končno preklicala svoll demisiii in se bosta udeleževala sej ministrskega sveta.
Ministrski svet je na božični praznik razpravlial tudi o toku pognlanj za ureditev reškega prob'ema. V Beograd je zopet prispel Mussolinijev zaupnik general Bordero, ki je Imel daKša posvetovanja z vodilnimi faktorji nnše znnanie politike. Po lnformacl:ah dobro lnformtrnn«b krogov forsira sedaj Italija porrnlanla va rešitev vprašanja Statuta reške države. Zunanii minister dr. NlnčVĆ je vladi zelo obširno poročal o teh pogajanjih. Definitivnih sklepov še nL —
Demokratski načrt o široki samoupravi.
— Beograd, 27. dec. (Izv.) V ožjem odboru demokratske stranke je bil odobren načrt posl. dr. Voja Marinko-viča o širokih samoupravah. Ta odbor je včera* obravnaval načrt v vseh podrobnostih ter je sestavljen predlog, da se načrt osvoji kot bistveni program demokratske stranke. V kratkem se Ima načrt objaviti. Po tem načrtu se ima delokrog samoupravnih oblasti znatno razširiti In Izvesti decentralizacija. Bistvo načrta pa leži v tem. da je kljub decentralrzacrjl oziroma uvedbi širokih samoupravnih oblasti še vedno ohranjeno načelo absolutne in brezpogojno državne edinstvenosti. Načrt določa znatno razbremenitev centralnih oblasti. Centralizirane nat bi bile samo one stroke, ki so potrebne iz skupnih gospodarskih, političnih in državnih interesov, tako diplomacl'a. vojska, sodstvo, policija, prosvetna politika, saobračaj. pošte, telegrafi in telefoni. V drugih zadevah se Ima Izvesti decentralizacija tako v zadevah ministrstva trgovine in Industrije, socialne politike, ministrstva za narodno zdravje, ministrstva za Sume in rude Itd.
Dr. Marinkovičev načrt pr'znava tudi llroklm samoupravam znatno finančno famostojnost. fz državnegn bud-geta se Imajo prenesti v bndget širokih samouprav razni važni izdatki, ki so več ali mani lokalnega pomena za dotično pokra »ino.
V opoziclionamlh krogih vlada za ta načrt veliko zanimanje in skuSaio demokratje pridobiti zanj ostale opr> zicijonalne skupine.
SNEŽNI ZAMETI V ALPSKIH DEŽELAH.
~- Oraeec. K. dec. (Irv.) Danec je začelo snežiti, la BpndnjeJtajertkfh alpskih krajev prihajajo poročila o velikih snežnih viharjih (n zametih. Vlaki imajo velike zamude. V Gradec prihajajoči vlak) imajo do 300 minut zamude.
— Dunaj. 2<S. dec. (Izv.) Generalna di-rekclfa zveznih Železnic ohlavlja. da le radi snežnih žametov ustavljen želemiikl promet aa nekaterih prozah na Predarej-
Iz demokratske stranke.
Demokratska stranka in kooperacija z Radićem. — Pomirjenje med obema strujama.
— Beograd. 27. dec. (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke jc na včerajšnji dopoldanski seji razpravi al o pripravah za prihodnji strankin kongres, na katerem se ima revidirati program stranke in Izvesti nova organizacija za vse pokrajine. Mestni in oblastni odbori imajo do polovice januaria izvesti volitve. Za dne 8. februara 1924 je določen »dan demokratske stranke«. Na ta dan se imajo po vsej državi vršiti primerna predavan'a. zabave in druge prireditve v korist strankini organizaciji In tisku.
Glavni odbor je tudi razpravljal o sedanji notranjepolitični sitvaci i osobito z ozirom na povratek Sticpana Radića v domovino. Vladna kriza po^taia v zadnjem času akutna. V demokratskem klubu prevladuie politična taktika, da se naj demnkratie odločiio za Radića v svrho ustanovitve opor'ciio* na'nejjn bfoka z ed:n*m c?rjem, da se strmoglavi sedanla radTkaina v'nda. Zanimivo je, da je Svetozar Pribičevič ostal v tem vprnSamu zelo rezerviran. Dcmokratie pričnkti'cio rezultata od posvetovanj, ki Ih ima dr. Korn^ec v Ljubliani in pozneie v Zagrebu. Po teb končanih posvetovanjih uvede Lhiba Pavidovlč pogatanja za končni sporazum opnzlciionntnlb skupin.
V demokratskem klubn le zadnle dni naspala tendenca p°m*rlen!a. da se likvidirajo vse sporne zadevo med desnico in levico.
Vesti iz Bolgarije.
Zakon o zaščiti države. — Omejitev uvoza. — Nesreča v rudniku, — Agronomska fakulteta.
— Sofija. 26. decembra. (Izv.) Cankova vlada pripravlja načrt zakona o znSčitt države. Za bolgarske razmere Je ta korak zelo važen, obenem pa tudi zelo ddlknten ln rl^kanten ln zato mcrodajnl kroti skrbno skrivajo pred Javnostjo podrohnnsti ra-konskega načrta. Vendar pa so nekateri listi te spregovorili o novem zakonu, ki pride pred narodno sobranje začetkom pr1-hodnleca leta. Glavni cilj, ki ca hoče doseči vlada s tem zakonom. Je ta. da prepreči v bodoče vsak poskus ustanovitve nelegalne orzanlzacMe. ki noče Cclovatl proti državni avtoriteti In obstoječemu družabnemu redu. Zakon o zaSčftl države bi zlasti zadel komuniste in zemljoradnike, ki bodo zotovo enerelčno protestirali. Ker pa so v narodnem sobranju v manjSlnl. Jim protest ne bo pomapal. Stvar Je sicer le nejasna, vendar pa je pričakovati, da dobi Bolsranla v kratkem zakon o zaščiti države, ki bo pomenil konec vseh komunlstlčno-zemiioradnlSkth eksperimentov.
Pred prazniki le narodno sobranje razpravljalo o omejitvi uvoza v svrbo stabilizacije leva. Predmetni zakoniki osnutek predvideva posebno komisijo, ki bo v bodoče odločevala o količini uvoznega blaga. V soboto se Je pripetila v rudmlcu »Humni dol« blizu Pernfka velika nesreča, ki Je zahtevala več človečkih žrtev. Debela snežna odela Je pokrila na obsežnem prostranstvu plast premoga, ki gori tc več let Pod to plastjo sc nahaja druga ki Jo rudarji eksploatiralo. Sneg Je prithnll na gornjo plast ki se je udrla In za*?a'a SPodnje plasti, kjer te delalo ta čas 20 rudarjev. Nastal ie požar, ki Je zahteva' 6 Člove*k?h Žrtev. §t!r}§ rudarji so zadobili težke telesne poškodbe. Prosvetno ministrstvo namerava otvoriti agronomsko faktuteto. V to svrho Je odobren kredit v znesku 40 milijonov levov. Razpisan le nntečal za novo zgradbo. Predloženo Je It 20 načrtov, od teh polovica Iz Inozemstva. Prve naerade nI d~h11 noben arhitekt. Premije le dalo ra^sod'^e trem bolgarskim ln enemu tujemu arhi-tetkn.
VprPšanie nemških iwacii.
— Podajanja z nemško vlndo. — Beograd. 27. dec. (Izv ) PMcjrat K. Gjurič je včeraj odpotoval v Herlin, k'er Ima kot zn*tnpn:k naše vlade voditi porama z nemško vlado In nemškimi industrljcl v zadevi reparacijskib dobav.
Včcral dopoldne je b*tn o reparacijah v ministrstvu zunan Ih zadev daliŠa konferenca, kateri so med drugimi prisostvovali minister zunnnifh zadev dr. Nln'ić. minister pravde dr. Ninko PerLi in dr. O. Rybar. Iz Pariza !e glavna re-paracHska komfsua privolila, da se po-samni zavezniki lahko d'rektno p^srn'a-jo z nemško vlado glede renaraciM'Ih dobav. S*alTŠ?e na*e vlade Je. da Ima Nemčija Izpolniti vse svoje obveznosti, sklenjene v svrho reoarac^sVrh dobav
PADEC FRANCOSKEGA FRANKA.
tm ženeva. 17 dec. Na včerajšnji borzi le dosegel franeoski frank nainWe stanje. Padel je za 32 centlmov ln znala tečaj 28.75.
USODA 7PAKOPT.OVA DUrmONDFN.
Pirlz, 26. dec. (Trv.) lr Tunisa prihaja poročilo, da so voiaške straže včeraj ob 7. zjutraj zapazile zrako.p'r»v r>M»xmnn-den pluti v okolici Cabvll. K^m-«ndant posadke se »e skušal radlozraflcVm potom sporazumeti s povel'n'vom zrakop'ova fer ga pozval, da se previdno vsidra. ker f'm so velike sipine. Od zrakoplovne postaja pri Tuoisii ie oddalja 100 km.
94
.Si n v p v ^ k i   n a iVnn.  dn^ 28 decembra W26
Politične vesti
= Nov mlnls'er dvora. Iz Beogra-
da nam poročaio: Naš parili poslanik, dr. Miroslav S p a 1 a j k o v i ć, ki se mudi sedaj v Beogradu, se ne vrne več na svoje mesto. Imenovan bo za ministra dvora. Dosegni minister dvora J a n k o v i ć odide v Madrid za našega poslanika Na to mesto je bil imenovan že lani. Kdo bo ?r^aikovic>v naslednik v Parizu, se ni znano. Kand'đatov za to mesto bo gotovo mnogo, zato bo izbija zelo težka.
= Ka"d*dat na n'banski pres*ol. V Albaniji je stopila na plan monarhistična <tru'a. ki bi rada spravila na prestol ameriškega bogataša Harrv Sinclaira. V Ameriki je vzbudila ta vc^t veliko zanihane in petrolejski kralj Harrv je sedai predmet živahnih komentarjev. Nc\vyorški »VVot-ld« prinaša na prvi strani megovo sliko z nekako ponošeno krono na glavi in Člankom, v katerem ga pozdravlja kot »prvega Albaucac. Tudi v Rimu se govori, da bi albanski mpTuati radi dob^i kakega ameriškega milijonarja za krapa. Albaniji je potreben kralj z denarjem. In tako je postal Sinclair prvi kandidat, kaiti kot petrolejski kralj bi bil prav primeren tudi za albanskega kralia Seveda se ameriška javnost tudi zabava na niegov račun. Nekateri praviio. da ima Sinclair raie štiri kralje v kartah nego eno albansko krono na glavi.
= Zanimiva anketa. Praški »Narodni Listy« so razpisali božično anketo, v kateri pozivajo javnost, naj v poliudni, kratki polemični obliki odgovori na vprašanie. kaj je naiboli potrebno Češkoslovaški republiki. Ankete so se udeležili mnogi odlični javni delavci. Odgovori so bili seveda različni, toda v enem soglašajo vsi, da namreč Češkoslovaška naibolj potrebuje novih, prero "enih ljudi. Svetovna vojna je ubila ljudsko moralo in le nravstveni preporod lahko izbriše vse njene sledove.
= Svetozar Pribičevic o politični sltuacPL Subotiška »Nova pošta« pri-občuje v svoji številki z dne 25. t m. vrlo zanimiv razgovor s poslancem Svetozarjem Pribičevičem o politični situaciji in o razmerah v demokratski stranki. Pribičevic je med drugim izjavil: »Že dve leti se ni sestal kongres naše stranke. Jaz zahtevam ta kongres \ in ta zahteva je tudi dala povod za moj izstop iz glavnega strankinega odbora. V krilu naše stranke se je v zadnjih 2 letih tako grešilo proti strankarski disciplini, da je že skrajni čas. da se ustvari Čista situaciia. Takisto je treba tudi razčistiti vprašanje takozvane politike srednje linije kakor tudi stališče, ki ga napram tej politiki zavzema Ljuba Da-vidović. Davidovič se mora enkrat točno iziaviri, ako odobruje to politiko. Zato zahtevam sklicanje Kongresa. Pripominjam, da sem prepričan, da bo Kongres zasigural edinstvo stranke.« Na \ vprašanje, kako sodi o radikalno-demo- j kratski koaliciji, je Pribičevic poudar- | jal. da je slejkotprej prepričan, da je takšna koalicija potrebna v eminentnem interesu države. Glede opozicronalne-ga bloka, v katerem bi naj bili tudi demokrati, je Pribičevic naglašal. da bi bil opoziciionalni blok mogoč samo. ako bi klerikalci in muslimani suspendirali svoje državnopravne zahteve, v kar pa je težko verjeti. Takisto tudi ne veruje
v možnost radl^no-k'erfkalne vlade.
■
Takšno vlado radikali morda žele, kle- \ rikalci po o tem načrtu resno ne misli- | jo. ker niso voljni, da bi za kakršnokoli koncesijo žrtvovali svoj avtonomi- 3 stični program.  Na vprašanje, kakšne bi bile posledice, ako bi strankarski kon- j gres odobril politiko Ljube Davidovića, Je Pribičevic odgovoril.   »Nova Pošta« beleži dobesedno niegov odgovor ta- » ko-le: »V sfučaiw, da se strankin kon-gres odloe? za dosedanjo poFrttko g. Da- 1 vidoviča al? za politiko srednje   linije, j ako kdo v naši stranki stremi   za   tem j političnim c''iem, potem bi ne mogli več I ostati skupaj.«
= Mednarodno posoi'lo Madžarski. \
Dvakrat je že imel prošli teden svet j Društva narodov, ki ima svoje zasedanje v Parizu, seje, v katerih se je razpravljalo o mednarodnem! posojilu, ki naj se da Madžarski. Načrt tega posolila je bil izročen posebni komisiji, ki se imenuje »komite madžarskega poso-•ila«. Jasno ie, da se more to posojilo dati le pod posebnimi pogoji kot so: ustavitev inflaciie. ustanovitev emisijske banke, zopetna upostava proračunskega ravnoves'a in pred vsem organizacij kontrole zavezniških držav, ki bo nadz;rala. da se bo madžarska vlada -triVfnn drža^ vseh naloženih pogojev. Tr^ba bo napraviti emisijo posoiila za 25H r~'li'onov zlatih kron. Madžari so na'prei računali na 600 milijonov. Inozemski izvedenci pa so preračunali, da h 250 n^polnoma zadnetnie za zopet-nn ure Ptev madžarskih financ. Druga *e~ava ie pa b:la. določiti vsoto, katero So mog*a nfačevati Madžarska na račun 1 oine ndšk^dnme. Države Male antan->e so namreč pnvoble v posnelo samo norj fr.~» rr^^T^. da se en d~*I rezervira za oig^va**^ rpoaracii, Komite je foV'U rta ima MrHžar^a ma''simalno pla'nti d^set mil'ionov zla^'h kron v to svrho. Čeravno je ta številka zelo niz-
ka, se je vendar izrekla — seveda z
madžarske strani — bojazen, da bo oplašila podpisovalce posojila. Na račun amortizacije posojila bo pa Madžarska odplačevala 7 in pol mil iona zlatih kron na leto. tako da bo to obojno odplačevanje reparacij in posojila obtožilo madžarski proračun za 17 in pol mili ona zlatih kron na leto, to se pravi štiri in pol odstotka celotne vsote tega proračuna. Stvar stoji danes na sledeči toćI;i: najprvo mora reparacijska komisija dovoliti letno lOmllijon^ko plačevanje za reparacije, kajti ta komisija edina je kompetentna za to. Na drugi strani mora pa tudi madžarska vlada privoliti v to, ona pa baje pravi, da so ti pogoji pretežki. Kar se tiče medzavez-niške kontrole in raznih reform, stvar menda ne bo zadela na prevelike tež-koče. Madžarska bi bila mogla že zdavnaj prej dobiti to posojilo. Če ne b? bila igrala tako dvomljive politične vloge. Glavni vzrok, da se ie to posojilo tako zakasnilo, je bila bojazen, da se bo Madžarska oprostila trianon^ke mirovne pogodbe in se zvezala z Nemčijo, ki se hoče umakniti določbam versajske pogodbe. Države so se obotavliale dobaviti za posojilo denar, ki bi morda služil tajnemu oboroževanju. Saj je bilo že itak dovoli dokazov na razpolago, da Madžarska ni izpolnila obveznosti razoroževanja. Inteligentni inicijativi g. Bencša in pametni politiki Francije, kateri sami ie največ ležeče na tem. da se Srednia Evropa čim prei upo^tavi v normalne razmere, se imajo Madžari zahvaliti, da so glavne težave, ki so nasprotovale temu posojilu, že premagane. Poga'ania, ki se vod:io med Madžarsko in državami .Male antante. so že tako daleč d^z^rda. da ie pričakovati da se bo vprašanje posojila dalo gladko rešiti.
Juli^ka krajina.
— Učiteljski smdikat   v Sežani.
V ljudski šoli v Sežani se ie vršilo zbo-rovanie za ustanovitev učiteljskega sindikata na Krasu. Glavno besedo je imel pokrajinski tajnik šolske korporacije Itali'an Paolo Zoldan, ki je govoril o svrhi šole v obmeini deželi v prid italijanskemu narodu in državi. Vabil ie slovenske učitelje, da naj vsi vstooiio v sindikat, da bo tako učiteljstvo združeno delalo v okviru narodne šole (italijanske seveda) v korist domovini. Za predsednika je izvoben Ivan Pibernik.
V odboru so: Avrelij Vittori, Valentin Lazzari, Tvan Vlahovič. Fran Stein-mayer, Marija Urbančič in Frminna Turšič. Tajnik ie Vittori. Poslali so pozdrav Mussoliniju. Prefekt in okrami šolski nadzornik (ItaPian^ sta zborovanje pismeno pozdravila. Sindikat pomeni nov udarec na prizadevale slovenskih staršev po  slovenski soli.
— Razstava ženskih ročnih del v
Trstu. Žensko dobrodelno udrrrenie priredi razstavo ročnih del za dnftva 30. in 31. t. m. ter za dan Novega leta. Razstava bo v telovadnici slovenske šole pri Sv. Jakobu. Slovensko ženstvo pokaže, kaj so med letom ustvarile pridne roke naših mTadenk in žen. Želimo najb°lišeg? uspeha.
— Po sedm»h fefin se je oglasil iz Rusije tržaški Slovenec Ivan Brezovec, ki pozdravla svoie znance. Tako se mogoče oglasi še kdo, o katerem se misli, da je že zdavnai mrf^v.
— O sodstvu t Julijski krettni. Iz Trsta: Navajeni smo bili imeti do s .dni-kov zaupanje, dokler so nam krojili pravico izkušeni gospodje, ki so se postavili v bran vsakemu nasilju in vsaki krivici. Brezobzirno postopanje italijan ke vlade ž njimi je imelo za posledico da so se ti značaji rajše umaknili, kakor da bi sodelovali pri krivicah in ker se jim ie gnu-silo politikovanje no sodnijah. Sedai imamo izpraznjenih do 70 mest Sodnikom, kateri so ostali, je odvzeta vsaka samostojnost, ki jim jc bila prej zajamčena po osnovnih zakonih. Ker so izgnali dobro kvalificirane sodnike, so provzročili povso-di po vseh oddelkih zastoj dela, tako da čaka na rešitev na stotine spisov In stranke radi tega trpe ogromno škodo. Italijanski sodniki so hoteli proglasiti italijanščino za uradni iezik. da se ie toliko hitrejše slovenščina iztirala Iz sodnih uradov. Zagrizenost je Šla tako daleč, da se ie prepovedalo slovenskim strrmkam govoriti slovensko z njihovimi zastopniki. Italija se šteje za kulturno in moderno državo, zato pa je tako njeno postopanle toliko bolj nezaslišano. Pod prejšnjo vlado se Je razpravljalo v desetih priznanih jez kih, vendar suverenost države ni bila ogrožena. Važne izpremembe so se izvrševale zakonodajnim potom, tu pa čuvarji pravice kar na svojo pest odpravijo slovenski Iezik. Italijani so govorili o potrebi odrešitve, da prisije svoboda v pokraline ob Trstu ali sedaj naj nam povedo, kje Je pravzaprav uvedena tis*a italijanska svoboda? Za tržaškimi sodniki je mošlco prikorakal predsednik okrožnega sodišča v Oorlci Rrelich. ki Je na lastno pest vrgel slovenščino Iz sodnih prostorov v Gorici, potem pa tudi po deželi. Ljudstvu se nalagajo ogromni davki na sploh In radi nasHnfh odredb za sodmie mora slovensko ll"dstvo dratro plačevati še tolmače in zakotne pisarje.
Društvo Z** jrf^^o jen^nl^lce^a
S1LVESTR0V0 ,jiri Valjavcu". i
Gosnodarstvu
O DELOVANJU TRGOVSKE IN OBRTNIŠKE ZBORNICE.
(Konec.)
Sodlalnopolitlčne zadeve.
Posebno pažno Je posvečala zbornica socijalnopolitičnim vprašanjem. Poleg manjših akcij, kakor glede poimenskega predpisovanja zavarovalnih prispes-kov In drugih je zbornica poslala obširno saome-nico, "sprejeto na se;i združenih odsekov dne 12. novembra ti. ministrstvu tn socijalno politiko, v kateri opozarja na Škodljive posledice, ki jih ima zakon o zavarovanju delavcev na razvoj našega gospodarstva. Pri izvajanju resa zakona se kaže očito napaka, ki Je b la storjena s iem, da se je zakon izdal brez sodelovanja prizadetih krogov. Spomenica graja visoke upravne stroške Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani ter stavi konkretne predloge glede reorganizacije tega urada in znižanja zavarovalnih prispevkov. Uprava se naj poenostavi, iz 12 oddelkov se naj naprav; 5, a število urad-nišrva se naj reducira na 80. Da se lokalnim faktorjem omogoči večji vpogled in intenz'vneiše sodelovanje pri socijalnem zavarovanju, je predlagala zbornica, naj se dosedanje posredovalnice, katerih Število se ima skrčiti, reorganizirajo v posvetovalne organe r večjim številom izvoljeni zastopnikov iz vrst za'nteresira-nfh krogov. Zavarovalni prispevki se naj zniža io na stat'stično utemeljeni minimum.
Ponovno je zbornica intervenirala glede Trgovskega bo!nfškega fn podpornega društva »Merkur«. Akcije so Imele v toliko uspeh, da se je posrečilo likvidacijo društva, ki je pred vid' na v zakonu, dose-daj Še zadržati.
Glede dotoka inozemskih delavnih moči je zbornica izjavila svoje principijelno stališče ministrstvu za socijalno politiko, naj se dotok inozemskih nekvarfi-ciranih moči zabrani, dovoli nai se pa upo-tovanje potrebnih kvalificiranih strokovnjakov in to na vsakokratno prošnjo posameznih podjetnikov.
Pri prošniah za dovoljenje bivanja v naši državi, ki ifh vlagajo tnozemci, ki izvršujejo v naši državi v zmislu zakona o zaščiti delavcev posle višje vrste (inžener-ji. poslovodje, kprgovodje itd.), kakor tudi pri prošnjah samostoinih inozemskih trgovcev in obrtnikov, ki se želijo naseliti al; bivati daljši čas v nnši državi, se obračajo ob'asti v posameznih konkretn;h primerih na zbornico za izjavo. Zbornica je po zaslišanju strokovnih organizacij tozadevnih izjav izdala 59, od katerih je biio 40 pritrdilnih. 17 negativnih, v 2 primerih je zbornica soglašala samo za 6. odnosno 12 mesečno bivanje prosi!ca v tuzemstvu.
Izvrševanje zakona o zaščiti delavcev je zbornica dne 12. novembra 1923 predložila ministrstvu za socijalno politiko izjavo k pravilniku glede delavskih legitimacij.
Zbornčni predlogi za omiljenje, odnosno ukinjenje zakona o pobijanju draginje žal niso imeli dosedaj še zaže'jenega uspeha. Pri izvrševanju zakona je pa zbornica z izjavami, ki jih ie dajala na konkretna zaprosila sodnih oblasti skušala doseči utemeljenim trgovskim načelom in upravičenim potrebam trgovskega poslovanja primerno izvajanje zakona.
Prometne m carinske zadeve.
O prometnih zadevah, kjer beležimo v zadnjem času mnogo dalekosežneiših dogodkov bo podan podroben referat. Zato bodi tu le izraženo veselje in zadovoljstvo, ki ga vzbuja v gospodarskih krogih prometnega ministrstva, da se železniško omrežje Slovenje združi z novim letom pod enotno železniško upravo ravnateljstva v Ljubijani.
V carinskem oziru je važna uvedba carinskih konferenc, ki se sedaj redno vršijo na glavnih carinarnicah v Ljubljani, Marboru. Celju, Jesenicah in Rakeku. Prve konference so se vršile v Liub'jani in na Jesenicah dne 26. ter v Celju in Mariboru 28. novembra, v Rakeku pa 15. decembra in so naš!e velfko zanimanje v gospodarskih krogih U?ati je, da se bo s stvarnem razmotrivaniem in proučevanjem raznih carinsko-tarifnih in administrativnih vprašanj na teh konferencah dala doseči marsikaka važna in potrebna pre-memba carinskih predpisov.
V kratkem pričakujemo rudi osnovanja centralne carinarnice za Slovenijo v LJubljani, s čimer bo napravljen važen korak za gladkeiše poštovanje carinske uprave, ki je že skra'no potrebna. Zbornica želi, da generalna direkeja carin svoj tozadevni promet čimpreje izpelje.
VeleseJmJ In razstave.
Tretji ljubi anski veleseim, katerega je počastilo z obiskom Njegovo Ve'ičanstvo kralj Aleksander I. je kljub kreditni krizi končal z zelo zadovoHtvim rezultatom. Po uradnem poročilu je bilo sklrnienfh za 341 miliionov dinarjev kupčij, na čenvir participira največ strojna industrija z vsoto rs milijonov dinarjev in industrija poljedelskih strojev In orodia z 52 mitiioni dinear-ji. Njegovo Veličanstvo kralj A'eVsandcr je posetl! tudi mariborsko industrijsko obrtno vzorčno rz'ožbo. ki se je letos priredila v povečanem obsegu.
Pozdraviti je težnje, ki so se pokazale ob zaključitvi, da b? se prireditev v bodoče združila z ljubljanskim veleseimom. Krajevne razstave sadia, živine in vinski sejmi so končale z zadovoljivimi praktičnimi rezultati.
Ustanovitev borze.
Za nadaljni razvoj našega denarstva In za inicijativnost v gospodarskem delu je izredno važna ustanovitev blagovne in efektne borze v Liubl:ani. katere ustanovni občni zbor se je vrš'1 dne 6 avmista ti. Z izrednim ohčmm zborom 26 nrivembra, se le krog članstva izdatno razš'ril. V ponovni sromeni?ah ie zbormca povdariTn neogibna potrebo, da nai se koitreslja lmh-lianske borze čimprei dopolni tudi z dovoljenjem vaiutnega jo deviznega prometa.
Zakonodajni načrti.
Ministrstvu trgovine ;n industrije ie dala zbornica svoje mnenje o proiek'u konvencije, o arbitražnih oJredbah, ki ga je izdelalo Društvo narodov ter o nr-čr i Izpremebe za\ona o družbi h z ornetjeno zavezo, ki ga jo sestav;! oddelek mini<:-Stva za pravo<odstvo v Lmbljani.
Nadalje  ;e  proučila   zbornica Projekt
enotnega rudr'.r.-k-ega in šnmarskeca zakoni za ceio kni;evino. V izjavi k pro"- [tu ruda-rske^a zakona zr- TPica predlaga več tzp'emerrb glede krmpetence rudarskih oblasti, kakor tudi g':cc predpisov o fskan;u in obdelovani r;:d o rudarskih združbah o rudarskih bratovskih blagaj nah. o odnosai;h med rudarskimi podaniki in njihovimi uslužbenci in deiavci ter posebno glede določb o rezalnih davkih
O načrtu enotnega š'imarskega zakona, ki ca ie ;rde!aio m:n;strsfvo šum in nrd se je že od 12. do 20. decembra 1922 vršila v Beogradu anketa strokovnjakov, katere ?e je ude'ežtl tudi zborn;čn: član g. Josip Lenarčič. Str^v-^vne organizacije so se izrekle proti vladnemu načrtu je z-vo ministrstvu za šume in rude zbornica priporočala načrt, ki ga ie izdelal za Jugoslovansko Šumarsko udruženje g. ing. Ante Ružič.
Zbornica se je udeležila izvozne konference koncem avgusta v Beogradu, medtem ko je bila konferenca jrlede veze z morjem in ureditve jadranskih pristanišč, ki se je imela vršiti letošnjo jesen, preložena. Itsotnko je bila preložena konferenca vseh zbornic glede davčnTh in prometnih vprašanj, ki jo je bila sklicala Zncr:b-Ška zbornica ena drugo polovico janeuar-ja. Naposled je še sporočiti, da je zbornica organizirala sprejem delegacije Češkoslovaško- Jugoslovan. narodno-go<-r»ndarskega udruženja iz Prage, ki se ie rmrdila k^nec oktobra v Ljubljani in v Mariboru. Zbornica je prejela od Udruženta iako Ijnbez-niivo zahvalno pfsmo. Naj bi ta poset češkoslovaških trgovcev In industrijalcev rodit pričakovane uspehe v prid gospodarstva obeh držav.
X    X M
—g Kme*nski tečaj*. Tekom sromladi m po'et'a i. 1924 se vršijo na drž. kmetijski šoli na Ormu sledeči tečaji za prak1"!-ne gospodarje: I.) Kletarskl tečaj dne 23., 24. in 25. januaria. 2.) sndinrskl tečaj dne 18., 19. in 20. februnrin. 3.) tečaj ra pr delovanje in umno uporabo krme, dne 21., 22 in 23. februarja. 4.) tečaj za vinogradnike dne 24. in 25. februarja (delo v vinogradih, obrezovanie trt itd.), 7. apri'a (spom'adno cepljenje trt) in 10. in 11. junija (zatiranie škodlj vcev, zeleno ceolie-nje trt). Tečaji so teoretični in prakt;:n; ter se pri njih gospodarji lahko v dotični stroki dobro izučiio Ker ie pouk zelo važen, je že'eti. da se udeleži čim več gospodarjev. Oddeljenim revnim gospodarjem se dovoli prispevek v hrani in s prenočiščem na zavodu. Kdor tega želi, mora se izkazati s potrdilom županstva. Priglasitve sprejema ravnatelistvo drž. kmetijske šole na Grmu, p Novomesto in sicer za 1. tečaj do 10. januarja 1924. za 2. in 3. tečaj pa do 20. jnnnarja 1924, za 4. tečaj pa do 10. mflrea 1924.
—g Kletarskl tečaj. Sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, je nu^no potrebno, da se na5f vinogradniki popri-meio umne$ra kletarjenja, da prdeluiejo dobro, okusno, čisto In stanovitno vino. ker ie drujrače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konk'.:r!:r*!. Kaj pomaga gospodariii-Vnogradniku >e tako lepo grozdie, ako ne zna iz n-'ega pripraviti take p";ače, knkršna se dandanes po svetu zahteva. Ravrotako je tudi za kletarje, vinske trsr^vce in gostilničarje, ki posreduješ pr,v:!?'o vinn med ori-delovnbem in občini m, znan:e umnega kletarstva, zlasti pravilnega rflvnan;a s posodo in z vinom ne bhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najslabša p:iača. Oa »majo ukaželini priliko, se v umnem kletarstvu izučit!, priredi državna pmctnska Šola na Grmu. v Novem mestu, dne 23.. 24. in 25 ''anuaria 1924 trodnevni kletarskl tečni. Kdor se misli tečaja ude?e'?;ti. zg'as? naj se do tO. zannaria 1924 pri ravnnte'istvu šole. Revn^:?:m udeležencem, ki se Izknžeio s ootrdPom županstva, se po možnost? pomaga s prehrano in stanovanjem. Ker ie število udeležencev omei^no. treba se je, komur je na stvari ležeče, čim Drej zglasiti. Vsak, kdor bo v tečai sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred prtčetkorn obveščen.
—Z Državna borza dela. Pri vseh »Državnih borzah dela« v Ljubliani. Mariboru. P*uju in Murski Soboti je iskalo v oretek'em tednu od 9 do 15. dec. 1923 dela 180 moških In 79 ženskih delavmh moči. Delodaialci so pa iskali 125 moških in 50 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršbo 100. Promet od l. januarja do 15. decembrn 1923 rzkazuie 42.9°5 strank in sicer 19 295 đe'odalalcev in 23. 61D delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 12 ^4.
—g Trgovski koledar za l 1924 ie izšel ter ima naslednjo vseb:no: Trgovčeva narodna zavest in narodni p^nos. Slov. trgovsko društvo Merkur in odbor. K'?ra-torii podpornega zaklada, posredovalnica, pndpnrni zak'ad koledar. Borzne u^ance Novosadske in Zagrebške borze (blagovne) In posrrme rr»** n ? »bŠVr b~rz<* za Žitno trgov"no in za kupčiio z mlevsklml Izdelki. Uzance v svetovni žitni trgovini. Trgovske vrste pšenice, računanje obresti, računanie dobrčka. tabela za izraču-nanie dnevov, o lesni trgovini, imena lesa v slov., nem., ital. in iatnskem jeziku barve in lastnosti lesa. njesa vsušek in trpež-nost, povprečna teža lesa, po rabliivost posameznih vrst lesa. o manufakturi (spisal J. J. Kavčič), (predllstvo. tkalsrvo. plc-ten;narstvo. priravnavame (apretura) ko-Tko se rabi za obleke bkaga). solidnostv kupeiii mere in vage (stare hi n^ve). stare srbske mere. denar raznih dr'av, tabela za razredčenje alkohola, pristojbine
za paketne pošiljke, por- b ! ;h gob za narodno gospodarstvo, o p^r;.h; t;on Inesa jermena. Lzračunanje premera in obrača-jev jermenve in dolgost jermena. Ljubljanski velest: .m. M inarstvo. Raj trgovca važni v.reki. Letošnji koledar S nji:ku-je po obširni in i;:oorni vseh ni tako, da ie vreden sovrstr.ik pred vo;no teišliri koledarjev dru.v.va Merkur, oziroma je še boljši ter veiiko praktičreš- cd prc.s- |tn Koledar prav toplo pr"p*-roč moo občinstvu, posebno p^ sloven? m.":iu trg vstvu m
privatnim nameščencem. Koledar ;e uredil gos p. Fran Zelenile. Cena koledarid, ki je lično v platno vezan. :% s p šinno vred Din 15. Naroča se pri: Siov. tre^vsko društvo* Merkur v LjubMnni, G-ad'š?e 17 i.
—g Trgovski stiki s S> Ico, Ker se je pripetilo že več primerov, da so bi e domače tvrdke. ki so stopile v stik,, z nepo/n:.-nimi švicarskimi državliani oškodovane za večje svote, opozarja Švicarski konzulat v Zagreba, naj sc pred sklepanjem trgov-sklb poslov z nep°^nan;mi švicarskim-; državljani prosi pri njem ra Informacije, osobito, ako bivajo take osebe že več časa v naš; državi!
—Z Znižnn'c Železnikih tarliov na Ceno slovaške nu Iz Prage nam poročajo, d » u čehoslovaška vlada sk'enila znižati tarif« na vseh železnicah ČSR In sicer za potniški in blagovni promet. Nov cenik stopi v veljavo s 1. Januarjem 1924.
ppnwpf3.
OPERA »NOTRE-DAME«.
Franc Schmidt Kaj je on s- svojo opero, svojo glasbo za svojo rojake, kaj za nas? Mislim, da nv. Najmanj \ nas Jiiffoslovene. Padi bi sicer, čc bi nam uprava pokazala n. pr. Mozarta, \Vagnerja, R. Straiissa, Scbreckerja it J., 1 udi, ki imajo mednarodni sloves, komponiste, ki reprezentiraio nemško v' bo po širokem svetu, ki so govorili al govore nove besede, ki odkrivajo nova pota. toda Schmidt ni stori ni to ni kaj drugega, in danes ga slišimo V Ljubijani. Za Blechom • udt! S kakšno pravico? Zakaj r n npiava servira stvari, za katere se po svetu nihče ne trga. ki za nas niso nikaka glasbena odkritja, ali pa morda le v negativnem pomenu? Prepričan slmp. da bi za::; -mogli z našim orkestrom in našimi solisti zmagati častno hi Še več ljubo opero R. Strassa, ki je šel po svetu in še Ere z bliskom in gromom in katerega ime pozna vsak napol muzikaličen vrabec na stralii. Pri nas pa razen par sin-foničnib niegovib stvari in pe^mi nc poznamo ničesar. Ali pa kaj večjega VVag-nerjevega? V resnici bi tedaj IzvrSili kulturno delo. s katerim bi se lahko pobimali pa obenem spoznali ljudi, ki pred svetom kaj veljaio in ki SO reprezentance nemške glasbe, tipični za njen razvoj. Schmidt za nas v tem oziru nc pomeni niti toliko kot Blech. Kako smo prišli do »Notre-Damc<, mi je sploh uganka.
V zadniib dvajsetih letih ie Schmidr slišal dokaj glasbe, saj jc- sedel v orkestru dvorne opere kot čelist. jo je reproduktivno ustvarjal, jo doživljal. In vendar od gledališča ni mnogo pmiiti-rai, niti v tekstu, na tudi ne v glasbi. Z otro.sko naivnostjo sre   celo mimo teatra.   Nedramalika par c^ccllence ie v operi niegov stiini princip. Komoroo-g'asbeni   SCherzo   prve ekspnzicijske scene je glasbeno s^oro brez pomena in naravnost okoren. Gre mimo nas brez vtisa.   Orkestralne   med;gre,   kra še, daljše dejanje po možnosti rctardirn;", namesto da bi ie poživile, dvigale. Značilno pičli  r?;:ki melodični dotnlsleki, kojih najboljši   morcla   spominjajo na srnetannvske Iir'zme. se borazl'ivo o giblje jo dramatičnih stopnjevanj in viškov. Zagoni, dvigi so sicer tu. a so kot curek vede, ki se izgubi v pe^ku. I/ubavne scene, vzemimo n. pr. drugo sliko, so tako neerotične. kar se le da. Ako bi ne bilo tistega nečloveškega krika rTsme-ralde in nato stare krčmarice,   bi vse skupaj ne napraviio nikakega efekta. Krik in vik vzbudi poMušavcc, ki so ob dolgočasnem nrpovcdnvaniu Orcngo-aria in arliidiiakona ter ob neliubavni Inibavni sceni zaspali, iz dnbrodeinega polspan:a.   SehmMtov tematični materijal, reven in gol,   ne more mknmor; edine forme, ki ?ib nporablja SchmkH; da da svoiem glash?nemu do*/ivlianiu duška, so v a r i i a c i i s k a oblika, nekoliko revnega temačnega deta, pas-sacaglia f^rma in v najskrajnejšem slučaju polifonsko. sarno na sebi zelo ko-mndno obravnavanje a^^m^t'^ne gla<?-beno-me!od'*ne mi^li.   Značilna za to moio trditev je prva ali J-'*ga s 1 i k a drugega d^;ania. Kaj naj gledališče, na primer, prične z zborom, ki v drugem de anju v oratorskom stilu na dnlgo in čJroko pr;kriva poslušalcem, da ie Kua-s'modo I^siner 1  > rešil   v cerkev, ki kot azil nio reši po pravilih srednjeveške ju^tice ored «^mrtio? Poslušalci pravzaprav n't; ne vedo. za kaj se gre. Zbor. imenujem   ga   na'ašč* »pevski zbor«, mirno. neg'b!*ivo Čaka. kai bo iz vse te komcdi'c. Ko Kua^imodo vrfo na levo in dc<mo krvnika začne ta »nevski zbor« peti. in živa duša ne ve, zakai se gre. fn ravno to ie pravzaorav dramatičen višek   vsega   de:an'a. »Pevski zbor« poie lepo pod nevidno taktirko svoie zač^denie v fugiran~m oratorij-skem stihi in s t**rii t^mel;:to o^kvari vpliv nrriadr!'* rrš:K'e ^smeralde.
Orong^ar in Kna^:m^do glasbeno ne živita svoje življenje. Zunanje inrzli.
Književnost.
notranje slino vroči lažl-pobožnjak ar-hidijakon je karakteriziran s par koralno donečimi glasbenimi frazami,   ki ne »likajo njegove notranjosti, njegove duše, a le uniformo duhovnika. Enako riše glasbeno Schmidt Csmeraldo. Nekoliko čardaške ogrske muzike In du§a Esme-ralde je   narisana.  Delo  komodno in lahko. Vojak — marš, voznik-fijaker — marš, poštar — poštni rog itd. Njegovo duševno, notranje živlenje pa   je postranska stvar. Schmidt slika uniformo, klika newagnerijansko dušo, a zunanjost Človeka. Kaj briga, njega, da bori duhovnik usoden boj s seboj, on ga nariše s par koralnimi akordi in delo je izvršeno. Kvečjem dodene tej koralni frazi par bežnih prehodnjih not. Esmeralda je, seveda, dete. rojeno med   Madžari; saj so po Schmidtovem naziranju vsi cigani Madžari Hugo tega ni nikjer trdil. In ravno ta stilizirana madžarska glasba je višek vse opere. Brez nje bi »Notre-Dame« propadla. V Isti sapi pa tudi ta madžarska glasbena misel dokazuje, da je Schmidt glasbeno impo-tenten. ker mora iskati glasbeni izraz za doživetje osebe   v njeni muzikalni nacijonalnostl. Sicer pa. a!i so vsi cigani madžarske narodnosti? Ce čltaš Hu-goja. zdi se ti, da je Esmeralda Španjolka. Komponist tu seveda dela. kakor hoče. Niegova volja  bodi sveta. In Schmidt, ki je preživel toliko časa v orkestru, dobro ve, kai hoče. On dobro ve, da se vjame publika   na ilmanice grobe, krvave kino - dramatike, četudi ta ni utemelienau    duhovita. globoka. Oospod VVilk je tisti, ki Ima prvo besedo. Schmidt je pri operi »Notre-Da-ms« Isto kot Risto Savin pri »Oospo-svsiskem snu«. Končno libretist odnese zmago. Gorje, če je komponist odvisen od libretista. seveda, libretista, ki se mu mora udati komponist! Se ruiše Pa je. če komponist zaostaja za llbreti-stom. In to ie bilo v slučaju »Notre-Da-met. Psihološki problem arhldijakona. njegov egoistični, hladni sklep,   da je boljše pogubiti F!smeraldo kot pasti k njenim nogam kot premaganec glasbeno ni niti v naiprlmitivnciši meri slikan.   Vsemu   temu problemu se ogne Schmidt s par lahkomiselnimi glasbenimi frazami, zajetimi   iz   čardaške in koralne teme. prisojen© zdaj Esmeral-di, zdai arhidiakonu.
O vsej stvari dalo bi se še mnogo, mnogo govoriti. Toda nI vredna. Priznavam pa glede tehnične Schmldtove spretnosti, da je orkestracija nad vse zanimiva, moderna, saj je moz" imel ušesa, ko je živel v orkestru toliko In toliko let. Muzičar je izvrsten. Trud. ki ga je Imel g. Matačić, orkester in solisti z zborom vred. je vreden boljše stvari. »Notre-Dame« je muha-enodnevnica, in ml nimamo prav nič od nje.
Solisti so bili vsi brez Izjeme na svojem mestu. dekoracije, razen prve slike, ko čutiš, da nisi na trgu. ampak v nekaki veži. na višku, orkester največ po zaslugi temperamentnega dirigenta g. Matačiča naravnost idealno Izboren, navdušenia več kot stvar zasiuži, isto-iako vencev itd.
Po reprizi pa bi rad povedal še to m ono. Pred vsem pa ugotavliam že danes to. kar se rekel uvodoma: »Notre-Dame« in z nio Schmidt za nas Slovence ne pomeni prav nič. —č.
— Koman Bendć: Pohojena gred«. V avtorjevi    samozaložbi   le   izšla  v Gornji Radgoni nova zbirka liričnih pesmi. Roman Bende ni prvi In ne zadnil. kl orie led'no naše poezije s toho, nikakor pa ne z moderni p'ugom.   Zato so brazde prej podobne praskam po zapuščeni niivi, kakor pa sledovom duševne in miselne poglobitve v način pc*»?iškeea oblikovanja bogate snovi, ki jo nudi pesniku  vsakdanje realno žlv!;en;e. Pri nas se je udomačilo nari-ranje,   da mora bit; vsak Peeazov iezdec sentimentalno,  nesrečno, slabotno, od vseh MPufčeno.    pozabljeno   in zapostavljeno bitje, ki je v vsem svojem nelianju odv;sno od muhastega prsti krute usode. Us<>da vsakeca pesn-ka pa mora biti kruta, drugače mu užaljeni mu m sploh odpove svojo   naklonjenost.     Efekt   brezsrl.Teea udej-atvovanja  usode ie seveda v skladu z do-tf£n?m   nesrečn'kom.    Pnemu   je nezvesta Punca, druef vidi  v llvfll bitjih od sočloveka do mrčesa same protivnike, tretiemu luna na nebu ne Sile dovolj iasno; ?c*r<: ;e obupal nad živltenem zato, ker niti sam ne ve. kaj hoče in tako cre a verija v neskončnost. Bende" it tuti? nesrečen Pravi namreč, da   e »Pobojem grada« erltaf nad svežim  rrobom   n'eeove    prerano umrle mladosti. Njegova brermeina nesreča pa ne obstoji samo v tem. da je po lastni krivd! prezgodaj Izgubi! m'adost, neso je nesreče* v vseh štirih d^menz:iah. Domovina mu dela silne preglavice, ber ni popolna (kdo In kaj pa *e sploh popolno?) dekle   mu ni v5»č  ker ga nc litih? po pesn'Ske« receptu, vse drugo vkli v črni luči.   ker dozdevno nesrečen člnvek snioh ne more objektivno anfelftf. fšče  kakor sam tudi. v vesolK-s*vu b:7;em rnera, česar ni mogoče najt! n* zemlji: Re«nire. l.iubezm". Lepote. M m. Čudovita  zadava! TsV^tl v vesollsfvu nečesa, kar «p!oh ne eks7st*ra. K^i pa naj bo Bste »neVa>. kar bi lahko mšll v vesolj-stvu?    Morda ponesrerena kometa,   k! je Izeubi'a v hrzofeku Svoj rep Cemu so Iju-d'e tako čuc'ov'to naivni In hočeio umetnost na vsnk nnčln spraviti med obbke? Kaj živ':enie »a  zemlji,    rea'ne vsakdani« razmere, to. kar v*dmn v svoji okolici kar živi z nnmi Jn kar tvor? celoto, čiie del smo ml tajni, ni sposobno dati poitcbot brane
urnemI5kemu poleta? O. samo najti le treba to hrano, ki leži v bocatih zakladnicah na vsakem koraku. Toda pesnik je že taka prikazen ki ne sme govoriti o realnem življenju, sicer bi utegnil izgubiti to, kar tvori nje£ovo bistvo — Čaroben sijaj nejasnosti, nerazumljivosti In tavanja v morju abstraktnih pojmov. Bendć sam pravi, da išče in ne more najti. Seveda ne bo našel, ker ne sna iskati. Zaokrožiti izvestno misel, da odsrovarj« nomenklaturi in ne aa-sprotuje pravilom o rimi, le daleč ne pomeni misliti in ustvarjati. Toliko v splošnem. Drugače pa je »Pohojena gruda« prav simpatična in kot sestrica nikakor ne dela sramote mnogim drugim pesniškim zbirkam.
— Narodne   pravtflce   iz   Prek m tj rja.
Priredila Kontler in Kompoliskf. Založil »Učiteljski dom« v Mariboru. Knjižica prinaša prijazen pozdrav lz mani znanega nam pravljiškega sveta na oni strani Mure. Par pravljic je napfsanih v domaČem narečju, druge so spretno In gladko prirejene. Opremljene so z osmimi prav čednimi Ilustracijami. Lična knjižica ne bo le decl nudila prisrčnega vsselja, segal bo hvaležen po nji tudi vsakdo, kogar zanJma slovensko narodopisje. Gospoda Pisatelja naj bi započeto zaslužno delo nadaljevala!
BNhMi veslnlk.
— Silvestrov« noč pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Nar. domu obeta po-sernfkom kar se tiče koncertnega vzpore-da. pa tudi raznovrstne zabave res prijetno, domačo pr'reditcv. Pav'lioni bodo nudili Izborna jedila in prvovrstno vino. sre-čolov krasne dobitke, plesažel'nl pa se bodo lahko vrtel!, ko!;kor se Hm ho zliubllo. Svlra Izvrsten orkesfer. Na obilen obisk Sllvestrove noči vab! nailepše vse dru-štvenlke in prijatelje društva odbor pevskega druSrva  »Ljubljanski Zvon«.
— Seja odbora Zver« slov. pevsktlr zborov ▼ o**ek. dne 2S. t m. ob osni h t večer v Glasbeni Matici.
— Občni zbor Sokolskega društva v
Kočevju se vrši na sv. Treh kraljev dan v druitvenf telovadnici ob 9. Odbor.
— Gradbeni odsek Sokola In žirovnl-kov zbor v Št. Vidu nad Liublinno priredita 31. trn. ob 6. zvečer zabavni večer pri »Slepem Janezu« v Žnpuzah. Vstop prost.
— Na sporedu SHvestrovega večera »Ljubljanskega Sokola« so poleg koncertnih točk muzike dravske divizijske oblasti, tudi še telovadne točke, mramornnti kipi, komični nastopi. Silvestrov govor, alegorija in po polnoči ples. Natančen spored se bo objavil. Začetek prireditve ob 20. (8. uri) zvečer. Vs*opnina: Za člane, a le v predprodail. 10 D n, za ostale posetnike po 20 Din. Članstvo se zatccadelj posebej opozarja, da si preskrbi vstopnice v pred-prodaj*. Vstopnice se bodo dobivale v pred-prod-Tjl v sohoto, 29. decemhr« od 17. do 19., (5.—7. ure pop), v nedello 30. dec. od 10.—12. ure in v ponedellek 31. dec. od 15. do 17. (3.-5. ure) popoldne.
»KINO TIVOLI* predvajn od 27. Ć 30. t- m. nov, zanim' - film,   ^ruLabno dramo
Jla trnjevl poti"
« •
Tnristfka in sport.
DOMAČE NOGOMETNE TEKME.
Zmagovalec za pokal GradjanskL
— Zagreb, 27. decembra. Rezultati nogometnih tekem za boka! na božične praznike: Na bož;Čn! praznik Građanski : HjJk 4:3. na včerajSnj! praznik Oradjanski : Conjordia 4 : 3. Haik : Concordia v nedeljo 23. trn. 7 : 0.
— Beograd. 27. decembra. Dunajska Admlra : Jugoslavija 5 : 2.
— Split 27. decembra (Izv.) SpM'ski Hajduk 'e Priredil nogometno turnejo po Tun:su. V Tunisu ic premagal prvaka tunl-Ikih nogometnih društev Avantgarde. Rezultat 3 : 0.
INOZEMSKE NO OO M ETNE TEKME.
— Barcelona, 26. decembra. Rezultat nogometne tekme klub Barcelona : Sparta Praga l :0. Tekmi je prisostvovalo nad 30.000 gledalcev.
— Bilbao. 26. dec. PraSka Slavlja Ja pofntVta španskega prvaka atletlčnl klub Dilbao. Rezultat t : 2. Pri revanznl tekmi le bila iera neodločena 4 : 4. Zmaga Slavij«
je vzh^ila prve dni vtVVt senzacije.
— Saragosas, 26. decembra. Pralki DrC : Sarazossa 7 ; 0.
★  * ★
— planinski koledar za 1. l°24 ie mnogi niso plačali. Da mi prihranijo nadnljnc stroške, prosim, da to nemudoma store. V sredini januarja terjati bom moral zamudnike In naj dotični, kl koledar slučajno niso prejeli vrnejo opomin s or'pombo »N'sem prejel« Na podlagi t« izjave morem na posti rek'.^m'ratl priporočeno pos'ani koledar. — S tem letnikom preneha koledar izhajati. Imam v* Se nekaj v zalogi ter ga poSliem it tistim, ki naVažeio denar po spremnici ž« v naprei. — Rottcr.
— Drsal šče pod TIvoMJ-m. Ker Je nastopil že občuten mraz — 4 do 5* pod n*5-lo. Ie pričakovati, da zamrzne Tivolski rib-n<k. Ko bo ledena skoria na mestnem dr-spUSču dosegla na debelosti 12 cm, *e drsalna «rzona otvori proti dnevnim, odnosna sezonsk'm kartam.
sprejemamo ie
do 29. decembra zvečer«
Na dnu življenja...
Senzacionalna aretacija vlomilske družbe v Ljubljani.
2« minulo soboto je oai list kratko v lokalni kroniki poročal o drsnem poskuse« nem vlomu ▼ uradne prostore »Kmetijske družbe« na Turjaškem trgu, od koder SO hoteli vlomilci odnesti pisalni stroj, oziro* mi so gotovo hoteli izvesti temeljito one* racijo na družbeni blagajni, ker «o nosili « seboj kompletno rasnega povsem moderne« g« vlomilskega orodia O tem poskusu smo doznali nekatere podrobnosti:
Okoli polnoči je prišel domov v hiH n« dvorišču »Kmetijske družbe« stanujoči stavec Ivan M. Ker n? mogel odpreti glavnih vrat. je od*e! v Salendrovo ulico, od koder je stopil skozi vhod n« dvorišče Bas n« vlomilski posel se priora vi ia io*a vlomilska tovariša ata ae njegovega prihoda tako moč* no preatraSila. da «*a jo umih krač oopihala čez leseno, notdrupi meter visoko ograjo na Goaposko ulico. Pri kobacaniu čez og-aio sta povzročila rooot, rsled česar je p°«f"l pororen v bližini se n«h«'«io^l atra?nik A h r a m. Skočil ie do prvet?« vlomilca, ki je nosit t"di velik, hn^s^o obložen nahrbtnik. Sfavrc M ie za^lrdoval d"'C»ga. a mu le ile arečno odnesel nete v daliavo. M ga je vsfed nolne 1'»ne spornal in ga ie norn^ie poliri?t d^'gi dan aretirala na podlagi M.« oveffa orisa.
V sohoto d^*^Mne le fasHr?1«AI revtml n»nV«">mrV g ^aM"t« oba obtoženca t*on« front'ral In «rv>rnal ie v nilb os**b*h notlriil *e d~bro man« O"«totovra hra*« Pavla in VM« Kini. VI ata ianskrmn ob««ln. atvit hTrrfTT»mno 5e v rl^br^m jt^TtJn«? Is rnunfi »menlxn*'*'s» f+^%/»*»«a or*d lii'bll???«« sko poroto, ko sta s Iniritizmom skušala oalenariti res^avratertt Zore«, laatniVa neke daniaga hotela »Triglav« v Kolodvorski ulici. Omrnirnt afera ae le *a oba obto« žene« končala srečno in ata bila onrosčena obtožbe goljufije. Proces Je vzbudil takrat
splošno ran?n>»rie in to radi trpa. ker sta Čchint na tfl«su kot pretnolni človeka. Pavel te eelo leani trffovee.
Pri za«li'aniu ata oba obtofenc« zanikala vsaVo krivdo in Pa^le trdi, da sta lezla čez ot?-«io n«mo na r*otrer>o . . .
»seveda«, le pr1s*avfl a}. 7atdela atn Za
to sta potrebovala cel nahrbtnik vlomilnega orod'««.
Ar^tlranca n?sta nato nič>aar od^mPa.
Grbina, rnam vrselin^a In llobltelia veselih žen*ćln. ata velo rafinirana In !mafa gotovo poravnati mnogo računov o neon* Itenib trans«Vriish s t"to ls«tnlno. Soudeležbe r«r1 r>or!?-M?h Krafosj ^hinoT ie osum« Ijer* b»dl neVi mehanik, h kateremu ata večkrat zahajala.
Uvedba prometa vrednostnih pisem z inozemstvom.
S 1. januarjem 1924  se prične promet
piaem z označeno vrednostjo z inozemstvom pod naslednjimi pogoji:
/. Pogoji z« pošiljanj* iz neie kralj t; vine v innzemst\*o.
1. Iz nase kralievine se od teg« dne z« sedaj lahko pošilja jo pisma z ozn«'eno vrednoatio v Avstrijo, Madžarsko, Italijo, 5Wco. Nemčijo, Češkoslovaško, Francijo, Belgijo in Romunijo. O otvoritvi tega pro« meta z ostalimi deželami bomo ob priliki poročali.
2. V pismih z označeno vrednoatjo a« •mejo iz n«ae države poSiljati samo manjši zneski, a največ 500 (pet 8to) dinarjev = 34 zlatih frankov.
V vrednoatnem piamu so lahko dinarske novčanice ali pa tudi novčanice tuiih držav v skupni vrednosti 500 dinarjev. Po-iiliajo se lahko tudi čeki. ne glede na znesek, n« katerega so napravljeni, označena verdnost pa ne sme hiti nIV-dar večja kakor 300 dinarjev. To velj« tudi za druge vrednostne papirje, razen z« predvojne državne vrednostna papirje, kojih Izvoz je prepo* vedan.
Prepovedano p« je v pismih z označeno vrednoatjo pošiljati kovani denar in pred« mete, ki ao podvrženi carini, potem zlato, srebro in dragulje.
3. Ker je finančno miniatrarvo pristalo na otvoritev prometa vrednostnih (denar* nih) piaem z inozemstvom največ zato, da bi osebam, ki morajo pošiljati v inozemstvo manjše zneake. ne bilo treba Izgibljati čas in izdajati denarje z« dovoljenje izvoza, mor« pošiljatelj ob predaji vrednostnega pisma za inozemstvo sprejemni pošti izročiti takšno pismeno iztavo:
»J*m*tvo pošiljatelja glede vsebine pi* srna z označeno vrednostjo za inoTemstvo.
J«mčim. da vsebina pisma s označeno vrednostjo, ki ga predajam danes posti... na naslov .v efektivnih novčanicah nima večje verdnoati kaV-or 500 (pet nfo) dinarjev in da ni v pismu fntfl nič d^ega. kar hi hilo protivno odredbam pravilnika O ureditvi prometa z d *vizami in valutami z dne 23. sentembra 1<»21.
Dovoliu tem noitni upravi, d* sme to pismo, ako hl hita s'*mn5a opravičen«, ko* mistiko odoreti in da ga sme. če ugotovi, d« ae vsebina ni«ma ne vi*m« s to Izjavo. Izročiti generali dirckcfii finančnega m*n!. Strstva v nndaTinie po*tor»anie v zm^slu zgora i nmenienp«?« p-«v"1nlk« brez obvCZ* nosti «drde povrečlN fkode.
V .   ... ^ dne..... 102 .
Ohrarec s to iztavo dafefo poife poti' Ifatelfrm brernfa^pp.
4. Pr''*fnfhfna za vrednoa+no nl«mo p« inoeem-tvo je aes*avti*na !*: a^ n^st^ihlne za pri-<o»*očeno pl«mo iste te*e In h^ iz zavarovalnine ra orna<*eno vrrdno«t pisma, ki zna?a oo ma<t*4<t«l;em d-^g^vor«* % c**n*'mov rn vsal-o f?r*nw in ra vs«V-*h VV> r^,r,t-ov ^ad? rnri+T*^*^ ro<Io na*e r*oxte pobira1* oo 5 ffietl d'nsr'-v zavarovalnine ra v^aVo pi«mo. ne glrde na vr«-^no«t p*sma In ne gt-d* na to, v katero koli državo je pismo »am«-n »-r»*v
3. CUd* ne^afov In nalenlianla Smamk f/af?aiw za ♦«*-« ntama i«H nr^d-isi ^akor a« den«rr^ nism« v notmniem prometu.
Vrednost nism« mor« po?'l»atrli n«p!» aaM na nas'^vni s+ranl v dinarlih. pod ▼re^oostio v d'nariih na mora zanisaH tudi ▼rednoat v zlatih fran'-ih. pH <*emer se ra-iuni 15 d?narirev z« 1 'e^ zUti frsnk.
<V ae t« znesek dmariev ne da deliti s 15. ae sme znesek frankov zaokrožiti navzgor ali na*rd^l Ako po*n»atelj ni omamil vr^dnoari v frankih, napravi to eprejemna pošta.
IT. Pnpolf rti poffllanle vrednostnih pi' sem iT innremsfvm v n»lo kr»tfevinn. a      IV  n«*o  kraljevino  ae vrednostna pisma l«ht-o pošiljajo ia vseh zgoraj navedenih držav.
2. Ker finančno ministrstvo ne brani uvoz« valut in deviz, smejo biti v vrednostnem pismu iz inozemstva valute In devize tz katere koli države (seveda tudi dinarji). Največji znesek označene vrednosti j« določen na 10.000 frankov.
0 zaslužnem možu.
(Dr. Tomaž Romih.)
Vsckako zahteva narodna dolžnost, da se spomtn'amo za.^Iužnib mož Se za časa njihovega živlienja. Spada k vzco-ji naroda, da mladina ve ceniti delo ln pravočasno upošteva za^lnjre svojih prednikov ter se pri njib uči. Kočljivo je ocenjevati življenje delavcev, ki so delali v mabm vedno skromno ln stopali na javni Širok oder U z malo besedami snmo takrat, kadar ni bilo mogoče doseči drugače pl?menitib smotrov. Sto in sto idej se poraja v duši takih zaslužnih mož. o katerih nc Izve nibče vsaj ne vsega, ali pa ki da;ajo smer nar. delo, mnogokrat pa sl'ai drugim. — so pravi povzroČitelii uspehov, pa ostaiaio skromno v polmraku za odrom. Zato ne more biti ocena življe-n'a povsem izčrpna, točna, ker ni nikomur znano, kar se je vršilo, in tako se mora upoštevati le dnhra vol'a pisca, ki jo P'še. če tudi ni zadel vsega, kakor bi slavlienec zaslužil.
če pa kdo zasluži v tem smislu spoštovania. je to mož. koiega ime smo pravkar zapkali. Dr. Romih je slavil «.voio sedemdesetletnico 18.. svoj god na pa ?!. decembra. Roien je na Dob ju. Njegova mati je b'la simpatična, bistroumna kmetica. (Očeta nisem poznal.) Zaliaial je v gimnazijo v Celju v ča^u, ko je tam učitePeval eden najbopšm mo£, Sloviti pozneiS! profesor češke univerze prof. dr. Lindner, Izvrsten matematik ln pedagog, znan po svojih učnih kniigab, svoM enciklopediji in drucih znanstvenih delih. Romih je pod tem vzglednim učltej'em uspeval zlasti v matematiki odlično. Njegov talent ki ga je odkril naiboliSl učitelj celiske gimnazije, je udei«rvovat Pomlh tudi na univerzi v Gradcu. S profesorjem dr. Polzmanom je bil na znanstvenem d^lu v fizikalnem laboratoriju na univerzi. Rezultate svnilb raziskovanj ln poizkusov sta položila kot skupno delo v znanstvenih razpravah, ki so se upoštevale pri znanstveni akademiji na Du-na'u in v Inozemstvu. Bile so prevedene tudi v angleščino.
Ko bi ne bila usoda drugače hotela, bi bil dr. Romih lahko s svojimi talenti zaslovel na svetovnem znanstvenem polju. — Zanesla pa ga je v malenkostne razmere ljudskega Šolstva. Kot abs. filozof je izpopolnil še maturo na učiteljišču v Mariboru in položil pozneje spo-sobnostna izpita v Gradcu, najprej za ljudske šole, potem pa za II. skupino meščanskih Sol. Torej s tem ln z abso-lutoriiem na univerzi je služil kot pod-učitelj na mestni Soli v Ptuju. Učiteljskega mesta tu mu niso hoteli dati. Pro-pal je vkljub narodnemu okrajnemu šolskemu svetu v Ptuju proti 7 let mlajšemu, Ie za ljudske šole usposobljenemu tovarišu, ker je mislila nemška gospoda v Gradcu, da bo dosegla lažje s tem raznarodovalne namene na nemški šoli v Ptuju. Romih je namreč takrat stal kot učitelj v središču narodnega boja za materinski »ezik v ljudski Šnli. In to ni bilo po godu štajerski nemŠkutariji.
Mlada generacija ln liudie daleč od Drave. Savine in Sotle nimaio ali niso imeli pojma, kakšni boji so se bili v tem pogledu na Sp. Štajerskem, zlasti pa v ptujskem okraju, ki je takrat predniačil. Vse premalo so v tem oziru znana imena: Božidar Raič, dr. Ploi (stari), dr. Oregorič. prof. Čitek. dr. Gršak, dr. Jur-tela 1 dr. — Kaj je bilo treba duševnega dela v malem, materiiclnih žrtev, re-kurzov do zadnje instance upravnega sodišča za materinski jezik vsake šole. vsakega razreda! Kaj je bilo napora, da se je Iztrgal ptinskl okr. zastop iz rok renegatov s pridobitvijo veleposestnikov in s tem zavoievan okr. šolski svet za Ptui ln okolico. Romih je v tem boju vedno deloval neumorno, da'al date. imrl dobre Ideje ln zlasti kot spreten agjtator pomagal povsod do uspehov.
V učiteljskih konferencah za okra1 le mobilizirnl tovariše, zlasti svojega nemškega o^iega tovariša Amnarta. da je kot nepristranski pedagog nastopil s predlogom, nai se vrže nemščina kot balast iz ljudske Šolo.
Na zborovanju vseh štaiersk'h učiteljev v »Lehrerbundtic Je nastopil kot referent za materinski iezikovnl pouk proti nemščini neustrašeno.
Kako drzno je bilo to početje po pojmih šUierske nemškutarije. se vidi iz tega. da je bil niegov tovariš premeščen v MHrzzuscb'ag čez noč. Pozneje se je zdelo gospodi v štai. dež. zboru prav zaradi tega potrebno, da fzoreme-nl § 15. dež. š. zak. o pravicah učiteljev tako. da je dež. Šolski svet lahko premestil vsakega učitel:a tnkerekoč po svoji volil. — Mesto Pt^i Pa si je na predlog gimn. ravn. Tschancta izposlo-valo šolsko in politično avtonomiio samo zato. da bi bilo neodvisno od slov. okraia ln okr. šnhkega sveta in moglo brzdati po svoie še dva narodna in enega še slovensko čutečega učiteb'a na mestni šoli v Ptuju. V prvi vrsti je bilo to naperjeno proti Romihu,
Vedno agllen, vedno čil stal je Romih v središču narodnega življenja v nemškutarskem Ptuju.
Romih je bil plesni aranžer, aranžer narodnih svečanosti, ustanovitelj pevskega zbora čitalniškega, ustanovitelj velikega »Slovenskega pevskega društva v Ptuiu«. ki slavi pravkar letos svojo 401etnico. Držal je na vajet'b pevce, pevke in kapelnika, da so vršili svojo, včasih v tem nemškutarskem gnezdu prav težko narodno dolžnost.
Zgodovina čitalnice, posojilnice In Slov. pev. društva ic združera te^no z njegovim imenom, življenje, ki je phlo v narodnih društvih, je bMo posledica njegovega duševnega delovanja. D'>*>a. ko je v ptujski čitalnici deloval dr Romih, se Po pravici sme imenovati R o-mihova doba.
Vedno z novimi njegovimi ideiaml se je oploialo narodno življenie. ki bi bilo zaspalo brez njega v marsikaterem primeru. Tako pa je zbsti »Slov. pevsko društvo v Ptuiut vršlo velko delo v spodnještajerskih nemškutarskib gnezdih.
Ce je bilo treba, je prevedel Romih slovansko pesem v na$e narečje, zastavil je pero in branil slovenstvo v slov. listih ali pa tudi v »SflJsteirische Post«, ki je izlia:ala v Mariboru.
To vse njegovo dclovan;e iz že pozabljenih časov, ki je bilo tako va?.no. da je bilo v Ptuju in deloma na Spodnjem štajerskem nena domestl iivo. nal se nikakor ne pozabi. Lahko bi služIlo v zgled današnjim narodnim delavcem, ki le mežikaje motrijo veliko te?ie delo prejšnjih časov kakor je današnje.
To je bila priprava na Jugoslavijo v sicer manjšem slogu, kakor Jo je mogel Izvršiti meč jekleni, a bilo je delo z »uma svitlim mečemt in prav tako važno in potrebno kakor to, kar je moralo priti pozneje po zakonih logike in prirode v doglednem času.
Dr. Romihovo delovanje v Krškem je bolj znano.
Kot učitelj je vzgojil nebroj Izvrstnih gospodarjev, trgovcev, učitel;ev. obrtnikov, pripravljal tovariše na višje izpite z nesebičnim trudom. Bil je vedno ljubezniv tovariš, skrben in kol?gi-jalen. napreden In duhovit ravnatelj in pedagog, poln ljubezni za mladino, njen pravi prizanesljiv oče. Niegovo delovanje na učiteljišču v Ljubljani. Žal kratkega časa, je gojenkam v najboljšem spominu. Njegovo vodstvo in delo v Zvezi slov. učiteljev dela čast njegovemu imenu in stanu. Kot župan v Krškem je užival neomejen ugled. Delaven je še danes kot najvažnejši činitelj v Posojilnici.
Spisal je znano knfigo o knjigovodstvu in pravkar bo izšla še ena tozadevna knjiga, ki jo je strokovna kritika ocenila kot Izvrstno ln neobhodno potrebno.
Vseskozi naroden ln Idealen je vzgojil svojega sina, okrajnega sodnika, prav v tem duhu,
V politiki ln pedagogiki vedno dosleden, vedno neomaino zvest je deloval dr. Romih kot dijak, kot učitelj v Ptuju, kot ravnatelj v Krškem. Stal je ob strani dr. Tavčarja, ne da bi kdaj no upošteval delovania mož druge stranke, mlade ali stare ali sicer dif?rencirane, če le le b;lo v priđ narodu aH iugoslo-venskl državi. Razumel se je z duhovščino v Ptuiu. Izustil ie besede: »Narod hoče!«, in duhovnik "Rajč je prevzel državnozborski mandat za Ptuj. Uprl pa se je berostratskim načelom dr Mahniča odločno.
Ni stremi! nikdar po vodstvu ln oblasti nc nad poediniml. ne v javnosti.
Ni zmožen zavisti ne kot tovariš ne v privatnem, ne v javnem življenju. V tem ožim jc izreden pojav moške oseb. nosti.
P. N. BLAGIM SRCFM V PPEKMUKJU IN DRUGOD!
Kakor povv-KJ v Sloveniji, tako imamo tudi V Prrkmurju. z'avi v hribovcem delu na GoriČanskem. mnojn in zelo revne Šolske dece S'romnšn! starši spravljajo komaj in komaj borno ob'eko. ne dostaje jim pa sredstev za naipotrebneiže učne DrU pomočke Primanjkuje u"n h kniie. zvezkov, svinčnikov, pere« itd. Vst to zelo ovira uspešen pouk na osnovnih §oiah v siromiSnh krajih Prekmurja. PrejSnia leta je Ć3la država okra-nemu šol. svetu ▼ Murski Soboti primeren znesek za bn£?eni-co na takih Šolah v Prekmurju. Letos je izostala vsaka podira, ker vlada nima sredstev. Moramo se torej žareči k samopomoči. Ker nf blo mogoče naredil revni šolski decl veselja z bolnico, radi M to nadomesHl z novolefnlml dar Icl. Vemo, da so tako v Prekmurju kakor drugod bla-ga srca. ki čutijo usmlljenie do revne deee ki se zavedajo znanih vcrrrv: lOdori srce, odprl roke, — sirotam olašuj forje!« Pred-uvetamn pri naslovu tako blato srce In predložimo udano prošnjo, naj blagovoM darovati zdai čez božične praznike, ko so vsi dobri !i::die v nekakem svečano«»nem razPolo^en:u. primerno prVp^ro v denirju a!' v učnih pr'-p^močk'h tzverk'. peresa, svinčn'ki pere«n'kl. rad'rke). lahko pi tudi v kakem dnrjrem bl^eu za revno SoUko deco v Prekmur'ii. Za vsak blae^d"*nl dar bodo naš' ubogi Sn'nr;!. ki so povečini prav dobro nadirien' In lepeea veden;a kkreno hvaležni. Darovi se naj poaVtfota okralnemo fctavarstvo — folskemn ndd^»t,f y Murski Soboti. Od tukaj se porazdelijo na posamezne Hole.
Okr. šol. nadzornik: Okrajni flavar:
Fran Cvetko, a. r« Upov tek a, r.
stev  294 »SLOVENSKI   NAKODi  dne 28 decembra 1-23 Stran 5
Dnevne vesti.
V Uubijani. dru 27. dtctmbra 1923.
»Narodni Dnevnik«.
Kakor smo že poročali, prične »Jadranska banka« izdajati v svoji tiskarni pod imenom »Narodni Dnevnik« nov list, za kojega jc natovorila moralično odgovornost posebnemu konzorciju, v katerega so vstopili gospodje Ivan Der-žič in Roglič. ki pripadata NSS. dr. Ma-rušič in Ivan Urek. pristaša SKS. dr. Ivan Sajovic (Kočevje). Član takozva-#ega Akcijskega odbora, veleposestnik Josip Lenarčič z Vrbnike, ki se. menda prišteva NRS. in Fran ŠkulJ. ki je bil tajnik NNS. Ta konzorcij je izdal poziv, v katerem se predstavila slovenski javnosti kot moralični reformator slovenskega časopisja ter naznanja, da se bo podjetje »Jadranske banke« povzdignilo v ideal neodvisnega slovenskega lista. Gospodje konzortisti so predrzni dovolj, da proglašajo celo »Slovenski Narod«, ki več nego dve generaciji nesebično ln brez ozira na levo in desno vrši nalogo resnično narodnega In naprednega glasila, za kapitalističen izro-dek! Mi to lahkomiselno nam vrženo rokavico sprejmemo In bomo imeli dovolj prilike, da se z gospodo, ki so nas tako nečuveno napadli, razračunamo.
Preko teh takorekoč osebnih občutkov pa gre splošna stvar. Iz Imen konzortistov je videti, da se je »Jadranski banki« s pomočjo njenega »Akcijskega odbora«, ki ga je, kakor znano, radikalna stranka razpustila, posrečilo sestaviti v svo;e svrhe nekakšen blok gospode, ki pripada raznim strankam, katerih nekatere so še do včeraj trdile, da druga z druge ne morejo. Interesantno je, da je predvsem SKS. ki je napram ideji napredne koncentracije dosedal vedno poudarjala svoje razredno stališče, vsaj po dveh svojih Članih to načelo premagala. 2al. v nepravi smeri. Formacija, ki je ustvariena v svrho. da podpre akcijo, ki s splošno nacijonalnimi ali naprednimi interesi nima nič skupnega, ni napredek.
Kdor nekoliko pozna razmere, ve. da je snovanje »Narodnega Dnevnika« v resnici le na videz spretno zasnovana akcija »Jadranske banke«. Ta nekdaj tako ugledni zavod se je, žal, zapletel v valove dnevne politike, ustanavlja stranke in se vmešava v njihov delokrog. To mu je zelo škodovalo in to ga preti uničiti. Kar se to leto godi pri »Jadranski banki«. Je takega značaja, da presega takozvane »Interne zadeve« ter postaja javen škandal, za katerega bi nihče ne smel več nositi odgovornosti. Samo za svoje časopisne akcije je »Jadranska banka« dosedaj potrošila nad 10 milijonov dinarjev In deficit »Jutranjih Novosti« se bliža drugemu milLonu. In vendar gospodje ne prenehajo. Neprestano Izmišljujejo nove forme, pričakujejo rešitve od časopisnih polemik in se še vedno ne zavedajo, da jih je ravno vmešavanje v dnevno politiko spravilo na rob propada. Sedal Jim je nasedel konzorcij »Narodnega Dnevnika«, ki ne vidi, da Je samo sredstvo prepozomega bančnega manevra. Kompromitirali se bodo na ta način možie, ki bi lahko bili toliko uvidevni, da bi opazili, da so postali le orodje v rokah ljudi, ki hočejo z Intrigami razkrojiti enodušno razpoloženje vse naše napredne javnosti za napredno koncentracijo, kateri skušajo postaviti nove umetne barijere. Povrh pa se namerava naložiti novemu konzorciju moralična Javna odgovornost za dogodke, ki se pri pravem kruhodajalcu novega »Narodnega Dnevnika« odigravalo danes Še za kulisami, jutri pa morda £e na otvorieni pozornici. Veselie bodo Imeli zopet klerikalci. Ne moremo verjeti, da bi odgovorna vodstva strank bila odobrila, kar so storili nekateri nlhov! prvaki. To je skok v prepad, ki ne more ostati brez posledic. Naprednemu bloku, ki je po naravni želji pristašev vseh naprednih skupin zorel sam od sebe. Je Intriga »Jadranske banke« zadala hud udarec. Ml. ki brez strankarske strasti motrimo cel položaj, smo uverjeni. da najnovejši dogodek niti obči narodni, niti ob^i napredni strani ni in ne bo v pro-speh.
Ko so bile te vrste Že napisane.
nam je došel v roko drug eksemplar poziva konzorciia »Narodnega Dnevnika«, v katerem je poleg zgoraj navedenih tipkanih Imen na novo pritisnjen tudi faksimile podpisa g. dr. Ravni-harja.
★    ★ ★
— Odstranitev smodnIJnfc Kakor
smo Izvedeli, se nahaja zadeva smod-nišnlc na liuhlianskem polju v ugodnem razvoju. Načrti za nove objekte so po tebničnem oddelku vojaške oblasti izdelani. Razprave z vojaškim erarjem potekalo ugodno in je upravičeno upanje, da bodo ti objekti v kratkem Izginili z ljubi ianskega obllžja. Prizadete občine bodo seveda morale nositi del stroškov za te nove stavbe.
— Odlikovanje. Odlikovan Je z redom belega orla 5. stopnje ravnatelj meščanske šole v Ljubljani g. Luka J e I e n e c. predsednik Imblianske sekcija Jug oslov, učit udruženja.
— Za poglobitev slavne LJubfJanlč-ne struge je postavila vlada, kakor čujemo, v proračun za 1. 1924 delni znesek 200.000 Din. Ker bi bilo za to delo treba že danes vzeti v roke 10 milijonov Din, regulaci.e Ljubljanice naša generacija sploh ne dočaka,
— Razmere pri »Jadranski banki«. Naprošeni smo objaviti, da je g. Luka M i 1 i š i ć, veleindustrijec in trgovec v Beogradu, izstopil iz upravnega sveta »Jadranske banke«, d. d. v Beogradu, ker noče več nositi odgovornosti za razmere pri tem zavodu. Zaradi te odpovedi g. Milišiča je nadzorstveni svet Poštnočekovnega urada v Beogradu takoj odredil vknjižbo svojega kredita »Jadranski banki« na njene nepremičnine v Beogradu, Iz upravnega sveta »Jadranske banke« je dalje izstopil g. U s k o k o v i Ć Iz Beograda.
— S Cetlnja smo dobili to-le brzojavko: Radi trenotnega prekinjenja postnega prometa čestita tem potom vsem prijate-Ijem in znancem v Sloveniji božič in novo leto dr. Jovan Milosavljević, sanitetni polkovnik.
— Diplomsko trgovsko skušnio n« unl-verzi v K51n-u le napravil začetkom decembra ti. R. Franjo Golob, sin g. Frana Goloba, trgovca z železnino v Liuhlieni.
— »Nič desetka ni več.« Pišejo mm: Tako govorilo na Štajerskem bralci »Slovenskega Gospodarja«, ker le v nJem p*sal poslanec ?. e b o t. da Je r>o znriugi slovenskih poslancev bMo v %skMp*člnl soreieto. da pri prevzemanju posestev ni treba plačati prav nobenega desetka ako cenMna (ne prevzemna) vrednost neprem'čnlne in premičnine ne presega dveh ml^l^nov kron. A da ta ugodnost vella samo tedaj če prevzame posestvo s*n al| hčerka po starcih aH mož ali fena po zakonskem dnuni (s priženftvljo aH smrtlo). Ta ugodnost d^ je postavno ugotovljena od 15. novembra 1923 z novim zakonom o taksah ln pristojbinah. Ta zakon smo v slovenskem prevodu dobili na Stalersko 22. decembra, pa n1"-smo v nlem na*H kar le napovedoval go-sood poslanec Zehot ln smo gori posneli. Morebiti smo prezrli, pa menda ne. Novi rakon o taksah In prfsf^lhfnan prinos* v členu 6\ odst. 3'2 določilo da od d'vlTn pripadajočim krvnim sorodrvkom v prvem kolenu (t J. otrokom, če tudi starcem nI Izrečeno: za zakonske družnlke pa ne velja), ni takse alf desetka, ako ne presedajo dedščlne vrednosti pol miliiona d'nar-jev, to je od gospoda Zebota za posestva navedenih dveh mll'ionov kron. Zahtevati moramo od vlade In od gospoda 2e-bota, da pojasnita, če le kaj dejanske podlage za krik »Nič desetka nf*večV katerega je vzbudil prej omenjeni v »Gospodarju« razglašen! članek gospoda žehotn. Mi smo se naučili bftl neverni v rečeh. kr>kor je ta ?n do neovrgljlvega potrdila da ie gospod 2ebot pisal resnico, da ne bo za otroke in zakonske drugove nič desetka od posestev, vrednfh do dveh milijonov kron aH pol milijona dinarjev, verjamemo samo to. kar smo sami prej prepisa?! iz člena 6. novega zakona o taksah in pristojbinah. No. trdi to le olajšava, ki zahvalo zasluži, če tudi ne velja za zakonske ljudi ln ne za zneske, katere živi starši dajejo otrokom na račun dedščln. — Jasnost v zakonih!
— Iz Skoplja. Podčastniki Slovenci, skopljanskega garnizona narednika Maks J a p e 1J in Metod D o b o v 1 $ c k, podna-rednikJ Mirko Peternel, Drago Kukma n, Stanko ratar, J. Pogorevec in Stanko Zavrašek voščijo vsem rojakom In rojakinjam veseto in srečno novo leto, predvsem pa čitateljem in Čitateljicam »Slovenskega Naroda«.
— Napredek v olepšav! me*ta. V preteklem letu je dobilo zopet par glavnih cest In ulic z novimi stavbami znatno olepšavo, le škoda, da samo deloma ker le stavbna podjetnost v LJubljani zadnje leto precej popustila, Aleksandrova cesta bo z zgradbo dr. Cerne - Naglasove stanovanjske hiše ob desni fronti zopet nekoliko ponoHjena, vrzel dela pa Se vedno vogal (podp liSane) Beethovnove ulice in pa tisti stari objekt na voglu mestnih stavbnih parcel nasproti Narodnega doma. Pa tudi ti dve stavbni parceli bi bili že odkupljen! in zazidani. Če b: mestna občina ne »ahtevala zanj pretiranih cen. Miklošičeva cesta bo z dograjenimi stavbami prihodnje leto znatno olepšana. Ie Skoda le. da je Centrala delavske zavarovalnice zoper nezgode v Zagrebu preprečila projektirano zazidavo celega kompleksa ob tej cesti. Stavbni prostor med Untonom In Vzajemno posojilnico kaže prav neokusno odprtino m tudi nI najti pravega vzroka, zakal Unlonska družba tisto poldrugo parcelo tako brezobzirno rezervira, mesto da bi Jo odprodala. Zgradba palače ljubljanskega dvora Je dovršena ln le le škoda, da stoji ob Kolodvorski In Praža-kovi ulici, ko bl bita sicer lahko v okras centru mesta. Podaljšani del M'klošičeve ceste pogreša Še dvoje obsežnih stano-vanlskfh hiš, da bo projektirana zazidava popolnjena. Ostali del ceste do Iztoka v Cesto na Jufno železnico bo morala mestna občina primerno olepšati In razsvetliti.
— Nov zakon o IzsellevanJn ▼ Ameriko. Izseljenlšk! korrrlsarliat v Zagrebu je obveščen, da se pripravlja v Ameriki nov zakon, po katerem bo Izseljevanje v Ameriko omejeno mnogo bolj, kakor doslej. Bistvo zakonskega načrta, ki ga Je Izdelala amerfSka vlada, obstoll v tem. da se koml-s'tek! prejrled Izseljencev ne bo več vršH ▼ Ells Alslandu, kakor dostel. nego r domovini fesetiencev, torej le prej, predno se dotrčnl izselijo v Amerfko. Prt tem pregleda bodo navzoči poleg domačih zdravnikov ln oblasti tudi zastopniki Amerike. Poler te nove določbe Je treba nmentrl Se okolnost da bodo morale ameriške oblasti registrira* vse tujce, ki te nahajajo na ameriških
tleh.   Ta registracija Ima namen,   da se
ugotovi, da-li so Izseljenci prišli v Ameriko zakonitim potom. Ako bi se ugotovilo, da je prišel kdo v Ameriko nezakonitim potom (preko Mekslke. Kanade itd.) aH pa, da izseljenci ne izpolnjujejo vseh pogojev, ki jih zahtevajo oblasti pri Izseljevanju, bodo dotične osebe takoj poslane nazaj, odkoder so prišle.
— V vednost potujočemu občinstvo. Društvo za promet tujcev v Zagrebu je otvoTilo mestno blatno za prodajo železniških kart, kot glavno zastopstvo »Putnika« d. d. v Beogradu Blagajna se nahaja na Jelačičevem trgu it. 6. V b'againi se Izdajajo Že'ezniške karte za vsako postajo v Jugoslaviji in istotako tudi za g-avne postaje v inozemstvu (Avstriji. Češki in Madžarski). Psarna daje potnikom vsakovrstna brezplačna poiasnila glede potovanj. žeieznšklh in parobrodnlh zvez. kopa MS! Itd. »Putnik« hna svoja zastopstva tudi že v Ljubl'ani (Tourist office, Aleksandrova cesta 8). Saraievu (Hotel Evrope), r Sp?Ttu fn Dubrovniku.
— Tzprememba poštn'h okolišev Laško in Rimske topVce. Pod oblino Marija Gradec srndaioči popfsni kraj Vod'ško s kra-jevn?mi del? Vod ško. Sk°foe In Dvor je Izločen iz okoliša pošte R:mske Toplice in priklop'ien posti Laško. Za te vasi usmerja pMfn laško poš'l'^e na pomožno pošto Sv. M'k'avž nad Laškim.
• — Za odpravo stanovanjskih oradov. Kakor čulemo, ie zagrebška mestna občina priče'a nkelio za odpravo stanovanjskih uradov. sklen''a je v 'ei zadevi resolucijo ter to rezoluelio sporočila vsem mestnim zastopo i v S'ovenl'1 In na HrvatsVem.
— Pri upravnem ro'tl'čn ▼ CHfn popolnih le mesto uradneca s'uee. Natačnej-5i pog^H **> razvidni v Urad. listu.
— Celjske vesrl. »S 11 v e s t e r 11 e-dertafel« priredijo celjski Neme! na Silvestrov večer v veliki dvorani hotela »Un*on«. Ce so take nems"ke prireditve na mestu ali ne. o tem naj razmsMajo oni. ki za take stvari dajejo dovolienle. — Božični prazniki so bMl pri nas lepi. Vreme ie hf1o posebno prvi dan solčno. samo nekoliko vetrovno. Pr'reditev v praznikih rrsmo Imeli razun Klnopredstav ter rledališke predstave »Nebesa na zemlii« na Štefanovo v mestnem gledaUSču. — Artistično v o d s t v o ♦ celjskega mestnega g!eda,Tšča ie mesto odš^ega g. Rada Zelez-nfka prevrel g. Tanko. dosed->! član mariborskega Vr>rodnc$ra zledal^^a. — Izpred sodišča M'kolfč Jurij, posestni v Ponačk! gori pri Rogatcu ie z neprerrvš-lienml beesrtami pri uradov^n'u razžalll Župnna Andreja Beleta. Celjsko okrožno sodršxe mu le prisodilo 48 ur zapora aH pa 100 n?n globe. — Radi žepnih tatvin ie bn na 8 mesecev težke ieče obsoien 23 letni MIha BoJič Iz Spodni'h GniSovelJ. — Ve-rorr'ka Jeničkl Iz Hrvatskega je v Rogatcu izvrševala na seimu razne tatvine. Celisko okrožno sodiSče jo j« obsodilo na 4 mesece težke leče.
— Mariborske vesti. Narodno gledališče. V nedeljo so vprizorlll noviteto rn sicer Nestroyevo> burko »Lumpacij-vajrabund«, ki se je ponovila v torek 25. dec. Burka je prvovrstna, za to pa je tudi pri obeh predstavah bilo gledal, napolnjeno do zadnjega kotička. Junaka predstave pa Sta vsekakor gj. Marastovlč in Rasbcrger, katera sta, S živim tempa r h me nt r> m |n komičnim nastopom spravila publiko v veselo razpoloženje. To pot se je Izkazal tudi g. Skrblnsek v vlogi čarobnega poglavarja. V sredo dne 26. trn. se Je vnrlzorlla ob 15. TmetniSka kri, zvečer pa zadnjič v tej sezoni Verdijeva opera »Traviata« z gostovanjem g. Skrlvaničem v vlogi Alfreda.
— KoKko strank se Je to leto v LJubljani preselilo? Tekom letošnjega leta se je preselilo Iz starih stanovanj v nove hiše 68 družin, ne vštev.ši posamnfkov. Razen teh se je preselilo v svoje nove uradne prostore troje javnih ter četvero privatnih uradov. Izselilo se ie okolu 60 oseb.
— Zglaševauii pred p si In stranke. Danes razni hišni gospodarji in tudi najemniki svojih priseljenih strank sploh ne prijavljajo in tako se prigode slučaji, da Iščejo ljudje svoje znance ali sorodnike tu in tam po mestu pa njih naslova ni mogoče dobiti, ker se nrso sami prijavil! niti iih gospodar zg'asil. Za take malomarne IjudH obsegajo zglašcvalnl predpisi občutne globe in je torej v interesu vsakega posammka. da se pravočasno pri polic, oblasti zglasi. To zahteva red in nič manj javni Interesi
— Starls?! Ali ste ie naročIH Vašim malim na;boh'ši mladinski list »Zvonček«? Lepšega darila za novo leto jim ne morete dnti kot da jim nnroč'te ta najboljši slovenski mladinski list. Z novim letom dobi Ust novo opremo in začne prinašnti nadaijeva-nie prMiub!:ene povest* o »Kekcu«. Naročila sprejema u-pravništvo Zvončka, Učiteljska TIskarna. I. nadstr^ vrata 6.
Jugoclovensko veterinarsko udruženje. Zivinozdravniki. ki služijo v področju bodoče »Ljubljanske oblasti« ln so člani Ju-goslovenskega veterinarskega udruženja v Beogradu, so ustanovili na sestanku dne 13. decembra sekcijo tega udruženja s sedežem v Ljubljani. Na imenovanem sestanku Je bil Izvoljen sledeči odbor sek-die: Predsednik: Ignacij S I a J p a h. upravnik državne žrebčarne na Selu; podpredsednik Viktor Z a J c, veterinami nadzornik pri Pokrajinski upravi za Sloven'jo; tajnik: Vekoslav R I g I e r. oskrbnik mestne klavnice IjiblJanskeT blagajnik: Miloš I pa ve c. državni žlvlnozdravufk na Vrhniki; odbornjk: veterinami malor dr. Ke-b e r, tmravnlk voj. marvene bolnice, LJubljana. Vse dopise, oziroma "pošiljke Je pošiljati na naslov: Jugoslovensko veterinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, v roke Vckoslava R l g I e r I a. Mestna klavnica. Redni mesečni sestanki se vrše vsak prvi četrtek v mesecu v hotelu Štrukelj ob IS uri. Če Je ta dan praznik, vrši se sestanek drugi četrtek v mesecu ob Isti url.
— General Mletiko NevPe" omrt V nedeljo Je v heogmdskJ vojaški bolnic! nrnrl general Mllenko Nedfč ki Je bil v svetovni w>in! poveljnik in nolka, ki le leta 101«. Pri Arangjelovcu zadržal nadaljno prodira-
nje avstrijske vojske. Ob tej priliki Je bfl Ned.č dvakrat ranjen. Kasneje Je poveljeval na solunski fronti. Njegov pogreb se Je vrSil ob ogromni udeležbi prebivalstva.
— Zdravstveno stanje mesta LJubljane. Zdravstveni Izkaz mesta LJubljane v času od 16. do 22. decembra Izkazuje to-le statistiko: umrlo je 22 oseb. 13 moškega In 9 ženskega spola. Smrtni vzroki: življ^nska slabost 1. Jetlka 8. Skrlatica 1. zastrupljenje rane L druge nalezljive bolezni L srčna hiba. brezni fjija f 1 rak 1. drugi naravni smrtni vzroki 6. slučajne smrtne poškodbe 2. Med tem časom se je rod;lo 2! otrok. 14 mošlceea (l mrtvorolcn^ In 7 žcn«keea spola. Naznanjene nalezllive bolezni: davica 1, škrlatica 2 dnsTlhrt ka*eH 3
— Smrtna kosa, V Cerknici je umrl g. Arrć'c] Sest. nadučitelj v pokniu in bivši okr. šolski nadzornik, oče režiserja ln odl'čneca člana »Narodnecra gledališča« g. Osipa ?esta. Pokom k je bil odliJen šomfk. navdušen rarodniak. ki je v vseh borbah zvesto vztrajal na napredni strani. Imel je mnogo znancev In priiateMev. ki so v n*em čislali moža zna?a*a ln poš*en'aka. Pogreb bo v soboto 29 fm. v Cerknirf. B'ag mu spomini — Dne 24 tm le v Zagoriu umrl g. Oton M o z e r. mn*er:?a!ni upravitelj. Bil Je nad vse ves*en uradnik, kf je ž'vel samo svoiemu poklicu. Bodi mu ohranjen pri'aren snom;n!
— Vsem očueH«m ln očltelt^am — fe-rifalcem. Naše rborovame se vrši v soboto 29. tm. v Narodnem domu v Čelni In ne. kakor ie bilo pomoloma v »Uč. Tov. iav-lleno 27. tm Ude'e^ba za udeležence poč. Izleta obvezna! Kdor se ne more udeležiti zborovanja, nal p:smcno rzlavi stališče učit. P. T. S. z ozlrom na zadnjo, okr. pokr. pov. na moj naslov: Nar dom v Celju. Pričakujemo se pri d^n. vlakih Iz Ljubljane in Mar-bora? Za odbor za nadz. In nsnov. učft. P. F. S. In za poč. Izlet: Slavko Mravlje.
— OcftranHev lesen*h b^rak. Ob Cesti na Ju*no železnico so pretekle dni po-d*i! tn odstranili nar ond^tnfh lesenih ba-rzk, ki res niso b?Ie v okras mesta.
— Zahvala. Podpisani se tem potol zahvaljujem vsem crg. mizarskim mois*rom. ki so se me ob pril:kl društvenega občnega zbora spomnili in ml naklonili podporo 26.1 dinarjev 25 par. Iskrena hvala vsem! — Josip T tt r k.
— Promet s Sušakom. Prometno ministrstvo je dovolilo prevoz 2^00 m, drv na Sušak. Prva so namenjena za tamošnje uradnrš*vo. To ie rrvl transport v večlem obsegu In dokazuje, da je normalni promet s Sušakom vzpostavljen. Odslej so omogočen! tudi drugI trgovski posli na Sušaku.
— Agflrtl potn:kl, ki bl poleg svoje stroke, prevzeli še drugo akvizicijo, naj se zglase pod »dobri procenti« na upravo Slov. Nahoda.
— Telefonskemu omrežm t Novem mestu se ie priklop la tudi državna kmetijska Šola na Grmu. Tako je dobilo Novo mesto že peto zasebno govorilnico. 2eletl bl bilo, da se to moderno opčevalno sredstvo še bolj razširi.
— O državnih zastavah. Pišejo nam: »N? dan proslave rojstnejra dne Vj. Ve1, kralja peljal sem se Iz Llubliane uroti Kar-hrvcu. Na postajah so visele v znak svečanosti državne Ril narodne znsta/2. k! p% so skoraj vse bile v tako Žalostnem stn-
iliu. ca se Hi potnik, ki je *> z menoj v iMem kupeiu. a prihajal je koliko? sem mogel iz razeovora, ki ga je imel z neko damo. razumeti, iz Londona nirivnost zgraža' Rekel je med drueim, da b' bl" v Angliji In v Franciji načelnik postite, ako ti obes'1 tako zastavo na taV velik! dan takoj odstavljen !n kaznovan. To tujci go-\ort, bi tc seveda nam nI v p .nos. amratc blamažo, ker zasfave so bile, a':! umazane, da se sploh barve niso razlfkovaie, aM na grd;h kolih obešene in to obešene kot krka strašila. Dohro bi b»lo »14 mer^d.-ri-nem mestu ukreniti vse potrebno, da te nače'niki postaj opozore na to malo nar-nost, ki priča o pomanikan'u narfnlreRa ponosa. Cesar mi ne o?nz:mo, to vid:.io tujci, k! sigurno ne odnesejo ob takih prilikah lepih utfsov Iz države.
— Kako le Franc Jožef slutil razpad habsburške dlnastlle. »Neues VViener Journal« priobčuje zgodovinski dokument, ki je kod'cflj k testamentu cesaria Franca Jožefa iz leta Jor>i. S tem aktom 'e Izda! Prane Jožef določitve za s'učaj, da bl se državna oblika izpremenila in bi izgmfla habsburška dinastija. Cesir je ustanovil družinski fidefkomls za rodbino tiabsburg-Lorhrin-gen z odstavkom: »AVo bi se tekom dogodkov in zgodov"n«kega razvoja Imela IzpremenHI vladna oMIka avs*rnogrske monarhije In. kar na| Pog prepreči, ako b! ne ostala krona pri naši h*5l. vellaio za sukcesijo v fldelkom'sn privatnopravna načeta temeliem splošnih meščanskih zakonov od 1. iun. 1811...t Tako ie leta 1901. pregrešno dušo Franca Jožefa preletela slutnja o razpadu dmnsMte. k! ie res sledil.
— Tragičen slučaj v Za*reha. Pohčer-jenka upravitelja »Hrvata« Fatalovlca Ljubica Markovlć je včeraj v kuhinji pesto-vala dete. Slučaj je hotel, da se je zl;la na dete večia množina vrele vode. Dete je dohilo težke smrtne opekline. Ko je zdravnik to ngotovfl. le Ljubica Markovfč zbežala Iz hiše na prosto ter se vrgla pod cestno železnico. Bila je na mestu takoj mrtva. Dete 'e trmrlo v bolnic! vsled opskrne.
— GJasTlo »7agrefc»čkog Znora« Izašlo. Prvf broi »Zagrebačkog Zbora« privredne smotre, koju Izdaje oprava »Zagrebačkog Zbora« Izašao je. Isti sadrži poziv izlagačima za lil. sajam, stručni članak Or. Tve Belina: Industrijska kriza I zagrebački sa*am. sajamski red za Izlagače, te viiestf Zagrebačkog Zbora. Lrst je lliepo opremb'en I sadrži obilan reklamni materlial. Kako su prve naše t Inozemne tvrdke u toj smotri oglasile, to se vidi kolika se važnost podaje zagrebačkim velikim sajmovima. Preporučamo stoga toplo Industrijalcima I veletrgovchna tu smotra.
— 108 vagonov ledu potrebuje na leto mestna klavnica ter razni zavodi in obrtniki (slaJČičarJl, pjvovainarjl ta gostilničarjih
— Velik vlom v grad Vlltovž na Slemenu. Dne 12. t m. Je b.l izveden v grad Viltovž na Slemenu, last Otokarja BavdU drzen vlom In so storilci odnesli raznega blaga, perila in drugih predmetov v vrednosti okcll 100.000 dinarjev. V gozdu na Slemenu so orožniki kasneje našli nekaj predmetov zakopanih. Vlomilci so bili trije moški in ena ženska.
— Tatvina dna. Iz topilnice Strojnih to. tavren in livaren v Zvonarskl ulici Je bilo ukradeno pet b'okov clna v teži 140 kc ln v vredrosti 14.000 dinarjev.
— Žeparjl na železnicah. V zadnlem času žeparstvo na železnicah bujno cvete in zlasti na progi Zidan most - Zaar?b se dnevno dodajajo žepne tatvine. Tako Je bila na tej prozi Josipu Ccbulu Iz So'tanja med vožnjo ukradena listnica s 790 Dim. — Na dolenjskem kolodvoru |e bila sluci Josipu Prašnikarju Iz Višnje gore ekradena 1'stnica. v kateri s'a se nahaja'1 dve vsotj denarja. Skupno škoda znaša 1500 Din. — Med vož^io Zagreb - Ljubljana - Jese-lce Je bila Hermanu Junge iz Nemčije ukradena listnica s 1100 Din. — Antonu Oecr^u Iz Maribora je bila na mariborskem kolodvoru Izmnknlena listnica, v kateri se je nahajalo 50 Ptn gotovine In kolekov v vrednosti 130 Din. — Prsevn:ku Lovro Peto-varju Iz Ivankovcev le bPa na pos'a'i v Ormožu "kradena Iz žepa 1'stnica z ?ooo D.
— Vlom v traFko. V n^či od 22 na 23. i. m. je Ml o vlomljeno v trafko trgovine Sarabon na Zaloški cesti. Tatovi so odnesli več vrst cigaret in nekaj tobaka v skupni vrednost7 3M7 d?narjcv.
— Tatvine kolos. Karlu Bizjaku Iz Borovnice Je bilo ukradeno kolo znamke »Dilr-kopp«. vredno 2500 Din. — V Predasllu Je bilo Franu Kuraltu ukradeno 1250 dinarjev vredno kolo.
— Ukraden konj. Danes ponoči Je bil posestniku Ivanu Flanderju Iz Sfdenca pri Dev. Mariji v Poliu ukraden iz hleva konj svetlorujave barve. Konj Je star 13 let io je vreden 2500 dinarjev.
— Naša moč bo šele tedaj velika, ko bomo i3hko govorili o popolni iasni industriji. Na polju čokolade se v tej smeri razvija tovarna »Mirim« čokolade.
— Najbolj iskani preparati Mestne lekarne v Zagrebu so: »Iron« proti slab kr-vnostl. »Markove kapljice« za leiodec« »Reumatis« proti kosi bolju ln revmatizmu, »Dr. tiavllČka čaj« za čifcč-mje. Da se bednemu občinstvu olajša nabava in prhrani visoka poštarina, se nahaja od^lrj za 1 Izbijano in okolico glavna zaloga teh zdravil v lekarni Leustek pri Zmajskem mostu.
— Restavracija ln kavarna »Zvezda«. Koncert nove ciganske kapele bo vsak dan v kavarni od 17. do 19. ure, od 20. do 22. v restavraciji in od 22. dalje zopet v kavarni. Kapelnik Kada S a n d o r. Prvovrstna kapela, došla Iz Osjcka. Atrakcija prve vrste.
— Kupite le šivalni stroj Ctcella pri tvrdkl I. Goreč, palača Llublj. kred. banke. Glej okIrs.
— Najcenejše In najnovejše obleke se dobilo s a m o v Selenburgovi ulica Št. 3 pri Gričar <T> MefaČ.
— Tečap za strojepisje 'n stenogralV-lo. Dne 3. februarja 1924 začnejo na državno koncesijonlranem zasebnem učill-šču Legat v Marboru zopet novi tečaji za strojepisje ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaj! trajajo 4 mesece. Vpfso-vanja tn pojasnila v specijalni trjrovinl a pisalnimi stroj! Legat, Maribor. Slovenska
ulica 7, ali pa v šolski pisarni Vrazova uL ŠL 4.
— Domača sreča. Kakor so že naši predniki radi živeli v blagodejni sreči mirnega doma, tako je upati, da se zopet povrne mirna sreča pod domačim krovom. Zopet pričenjamo ceniti prijetne večere tihega mira. da tako vsaj enkrat na tedm s kramljanjem in glasbo zaključimo dan. Skrb gospodinje pa bodi. da priskrbi s pravilno umerjenostjo v vsakem pogledu Izmučenim gostom prijetno razvedrilo. Ni si na takegi večera moči mMitl brez osvežujočega čaja znamke »čalna ročka«, ki se prli-tno kadi Iz skodelic. Gospodinje mu dajo prednost zlasti zato, ker Je posebna Izdntcn. •Znabiri tvd^. da bi s! ohranile krog svojih prijateljev al! ra celo še povečale, z kal znane so čajanke, ki so pridobile sloves samo z Izhorfi'm ča'<*m »'\alna ročka«.
— S"ia| lufr velikega mesta. Vellko-mestno in družabno življenje imata serijo pozimi, ker se pestro velikomestno Ztv-ljenie In bučni vrvež moreta docela razviti šele. ko zažare ceste v svetlem blesku umetne luči. Sele bajna elektron-* iu>8 ofivj ono burno velikomestno občutie vsem onfm ki stopilo na olico. da brzlm potom gredo za opravki ali se priiazno še*aio. Na;boIj $e seveda otvar'a očem to p:snno vrvem'e na on?h trgih, pred onimi poslopji In Izložbami, k*er ie naibolj svetlo. Da kraj močneie razsvetlimo nego dmfff, tega ni treba storiti vse'ej z večjimi stroški« Večkrat napravi to prflvflna naprava ta primerna razdelitev luči. Skoro vsi Prometni prostori, razstavišča In de'avnice, ki se odlikujejo z ugodno razsvetHnvo. so opremljen? z VVlskottovImJ zrca'n!m: reflektorji. VViskottnvo zrcalo, s silno svetlečo refleksno p'asf'o prevlečen refektor rs materijala, odpornega proti vroč:nl. omo-gočuie, da se na vse strani Izžarevaioča luč žarnice »Ni*ra« usmeri v določen clll. Razen povečane rereksiiske možnosti se pa pred drugimi reflektorji odikuie s tem, da je konstruiran natančno na podTagf ma-temarfčno-optlčnih preračunani In se s prestavo žarnice v notraniostl lahko porabi luč v različne namene. Z W!skottovlm zrcalnim reflektorem se poljubno lahko množica luči osredotoči na maihnl plošči 'n s tem dosege ve'fk po«am!čnf učinek, in^ko se pa tudi osvetM ka^a večia p'ošča \V!s-kottov zrcalni reflektor v zv^-zi z lamico »Osram-Nftra« Je re*n*Čno Idealna raz-svetllava za vse razHčne namene: dobiva se pa v mnogoterih okusnih tipih.
Podpirefte ohtf^^ne s!c~e in dcVtjife »Po^^onieTnn ^mŠtvTi slepih«.
Ljubljana. Wolfova ulica št 12.
Književni trg.
Nove knjige.
Splošno negodovanje se je polastilo tudi književnosti in tu predvsem našega književnega trga. Od povsod čuješ očitek, da je naša književna založba zaspala, da nimamo ničesar, da se moramo zatekati v tujino in v zapadne jezike, ako hočemo, da se zaklenemo ob tihih večernih urah v tihožitje z duhovnimi in čustvenimi svetovi velikih umetnikov in pesnikov. Kako površno in nepremišljeno je tako zabavljanje! Kratek pogled na založbeno delovanje vodilnih Ijubij. knjigarn že dokazuje ravno obratno. Koliko lepih knjig je v prešlem leta izdala in založila podjetna, mlada Zvezna knjigarna. Tiskovna zadruga, zlasti pa stara založbena tvrdka Kleinmavr-Bamberg. Prva kar sipa zaporedne zvezke svoje splošne knjižnice, druga izdaja naše klasike in razpošilja poljudno-znanstveno literaturo Potov in ciljev. Tretja pa se odlikuje s številnimi izdanji najraznovrst-nejše vsebine, že na zunaj zaokrožena s spretnim tehničnim vodstvom pisatelja Vlad. Levstika.
Naštejmo v naglici nekaj knjig da jih ob božičnih in noveletnih praznikih poklonimo svojim znancem in prijateljem!
Tu imamo Vladimirja Levstika Gadje gnezdo, II. izdanje v zaležbi KB.* Knjiga nosi značilno posvetitev »Svoji materi v Cešcenju in zvestobi«. Takšne idealizacije slovenske in lastne matere še nI uzrlo slovensko oko. Knjiga se je rodila v letih strahote, ko je tujec teptal naše človeško dostojanstvo in so v nas tleli ognji kopr-nenja po svobodi in državnosti. V predgovoru piše Levstik o glavni osebi in smislu te svoje knjige nastopno: »Pripovedovala mJ Je skrivnost svoje zveste duše, svejo utajeno ljubezen, svejo žalost za mrtvimi in svoj strah za žive; svoj ponos na gadje gnezdo in svoje zaupanje v veliki, v še večji »grunte... Ves smisel svojega srca mi je razložila... Ne boj se. mi le dejala... Zakaj Kastelka je več od resničnosti. Ona. človek, je tvoj sen o domači zemlji: je morda zemlja tvojih sanj.« Knjiga je najmočnejša pesem slovenskega Jezika In slovenske zemlje! Čitajte pesnika Jarostnetra hotenja!
Ljubitelji miru in verskega kopmenja, aezite po »Tihih večerih« Ksavera Meška, našega koroškega pesnika. (Ljubljana 1923. KB.) Pesnik človeške bolesti, srčnih ganotij. pesimističnih Iirizmov, slovenski Leopardi .Vsebina: Dolga je še pot. Ob tihih večerih. Na sveti post. Legenda o čudežnih očeh. Pozabljena, Ciganček. Zasanjam včasih, Romanca o žalostnem jutru. Ali niste n'č molili zame?, človek, ki stoj! ob grobovih in plaka, Ob pomladanskih večerni.
Ivana Rozmana Nova erotika, disonance in akordi (Ljubljana 1923. KB.) spada na mizico vsake slov. dame. Hočemo biti duhoviti, v globejšem, pravem pomeša. Toda brez doživetja disonanc in akordov človeškega življenj tega ne bomo nikdar dosegli!
Slovenci so pozabfli, ali pa še boljše, Biti ne vedo, da imajo del Cbarlesa Baa-delalreja v slovenskem prevodu. Njegove pesmi v prozi je prevel simpatični, nekoliko plašni pesnik Pavel Karlin (LJubljana 1923 KB). Hočete celega Baudelalreja v enem stavku? Evo ga: »Ljubim oblake... oblake, ki romajo... tam doli... tiste čudovite oblake!« Knjiga ie pravi brevlr este-tičnega napuha, predrzne in neovirane lirike ...
Se vam hoče slovenskega Jezika? Vzemite L. N. Tolstoja roman Hadži Murat v prevodu Vlad. Levstika (Ljubljana 1923 KB). Dvoboj krščanstva z muslimanstvom, križa z mesecem!
F. M. Dostojevskega Zl >čln in kazen (Novi prevod VI. Levstika. Ljubljana 1923-KB.) prišteva sodobna književna, psihološka in psihoanalitična kritika k najglobo-kejši izpovesii človeške vesti. Sežgite vse učbenike Šolskega dušeslovja, čitajte Do-stejevskega, premišljuite ga. Razven tega ni ga boljšega čiščenja grešne notranjosti, ni boljšega Živčnega zdravstva kakor brezobzirno rezanje v lastno dušo. v gnilobo vsakdanjega početja! Dostojevski je Evropi razodel rusko dušo, ta tisočletni zakon med poezijo ruske zemlje in etiko pravoslavnega krščanstva.
Za zabavo vzemite A. Oonan Doyla Zgodbe Napoleonovega huzarja. (Ljubljana 1923. KB.) Vas bodo popeljale po vseh bojiščih Napoleonovih armad.
Frederlck Marrvatov Morski razbojnik. (Ljubljana 1923. KB.) je napet angleški roman z lepim moralnim jedrom.
Waldemar Bonsels, Prigode čebelice Maje. (Ljubljana, poslovenil VI. Levstik, 1923. KB.) Podnaslov: roman za deco. — Knjigo bi boljše krstili kot roman otroške lirike. Naivna poezija za deco, pa tudi za odraslo občinstvo, ki mu mladina, naj-nežnejša mladina tudi kos interesantne prirode.
Še eno knjigo je treba v tej zvezi imenovati. B di nb.ich-Gra n k~vo Mrtvo mesto. (Ljubljana 1923. KB.) Knjiga odkriva zanimiva ozadja ljubezenskega trpljenja ozir. blaznosti. Ljubezni pravimo vnetje srca. V resnici pa gre za čudne procese fiksiranih podrb in čustev, za bolestne vztrajne misij in emocije, osredotočene aH vzbujane po zunanjosti ljubljenega bitja. Knjiga je zaslovela po svoji orig;nalni vsebini, kakor tudi po operi dunajskega komponista Korngolda Die tote Stadt
Rostand-Zupančlč, Cvrauo de Berge-rae. LJubljana 1923. KB. Nemci neprestano trdijo o propadanju francoske kulture, družine m erosa. Evo knjige, plemenite, deviške. Čiste in duhovite, kakršne ne zmore vsa nemška književnost z Goethe-
• Ig. pl Kleinmavr et Ferd. Bamberg. Ta podjetna založba ima očitno ambicijo postati založnik naše bodoče znanstvene akademije. Glej izdanja prof. Vebrovib del.
jem vred. Postava C vran ova Je nravi čudež človeške fantazije, pesniške duhovitosti in lepote. Kakšna harmonija duha in srca! Ko bi mogli ljubiti in biti ljubljeni, kakor Rostandov Cyrano! Po blodni erotični književnosti in sodobnem ljubezenskem življenju je knjiga kakor pogled v materinsko oko.
Sem spadajo tudi Poezije doktorja Franceta Prešerna, peti natisk, Ljubljana 1923, KB. Ljubezni kot^upu in simhu je dal ženijalni pesniški izraz, slovenski in izvirni, da ga s ponosom vzporejamo z največjimi tvorci ljubezenskega doživetja.
Dante. Književna spomenica b šesto-letnici Dantejeve smrti. Priredil dr. A. Res s sodelovanjem ital. in slov. književnikov, pesnikov in znanstvenikov. Ljubljana 1923 KB. Knjiga pomeni pravo knjigotržno drznost ter najlepši poklon malega naroda vsečloveškemu duhu. V tem okviru ni prilike, da sežemo v podrobnosti tega izdanja. Knjiga spada po svoji luksurijozni zunanjosti ter najbogatejši vsebini na mizo vsakega slovenskega olikanca.
Zimske športnike opozarjamo na divje visokogorske smučarske ture, za katere naj si nabavijo enkrat za vselej temeljni knjigi slovenskega oziroma julijskega turizma R. Badiure Jugoslovenske aipe — Slovenija (Vodic) in Na Triglav — v kraljestvo zlatorogov! (Ljubljana 1923 KB.) Knjigi vsebujeta vse potrebne potne, geološke, varnostne in priredne podatke naših al p.
Dr. France Veber, profesor predmetne filozofije na ljublj. univerzi, se je zaklel, da v par letih napiše Slovencem cel sistem filozofije in še lastne zraven. Svoja dela sipa kar zapovrsti. Lani je obelodanil sistem filozofije. L knjiga, o predmetu (KB). Letos nada!irje analitično psihologijo (zopet KB). Knjiga je izšla pod okriljem Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani torej kot publikacija matice bodoče slov. znanstvene akademije. — Založila pa je delo tvrdka KB. Knj:ga je temeljita in obdelava dušeslovna vprašanja na obstrakten in samolasten način. V tem oziru se znatno razlTcuje od ostale sodobne psihologije, ki odklanja teorije in ki skuša na grebsti najprvo empirično gradivo In nato previdno zaključevati d.'seslov-ne splošnosti. Knjiga pa bo vsled svoje no-votarske borbenost? rodila podrobna raziskovanja in s tem napredek te znanosti na Ijubli. univerzi.
Od istega pisatelja Imamo delo Znanost In vera (Pota in cilji. Tiskovna zadruga. Ljubljana 1923.) Podnaslov. Vedo-slovna študija pove, kaj knjiga noče biti. Ne študij znanstva in vere v sedanjosti In preteklosti, marveč samo vedoslovna preiskava predmeta znanost in predmeta veda. Od tod te^ka izvajanja, ki jim pa ne primanjkuje znanstvenega čara. Prav za Božič je prof. Veber izdal še debelo EtFko (Učiteljska tiskarna 1923). Delo 'menuje pisatelj »prvi poizkus eksaktne logike nagonske pameti.« Knjiga se odlikuje (kakor marsikatera filozofična) po čudovito skladni arhitektoniki, kakoršne ne najdemo niti v delih prirode. Knjiga s?ma je log;čna posledica prof. Vebrove psihologije, oziroma njegove geometrije duha. Kakor mu je logika sistem zakonov umskega doživljanja, tako je etika sistem zakonov nagonskega doživljanja. O knjigi bo treba vsekakor Iz-pregovoriti podrobneje. Slovenska Javnost je lahko hvaležna prof. Vebru, da Ji je s svojo marljivostjg poklonil za letošnje praznike tako globok od uševno delo.
Tržaški rojak dr. Lavo Čerm-lj je izdal poljuden pregled relativnostnega nauka, takozv. Einsteinove teorije o materiji in enrgiji, ki zanima znanstveni in naobra-ženi svet. Knjiga se dobiva pri Tiskovni zadrugi med knjigami Potov in ciljev.
Končno se je oglasil tudi univ. prof. dr. Rado KašeJ z debelim učbenikom Cerkveno pravo kat in pravosl. cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini SHS. Založba juridične fakultete. Tiskala tiskarna M. Hrovatin v LJubljani. Knjigo dičijo zelo Jedrnate definicije, izčrpno piščevo cerkvenopravno znanje ter nova snov iz naše države. S knjigo je zadelana za dolga leta važna vrzel naše juridične literature.
Dru?fwpne vesti
— Društvo zobotehnikov za Slovenijo
vab: svoje člane na sejo, katera se vrši 28. tm. pri »Novem svetu« ob 8. nri zvečer. Udeležba nujna in obvezna. Odbor.
— Klub Primork ponovno opozarja vse
dame, ki so se udeležile seje 19. tm. v dam-skem salonu kavarne »Emona«, da se vrši le tam zadnja seja prireditvenega odbora za primorski ples, ki se vrši 5. jan. 1924 v korist Sokolskega doma na Taboru, dne 28. dec. ti. ob 5. popoldne. Vse dame se uljudno vabi, da se te seje gotovo udeleže.
— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. IV. znanstvena seja se vrši v četrtek dne 3. jan. 1924 ob H5. popo. v razpravni dvorani sodne palače, I. nadstr. Predava primarij dr. Gosti: Dementia prae-coi paranoides. Juristi dobrodošli. Predsedstvo.
— Strokovnega Udruženja jugosloven* skih oblikujočih umetnikov III. redni občni zbor se vrši dne 6. jantarja 1924 v hotelu »Union« v Ljubljani. Začetek ob 15. uri. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika II. rednega občnega zbora: 2. poročila predsednika; 3. poročio tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. volitev novega odbora. (K volitvi so upra* vičeni samo člani, ki se izkažejo z veljavno legitimacijo.). 6. Slučajnosti.
—*    i———— i
— Jugoslovenska Matica fe prejela od " ge. Gusti Dr. Vodopivčeve, Ljubljana, kot božični dar Din 100. Posnemajte! Celestin-ka Frece, Bizeljsko nabrala prilikom poroke Frana in Martine Strunjak Din 500, Šolsko vodstvo. Brezje 28.50; Šolsko vodstvo Tržič 86; Tvornica za dušik. Ruše 79.40; I Šolsko vodstvo. St. Danijel pri Prevaljah 50; Občinski urad, Studenci pri Mariboru 150; So'sko vodstvo Boštanj 50: Vesela družba v gostilni Mesaric na Borlu pri sv. Barbari v Halozah 30. Zeveli darovalci!
Damir Felge 1:
Revmatizem.
(Nadaljevanje.)
»Ta želja se Vam prav lahko izpoini. V tem slučaju Vam prepustim prvi sedež, jaz sam sem zadovoljen s sedežem na galeriji za vašim hrbtom-«
»Zveri se nama nikakor ni bati!« me je tolažil. »Ce imava izredno srečo, pade k nama kvečjemu kak šakal in še ta se naju tako ustraši, da ga ohraniva le s pomočjo melise pri zavesti«.
»Kaj pa lev, slon, hijena, žirafa. krokodil? Ali so z njimi le sitnarili profesorji in so prav za prav samo plod Pokornv-jeve in Erjavčeve d^mošljije? Strašno! Vi mi uničite s svojim bojazljivim šakalom in oživljajočo meliso vso divjeromantično poezijo afriškega živalstva!« sem se razvnemal. In kdo bi se ne bil? Pričakovati na-sprotn'ka, silnega strašnega, leva. hijeno, krokodila, a zagledati pred sabo silno prestrašenega šakala, je bilo le preveč zame! Čemu potem ta prostorna past? Saj Ha-genbeck še ne razkazuje ne revmatičnih bolnikov, ne zgodovinarjev, kolikor je bilo meni znano! In slednjič ni izključeno, da bi se morala oba truditi okrog onesvešče-nega šakala z umetnim dihanjem, če bi nama recimo odpovedala melisa. Smešno, kaj ne! In v tak smešen položaj bi me bil lahko spravil moi nesrečni revmatizem!
»Preveliko vznemirjenje škoduje! Le ne razburjajte se'« mi :e svetoval moi so-jamnik in mi bil s svojim nastopom zgled, kako se ohranijo mirni živci in hladna kri. Padel je b'1 globoko v jamo. počakal, da sem se vzbudil Iz omedlevice, pozdravil me. kakor bi se bila srečala na ulici, zvedel nato pravi namen svojega noveca bivališča in me potolaži z nedolžno, krotko, pohlevno živalico, ki jo zmerja nehvaležno človeštvo po krivem in nemarnem s Šakalom. Njegova flegma je bila naiežfjfva. Kmalu sva sedela po oriientalski Šegi s prekrižamma nogama drug zraven drugega, pozabivši popolnoma, da sva b;ln prvi lovsk? plen svetovno znanega Hngenbecka.
»Ali tudi Vas muči revmattzem in ste se tudi Vi med kope^'o v pesku pogrc-uMi v to jamo?« sem vprašal svojega tovariša. Nfknkor nisem bil radoveden, toda bal sem se m^ka. ki lega tako svinčeno na dušo.
»Eh kaj. revmatizem! Hotel sem biti sam in šel sem v samoto, da razrešim na;-večjo uganko zgodovine.« Mirno je izustil to največjo uganko svetovne zgodovine, kakor bi bil govoril o tržni ceni gorskega krompirja -pet let pred vojno. Ošvrknil sem ga s pogledom, mož je bil vklefi popolnoma zdrav. Da bi vsaj ne napravlja! takih odmorov!
Največja uganka svetovne zgodovine. Ne vem, kako je prišlo, da so se moje misli ustavile pri Meneliku, abesinskem ne-gušu, ki je devetnaistkrat umrl in bil tri indvajsetkrat  slovesno pokopan.
»Da, največjo uganko svetovne zgodovine sem hotel razrešiti!« Zo>pet odmor na njegovi strani, na moji pa Menelik. za katerega sem se začel že upravičeno bati. da umre dvajsetlč in sicer to pot kar v mojem naročju.
»UsmiHte se me. prosim, kl mrem od radovednosti! Povejte mi vendar uganko! V dveh se uganke hitreje in lažje rešujejo!«
»Polahno. mol dragi! Seveda jo povem, ne morda, da mi pomorete k rešitvi, marveč zato, ker imava časa dovolj. Poslušajte pazljivo in zavedajte se svečano-stnega trenutka, ko Vas seznanim z največjo skrivnostjo vseh vekov!«
Tišina je zavladala v jami po teh besedah. Prekinil jo je tu pa tam edino le moj revmatizem, ko se je preveč hrupno preobrnil v mojih sklepih in členkih.
»2e pet let se mudim v teh krajih,« je začel. »Zgodovinska so ta tla. Kdor piše zgodovino osemnajste dinastije egiptovskih faraonov, si mora takorekoč sproti podatke sam izkopavati. A imel sem smolo. Kjerkoli sem mislil začeti, povsod me je že prehitel kak drug raziskovalec. Tu Car-narvon, tam Carter, sami strokovnjaki, sama slavna imena. Malodušen pa le nisem postaj. Počival nisem, stikal sem okrog po hišah, vpraševal odkrito po starinah, pregledoval skrivaj vse kote in pred dobrim tednom, oziroma čakajte, to je bilo v torek ob 14.5^, če ni bilo že v -ponede-torek ob 14.50, če ni bilo že v ponedeljek... .« ste zaslišali največjo uganko zgodovine!« sem ga prekinil, hoteč na ta način pospešiti njegovo pripovedovanje.
»Tako hitro, kakor si VI to predstavljate, pa zopet ne gre!« Mirno, a z vsem povdarkom me je posvaril. »Da. v ponedeljek je bilo, ko sem opazil pri Arabcu Ibn Mollehu v temnem kotu zamazane veže precejšnjo skrinjo. Večkrat sem bil že prej poseril to bajto, a skrinje nisem bil nikdar opazil, ker je zmiraj ležala na n?ei Ibn Mollehova pred kratkim umrla tašča. Nastanil sem se v veži. Visoka najemnina. Arabci znajo od trati tujce. Nič ne de! V treh dneh sem dognal, da ie skrinja sarkofag popisan s hiroglifi. v njem pa faraon. Gola, popolnoma obrHa. usniato rumena glava, truplo zavito v najfinejše lanene povoje z umetnrmi okraski. Videl sem že mnogo mumij po muzejih, toda tako srčka-ne, tako dražestne, tako mikavne, tako prikirpljive še nobene!« Kdo bi si mislil, da se more moj hladni, mirni sosed sploh še razvneti! »In glejte, ta papirus, s kako gotovostjo se razbere njegova vsebina. Prebiral sem hiroglife. ne doma, kjer sem se bal. da mezaloti moj gospodar, pač pa tu v puščavi. In nisem bil še vsega prebral, ko sem zapazil Vašo obleko na pesku, vse drugo Vam je pa itak znano!«
»Saj mi ne zamerite moje odkritosrčnosti, toda ne morem se otresti mnenja, da ste Vi in tašča Vašega gospodaria ležeč na sarkolagu s svojo telesno gorkoto izlegla faraona. Kako mu je pa ime m katere dinastije?«
»Tutankamen ix osemnajste dinastije!«
»Tutankamen!« sem se nasmehnil. »Tega je pravkar izkopal Carnarvon!«
»Vem, saj sem bil zraven, toda moi Tutankamen je pristen najmanj tako pristen kakor Carnarvonov!«
»Potemtakem sta dva Tutankamena!«
sem dostavil in si ponovil v mislih staro PTisIovico v moderni obliki: Tutankamen do Tutankamna Tutanpalača.
»Ne, Tutankamen je bil samo en vla~ dar. vladal ?e kot zadnji iz osemna;ste dinastije od 1358. do 1350. leta pred Kr. rojstvom, in da sta se dobili dve njegovi trupli, to je ona največja uganka svetovne zgodovine, ki sem jo bil že prej omenil!«
Resnico ^ribiiem. da so ta izvajanja presunila mene, ki sem se malo prej sko-roda muza! trditvi o največji uganki. Eden in isti vladar v dveh telesih, to je bilo zame vprašanje, ki mi je premestilo moj revmatizem naravnost v možgane. Najrajši bi bil vtaknil glavo kakor prej noge v pesek, a da tega nisem storil, se je zgodilo bolj instiktivno kakor pa premišljeno, ker radi revmatizma v glavi sem tačas mislil z nogami.
Str — nekaj črnega je zakrilo odprtino — in bunk! zaskelelo <me je v desni nogi. Mežal sem ta čas, zato nisem mogel ugotoviti, ali se je revmatizem zopet preselil iz glave v svoje pre;šnje bivališče, ali je padel šakal name. Jaz pa brez melise! Kaj napraviti, če mi ekrne šakal?
Ko sem odprl očJ, se nama je Že predstavljal hvala Bo^u — človek. Izkopavat je bil priše! v te kraje staroeg:rčanske znamenitosti in pri tem padel k nama.
Noben mojster še ni pndel z neba. PTavi star pregovor, a v afriški puščavi so padali kakor zrele hruške. £e par takih hrušk, a b? bili brez dvoma napolnili srednje velik zverinjak. kajti obupal sem že, da izpusti Hagenbe^k kratko malo tako krasen plen samo na naše zagotovilo, da nismo zverine.
Moja sostanovalca sta pričela takoj razgovor. Prvi je dal drugemu papirus, naj ga prebere, draci prvemu pa skarabe-ja iz nmetista. da se seznani z zgodov'no faraona, ki je b'!a vdoTbena nr» tem svetem hrošču. Za naju. zame in za moj revmatl/em, se ni nobeden zmenil. V kot sem se stisnil in se zagledal v odprtino n.nd sabo.
»Tutankamen!« je zavp'1 moj prvi so-jamnik. N;egovo zgodovrno berem na ame-tistu. Odkod ta ametist?«
(Konec prihodnjič.)
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 27. decembra. Sprejeto ob 13.
Na današnji borzi je bil promet prilično živahen. Blaga ie bilo dovelj in je ob zaključku še preosta aJo. Navzlic temu pa niso tečaji skoraj nič oslabeli, razen izplačila Pariz, katero je znatno nazadovalo. Malenkostno slabeiša je bila tudi Italija, nasprotno pa pride nekoliko čvrstejša deviza London.
Efekti so danes izostali
Ob zaključku notiralo:
Devize: Curih 15.4564—15.5564, Pariz 4.405 — 4.455, London 384.0 do 387.9, Dunaj 0.1237 do 0.1257, Praga 259.17 do 262.17, Trst 382.25 do 385.25, NTewyork 87.93 do 88.93, Budimpešta 0.45—0.48, Amsterda.a 3342—3372.
— Beograd, 21. dec. Amsterdam 3370, ; Dunaj 0.12455, Budimpešta 0.4850, Bukare- I šta 45.50, Ženeva 1551.50, London 386.50, I MHan 384.175. Newyork 88.70. Pariz 447, j Praga 260.75. Solun 182.—, Narodna banka 420.—, 7% investicijsko posojilo 70.—.
INOZEMSKE BORZE. — Curih, 27. dec. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 6.50. Berlin 1.35, Amster- I dam 216.90, Newyork 572.75. London 24.85 , Pariz 28.75, Milan 24.80, Praga 16.75, Bu- j karešta 4.10. Sofija 6.50. Dunaj 0.008075.
— Trst. 27. dec. Predborza: Beograd 26—26.075. Dunaj 0.0323—0.05, Praga 67.30 67.60, Pariz 125.75—126.25. London 100.40 —100.60. Newyork 23.05—25.15, Curih 402 —405.
Zbir?»te znamke j
78   |f»nno|A«!Offf»|fn Mofiof)"?
W_A A
POGAJANJA GLEDE REKE. Sporazum na novi bazi.
— Beograd, 27. decembra. (Izv.) Kakor javlja »Politika« iz Rima, sc prične povsem nova akcija za sporazum med Jugoslavijo in Italijo glede Reke. Mussolini in Contarini sta pregled j1 a detajlirane predloge, ki jih predloži rimska vlada beogradski. Po teh predlogih zahteva Italija priznanje svoje suverenitete nad Reko od strani kra* ijevine SHS, nasprotno se naši kralje* vini prizna suvereno pravo nad Baro* sem in Delto. N tem principu se ima skleniti tudi medsebojna trgovinska pogodba po poteku dveh mesecev od podpisa nove pogodbe. Rapallska po* godoa jfi ima nadomestiti z novo.
Po rezultatih dosedanjih podajanj, ki so se vodila direktno med Musso lini jem in Pašičem, je pričakovati. J:* bodo  italijanski  predlogi  naleteli na povotjen sprejem v Beogradu.
RAČIĆE V FOVRATEK.
— Beograd.   27. decembra. (Izv.) Današn';   beogr^t'ski   listi objavljajo vesti o povratku     \ .'pana R~d 1 »Vreme« poroča,   'a je Stjepan R prispel na Dunaj s potnim listom 'on* donskega zastonstva sovjetske Ru List piše zelo obširno o političnem po menu  tega   povratka ter navaja tudi stališče vlade, ki \ o proti Radiću po* stopala v zmislu -akona.
— Beograd, 27. decembra. (Izv.) V političnih krogih obsežno komentirajo preokret v po!it;?ni sitnari'! radi povratka Stjepana Radića. Kakor je danes popoldne »avlje^o. ie vlada na Sfioc« ni sej? po dofgi debati sk'ei'Ia. da se ima SMepan Rad«e, kakor bitro se pojavi na naš? meji. prijeti. Na ta nnčin upa vladi, da se začasno zavan.«?e pred vsak?ml Iznenađeni?, k? b' *ih 'nfiko povzroči Rad'čev povratek v domovino.
Vlada u videva, da Je sit«*'«."? TM ustvaritev orKrzic'jonalnega bloka sedaj zelo ugodna.
URADNIŠKI PREDUJEM. Izplačilo sledi v treh mesečnih obrokih.
— Beograd, 27. dec. (Izv.) Danav . »Politikac priobčuje dališi ekspozC* finančnega ministra dr. Milana Stojadi-noviča o dovolitvi izplačila uradniškega predujma na račun povečanih plač iz novega uradniškega zakona, finančnj minister prizna, da je državno uradni-štvo nu'no potrebno podpore. Po d šib razpravah je odločeno, da sc ima na temelju uradniškega zakona izp'a-čati uradnikom gotov predujem. Ta predujem se ima razdeliti na 133.000 državnih uradnikov in us'užbenccv. V mestfii I. razreda dragimskih doklad dobe višji uradniki 1500 D;n predujma. n?ž?l 1200, v II. razredu višji 1350. n!/i: 1050 Din, v III. razredu 1200 oz, 000 Din. Praktikanti in ukazni 600 Din in ostali službeniki 300 Din.
Ta predujem se izplača v treb enakih mesečnih obrokih In sicer 1. januarja 1924, 1. tebrunrja In 1. marca Minister ie izjavil, da more te predirme izp'ačati le v treh obrokih, ker nima kritja.
PO.HIRJENJE V DEMOKRATSKEM KLUBU.
— Beograd, 27. dec. (Izvir.) V deno-kratskem klubu je bil danes sestanek pred-sednika Ljuba Davidoviča, Svetozana fJr> bićevića in drugih ug ednih članov glavnega odbora, pripadajočih desnei in levici. S i sestanku je bilo govorjeno !e o nr:r .: sporu Nekateri član so zahtevali od Pri-bičeviča pojasnila, kateri so glavn: razlogi njegovemu nezadovoljstvu, nakar ;e ra izjavil, da nj točno tolmačen e, d3 b) bil
v glavnem nezadovoljen radi sprejem^ Ma-rinkovičevega načrta o samoupravah v strankin program. PribiČevič se v n^.. . strin.ia s tem načrtom. Nezadovo!:en e " -di »Odjeka« n pa radi tega. ker se ni »klican strankin kongres. Ctani sestanka izjavljajo, da je nastalo v klubu pom rjenlc in da se bna sklicati seja glavnega odbora. k; ima oficijelno likvidirau ves spor.
r    ▼ V
I1 sirsšaa looooke
Poizvedbe.
•I       I • w»
ti
Prt
ril
„!mpsx
liiiaia. hkn n Si. 10
Telefon 70, 349.
— Poziv! Dotični gospod, ki j brwz dovoljenja v družbi drugega gospoda vzc pred pošto v noči 15. t. m. legitimacijo državnih železnic vpokejenemu državnemu uradniku, se odločno poživlja, da Ista ime-jitelju takoj vrne na naslov VVolfova ulica l-II., Ljubljana. V nasprotnem slučaju se bode gospoda prisililo potom me rod oblasti na njegove stroške vrniti legitimacijo, ker ni upravičen iste nositi ozn-ma ga za bodoče podučiti, da si ne b' d.' več na ta način legitimacij osvaja!.
— Tri sir pa i zr za e 11 uče j^ izgubila malo predpoldne neka siužk nja ;n sicer ob ograji gimnazij-kega poslopji na Poljanski cesti. Ključi naj se vrnejo \ društvo sv. Marte, Streliška ulica št. 2.
— Na božični večer se je izgubil uhan z dvema kamnoma. PoSten najditelj naj ga odda v upravi »Slov. Narodac.
— Našla »e Je d?mska ura v bližini glavnega kolodvora od sobote na nedeljo. Dobi se pri g. nado. Subertu, linijski urad. »lavni kolodvor (mitnica).
86
stev 294
»SLOVTNSKl   NAROD«,   dne 28 decembra 1923.
St-nn 7.
Zdravstvo.
VPLIV SOLNČNIH ŽARKOV NA NASE TELO.
Naša telesna koža spreminja svojo barvo radi solnčnih žarkov Ljudje, katere aolne-oi žarki le maio ali malokdaj osijajo. so navadno blede ali brezbarvne kože. To 30 navadno meščani, ki se le malo gibajo na Prostem, rudarji delajoči v temnih rudoko-ph in drugi ljudje, ki imajo svojo delo le v senčnatih krailh. Ljudem, ki živijo na prostem, ki jih solnce skoraj ves dan obseva, se telesna koža vsled solnčnih svetlo-belih žarkov intenzivno pobarva; oni po-rujavć in so zagorelega obraza, a to ne 'e na obrazu in rokah, namreč — sicer nekaj manj — tudi po telesu, katere dele pokrfva obleka. Ta ogorelost pa se sčasoma zmaniša, in celo poneha, ako človek ni mnogo časa Izpostavljen solčnim žarkom. Znano je, da prebivalci severnih polarnih krajev so malodeležnl snlnčne svetlobe. Tam ne vidijo po več mesecev solnca in jih obdaia temna noč. kaiti le malo časa jim solnce sveti. Solnce ikn pa nadomeSča tako Imenovana severna luč. Mnogokrat ta luč popolnoma razsvetHuje dolge noči teh žalos'nih krajev. Včasih se vidi sij celo v naSih krajih. V tamka;SniIh krajrh postane ljudem ko*a zelenkasto rumena, ker jih solnec po več mesecev ne obseva. Take barve so rTskfmci. Solnčni žarki pa ne up'rvaio kem'čno le na naie golo telo, to le na obrar In roke. ampnk na celo telo. knjH solnčn? žarki prodiraio rudi v našo ob'eko. To prodiranie ie mnogo odvisno od debelosti m barve dotične obleke. Dr. Baubnov v Moskvi ie napravil g'ede tega razne polskuSme v higlien:čnem ozl-ru. Vzel ie slikarski (fotografski) papir, k! Je za soTnčne žarke zelo občiitliiv. Pokril je ta papir z raznim ohlačuVm blagom in vse skupaj Izpostavil splncu. Na vseh preparatih ie bilo spoznati znak snre-
membe In sicer pri nekaterih preje, prt nekaterih kasneje in to močneje aH sib-keje barvane znake. To Je bilo odvisno od debelosti in tankosti blaga. Platno ie kazalo največji uspeh, a najmanjši flanela. Ako je obleka h barvane snovi, je bilo to odvisno od barve in debelosti blaga aH tkanine.   Najbolj so   ovirale prodiranje
solnčnih žarkov obleke temnih barv. Obleka temnih barv tedaj najbolj ovira prodiranje solnčnih žarkov na naše telo in baš narobe. Taka obleka je najbolj primerna napram poba rvanju naše kože. Narava jc gotovo dobro preskrbela, da Imajo živali žlvlče v gorki coni in baš tako taki ljudje tam Živeči — zamorci — bolj temno plgmirano kožo. nego oni na severnih krajih. Dr. Hlebaikov je opazil, da roka zamorčeva. ki je bila v»eč časa izpostavljena tolnčnim žarkom. nI baš tako trpela, nego roka belokožca. kajti roka belokožca je končno postala mehurja-sta. V južni Evropi v vročih deželah bivajoči narodi Italijani Španci. Portugizl. južni Francozi imajo temne in zagorele obrale ln temno pitvlrano kožo. to je so temne črnikaste barve (kože) dečim so narodi bivajoči v severnih deželah bolj belkaste barvt. V obeh omenienlh deželah — na severa In jugu je klima različna vsled solnčnih žarkov. Dočlm Črnikaste liudi s temnejšo kožo solnce 'e lahko in enakomerno porujavi. vplivajo solnčni žarki na kožo belokožcev nepovoljno ali nezadostno, ako ne uporab'jajo pogrinjala. solnč-nike al? druga sredstva Koža postane ru-dečkasto-zagorela In dobi čestokrat solnč-ne pege. Se večie posledice solnčnih žarkov na kožo opazujemo v deželah vroče cone. V teh deželah so Imdje označenih dežel lažje »klimatiziralo, dočim b'^nda-sti narodi, kakor n. pr. Angleži v Indiji, s« ne morejo akllmatiziratl.
Razne stvari.
P?$tnn fmlrftHri T^taH
• »Konj«   pri  telefonu,   V ameriških
umetniških krogih kroži sledeča zanimiva dogodbica- Neki mlad slikar je imel navado, da je večkrat v spanju govoril. Nedavno se mu je pripetilo, da je večkrat glasno in razločno zakiical: »Irenal IrenaU Njegova žena,   ki pa Ima drugo Ime,   ga je
stavila drugega dne na odgovor. Odgovoril je. da ie to Ime dirkalnega konja. Nekaj dni kasneje se ie slikar vrnil z dela domov in je Ženo vpraSil. da-!i se je dogodilo kaj važnega. 2ena je suhoparno odgovorila: .Ne, nič posebnega. Samo tvoj dirkalni konj je dvakrat telefoniral, če bi lahko s teboj govor?'.«
• Koliko veljajo angleške volitve? Po poročilih an?!eSkih listov so zadnje vr/-ve v Angliji veliale 1.500.000 funt Sterlin-gov. kar znašn v naši vn'ut? okroglo 580 nrlijonov Din. Od te vs^te odpnde en milijon fcmt Srer'?ne<"»v na i7datke strank.
• Tat potlMbov. — Km de pr-n^e kot ctgan purane. Pred sodiščem v M^ahitu v Nemčiji se je vrš*l zan'm'v proces proti nekemu elegantnemu m'aden'ČM Iz bnb'Se rodb'ne. M ie v nekem vagonu 11. raz. šiloma pofrotifl lepo gospod:.?no. Pri razpravi se je tigotovPo. da je m'ndcnič že zn-*n kot »tat poMubov« <*n ie ne^n devoiko celo rt°kr»* pp^no pollubH. Sod^SČa se je overilo, da ?ma pred *ebnl č'oveVa, ki trpi na manl'1 tatvin no""bcev In ga je obsodTlo nn kazen enega bPlona mark as 2 in pol Din'
• ?»v>m*n'k Marfje TcrprHe tz PraM-»lavc ▼ Pn«n*»»neJUo. Iz Rud'mp**** poročalo, da namerava zveza madžarskih ttme*n*kov BfTHittl prasko dr»?*rvo »M*»nes« da b* i' rvrn^tro^o lrro<*ftev hrftM*'nvsVe-zn sp~men:Vw Mn-?*e Tererfle. Pomnik, d-'^ V'pflr?p Padn»«e. *ma hi»j. »t^> *c ho pr^Hnio ii^orltlo. prpp*T,**n v Pnd'mn"!5fo. k'er ga hHn popraviti ln no*tnvUl na metru, ki ie že v ta namen od'očeno.
* 15 letni vdovec In 89 letna nevesta.
V Londonu je bila pred kratkim objav.jena statistika o sklenjenih zakon h v Britaniji. Statistika navaja veleinteresanrne podrobnosti o raznih zakonih. V Angliji so gotov-; kraji, kjer se ljudje poroče že v zelo mladih letih. V Suseku n. pr. niso redki slučaji, da 19 letni mladenič poroči 16 letno devoiko. Samo v zndnjem letu ie bilo sklenjenih  nad  300  zakonov, v katerih
mladeniči n so dosegi: 19 leto in so peljali devojke pod 17. letom k oltarju. V neki vasi pa je postal neki 15 letni deček po pol leta trajajočem srečnem zakonu z deklico ennke starosti, vdovec. Statistika nndnlje navaja več groteskn:h zakonov. V nekem slučaju je 70 letni mož poroči 19 letno devojko, v drugem ie osrečila 69 let-na žena nekega 18 letnem mladeniča. V letu 1919 je bil v Angliji 22 mri, ki so se poročili s 16 letom: trre med niiml so postali vdovci. Nad vse zanmlv pa je zakon 89 letne Irske kmetice, ki se je loč;Ia od svojega 88 letnega mo?a in se knsneie poročila z drugim. Iz tabele ie razvidno nadalje, da ženske v Ang iii doživijo večjo starost nego nv~ŠVi. Leta 19*9 ;c bMo v Ancliji 16 oseh 9 žensk in 7 moških, ki so prekoračile svoje s*oto leto.
• Po amerikansko. Pred kratkim se je pred ugledno trrovno na cent rumu Newyorka tis'avll gosposki avto. iz katerega le Izstopna e!eganfno oblečena dama. Po krntki ur? so se začeli kupičltl za-voil In Skntlje pod skrhrrm nadzorstvom nastavljencev tvrdrke v avto. Ko je dama že končala z naktipovaniem, ie iziavl-la, da nima s seboj denaria In je prosila lasrn;ka rvrdke. da n*»J gre eden nastav-liencev z nio v biro meneč* moža, kjer mu bo izročen denar Dnmn In n;en spremlie-vnlec sta se nato odp^linlR :n avto se le ustavil pred reko briinčnlco Komai »e nn«tnv"ene- *vrdVe sVrleč dam' prestopil Prag salona, so ga pogrnb'le štiri močne pesti, tretji pomočnik se le pa spravil
nanj, da ga osvobodi njegovih košntlh las. Zapustil je šele brivski stol, ko je izgledala njegova glava kot b'ljardna krog-Ija. Vsi njegovi protesti so bili zaman In končno je celo o;azll, da je dama izginila. Pojasnitcv, ki so mu jo nato dali, je snmo še povečala njegovo jezo. Eicgnmnn dama je namreč preje predno se je pel n\n ▼ trgovino, srovorila z brivcem in mu n»tvt>-
zila. da ima s'na, ki trpi na fksnih i d e: ft h in ki si ne pusti ostrici las. Samo t nnsi-Ijcm se ga lahko prlpmvi k pos'uSnrstl. Dejanie se ie nato dogodilo po določenem progrnmu.
• Visok tempelj. V New Yorku zgradijo tempelj metod'stične cerkve, ki bo Imel 24 nadstrcp;i. Zgrndbi bo strila na viš ni. Imemvani V'ashington, in bo vs'cd tega presegala vse druge »nebotičnike«, čs tudi so de;ansko višji, kakor bo novi tempelj. V ogromni zgradbi bo prostora za cerkev, za šolo, b blloteko. čitalnico, vodnico, kopalnico, spVnico za 500 otrok in tudi za oddelke za poročence.
• Klcpfogrnf. Zepnrji so neumorni v lzna;dbi novih trikov. Vanv^stnm oblastmi je na'oga zasledovanja teh zločincev zelo oterkočenn. Da se pa odpomore temu, so v Amerfkl kons»ru'raII umno zasnovane apnrnte. takozvane »Klept^rrafe«. Iti se pritrdijo na za žeparja na boli privlačno mesto K'epfncrnf nnpravi momen*no sliko In istočasno reglstr'ra čas. v katerrru se godi dejanie. Ta nevvdn' de*ektlv. k' na skritem preži na tatove ln nosnnme njihove sike na pv<*o. vsekakor pollcbl Izbom« služi. ^aTbog so pa tudi žepnri' ^e irnnSN protlsredstvo. ker od zdaj da'je »poslu'eio« mnskirnno. Amerikanci pa nate n^mernvaio konstruirati aparat, k' bo zlo-č'n^a ne samo fotorraflral, temveč isto-časno prijel In obdržal._
Glavni nrednik'
RASrn pustošifhsčh
Od°nvnrni nrrtfnfk.
VAfFVTlV KOPITAR
r Presse
za Juno5las?!fo.
Ta naibol) informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštneea tarifa) samo Din 40*—
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
Upravi sa Z a i č 11 o Indiistrijikt) svofiae
7 Beograda potreben (e
diplomiran tehničar
ki je popolnoma vešč slovenskega jezika. Prednost imajo oni slrojne stroke, v nedostatku takih pa se sprejme tudi druoje stroke.
Prošnje, ki morajo odgovarjati predpisom Člena 12 novega uradniškega zakona, imajo se vlagati neposredno ali posredno (onih, ki so že v državni službi) pri ministrstva trrrovine In Industrije, upravi za Z?*6<to Inđcstrljeke svojine ¥ Beograda, Krunska 14.
klobu&eviae in v vseh modnih barvah.
Baivetja iz&ira i
modni Balon
-Maske
jana. Židovska ulica 3
oiosoBOioaoioioioioioi
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
B
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o o
■
o
■
o
■
o
ti
o
$ratle ilCuStOtl
V svetilniku
Cvetlične kaplje brez   alkohola čudovito naravne.
Kapljica zadošča.
Smarnice, vijolice, vrtnice, španski bezeg, heliotrop, poptji, (tro-pičm mak) Ud.
Glavna zaloga za preprodajalce:
odd. Jarif Dralle, ZAGREB, Palmoticeva ulica it. 66.
„c?StS" d. d.
OIO
o
■
o
■
o o
■
o
■
o o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o o
■
o
■
o
■
o
■
o
Obnovite
naročnino
Uizlibe m huusrfs
priporoča
v Liubllani.
Zahvala.
Vsem, ki ste nam Izkazali povodom «nKtl naše Hubljene soproge ozir. matere, »tare matere, tete itd., gosoc
Ane Miku? roj. Korp&r
so?ustvovan|e ter to spremil« na zadn|l poti In vsem, ki ste ji za časa njenega bolehan a kakorkoli olajšali zadnia leta dolgega, trpljenja polnega življenja, pre-srčna hala!
Gornji grad, dne 22. decembra 1923.
£a!usoč< ostali.
C/J .
rs
Zahvala.
Vsem, ki so izkazali tolažilno sočutje povodom prerane smrti našega sina, brata, nečaka in bratranca, gospoda
Ualler Blanija
bančnerja uradnika
se tem potom globoko zahvaljujemo, zlasti n;egovim gg. predstojnikom in stanovskim tovarišem, vsem narodnim društvom kakor tudi pevskemu društvu iz Sp. Šiške,, vem pokloniteljem vencev in vsem onim, ki so nepozabnega spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
LJUBLJANA, 24. decembra 1923.
Rodbisia Blnmaner.
K-£8£RMAM
6 KR.OVORNIOPTIK
LJUBLaiANn.
Brea posebnega obrcstfia
■r
Vsem onim, ki so ga poznali, T]ub?Ti, spoštovali in sovralilijavljam, da mi je umrl oče, gospod
Andrej lest
nadnčltel] ln ftol. nadzornik v pokoju.
Vse prosim, da se ga spominjajo v dobrem.
Zemlji vrnejo njegovo telo v soboto, dne 29. t m.
Cerknica, 27. decembra 1923.
Osip Sest, Ana Sest, Nana Šest»Wintrova«
Naznanilo preselitve.
vska bank
se je preselila v nove lokale
na Dunajski cesti 4 (vlasi®
kjer ie redno posluje.
mum
70
EU
Stran S
»SLOVENSKI   NAROD«   dne ^8. decembri 1923.
Stev. 29*.
Hotel New-York
Dunaj (Wien) II. KI. Spentg. 5
pet minnt iz središča mesta, opremljen z vsem konfor-tom. Rodbinski hotel, 100 sob s tekočo mrzlo in toplo vodo, kopeli, parna kurjava, lopa, pisalnice in čitalnice.
Zmerne cene I
m Brata PoIiHn I. dr.
tvornica
viasnic, kljukic, rinčic za čevlje, 99 * •■Tlill kovinastih gumbov i. t d.
Ljubljana I, poštni predal 126 £^V2
takoj In v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri rečjih naroč lih popust. 6865
tehnična družba z omejeno J A K O R "
ZAVEZO
LED
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV INA LJUBLJANA
ŽELEZNE   KONSTRUKCIJE. —  HIŠNE  ŽELEZNE NA-PRAVE i  dvigala, sToon'čne. balkonske in vrtne om-aie i. t. d. VOZIČKI In SAMOKOLNICE različnih vrst. — MONTAŽA In POPRAVA i dizel-, p in-, bencin motorjev parnih stroiev in drugih mehaničnih strojev. — POPRAVA AVTOMOBILOV.
Dražba prevzema dela tudi izven Ljubljane ter pošilja zato svoje
izvežbane strokovnjake.
Wertheim - blagajne
za vsidacje, vloma in ognjavarne, v vsakem stanovanju oziroma prostoru z majhnimi stroški nevidno namestljive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja Lfnblfanaka komercijalna družba, IfublUna, Bleiweisova cesta št. 18.
Provizijski zastopniki naj se javijo!
Razstava
okusnih novoletnih predmetov
xa dame te ajosoode Aleksandrova cesta 3, I. nad str.
aad trgovino Kette
celi dan otvonena do 9. zvečer.
Šivalne stroje
E X C E L L A
nalftftttfl!
kupite najceneje
Za BolHT Hi novo loto
10 °/„
popuste
J. GOREČ
LRPJLTAMA. palača Ljubljanske kreditne banka
P. m,
Podpisani si dovoljuj era, Vam vi jadno naznaniti, da otvorii s 1. januarjem 1924
BOdružRico z bibš. blagom ? Чv. Mar. ? PoTio 48.
Ker vodim svojo trgovino v Ljubljani. Sv. Petra c, 95* it cez 25 let, upam, da mi torej naklonite svoje zaupanje* ter bodite uverjeni, da bodem izvrševal naj vestne je vsako Vale naročilo.
S prošnjo, da vzamete to blagovoljno na znanje, se Vam priporočam z odličnim spoštovanjem
IVAN PODBOJ, trgovec, LJUBLJANA« Sv. Petra cesta štev. 95.
g
IMIIHIH—■■■■■■■■■■      i ■ ■
c—1—
■     Po modi
I angleške kostume
Iin plašile od preproste do najfinejše izvedbe z:   izdeluje najceneje po meri s:
Hodna Mteica Jožko Ježek
V" Selenburgova ulica 6, I. nadstr. ■ ■araaaaaaiiaNHHHNiHaP^
Bukovo osile
nudi nojoenojo
L Skala - Ljubljana
Mlrje št. 4
113:
mehanična delavnica
f po nrn vitalni c«)
L. baraga. Ltnblfana, Selenbnraova nliea 6-1.
Tovarna
parllma
■šče mestnega zastopnika za
I ribljano. Ponudbe pod šifro .Fabrika partija- nai se po^ie«o na ogasni zavod .REKLAM" Novi Sad, Jevreiska ulica 6.
Pozor!
Kupujem le edino iaz po nal-višiih cenah stare obleke, Čevljr In pohištvo. — Na felio stranke pridem na d~m. Dopisnica zadostuje.
Drame Martin,
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29
Opr. 5t A H 592/23/12
dedičem, volilojemnikom in upnikom inozemca.
Wernar Mavrer pristojen v LiubMano v JngoslaviH. }e dne 19 :unij* 1923 na Dunaju (Rti-dolfspital) umrl, ne da bi zapustil
oporoko.
Vsi dediči. voWo*emntk< in upniki, ki ?0 avstrilski državljani, ali to bivajoči tulci se rozivbalo, naj svoje zahteve do zapuščine prrtavf^o pri oodrisane~ sodišču do 29. e>e*mbrs 1933. sice-*e bn aepuiOea nenziraje se na fe zahteve izročf'a inozemski obla-etl a!; od nje dn'^čpnj oseh*. Okra?no sodišče Fflnfbans Wien.
oĆđ. T!.. 3. nov. 1923
M f. i!. Mftr
Unbljana, Sv. Petra cesta 29 o ar!« ar*
božična te
novoletna darila
veliko Izbiro raznega perila od oripro^te do naffine še ;zde1ave kot: aies-'« n»e<C9, navadne z* delavce fine bele 'n cefir v modnih barvah ter različne spalne, motke Blodni* hlaee iz platna, gradina «n triko; iaaatse dnevne In sa*lne sr»fce, hl ao«, kombinate, srodni* fer'!?,* m-dreke, rsrne da«vtske binae t enake In otroE?a> predpasnike, ett-oćfe obleke« sa de efce In deklice 'z httraents in volnene
▼ae lastni Izdelek* dalje renkOTrartno maanfuk-tora o blago sa moške fa ske obleke fa sa perilo, trikotažo, rate, svilene in volnene, šerpe, teoae robce, nogavice, kravate« ovratnike in droge modne predmete po zelo
nizkih renah Oglejte sd blago fn cone,
•»reden fc nafte drag e I
e e
Obnovite
naročnino!
<3
U BO
ITI ULI CGLRSi
Caaa oglasom do 20 besed Din N*—i vsaka nedeljna beseda SO pare, s davicino vred
Knjigovodja.
Iščem zaposlenja kot knjigovodja, dve uri na dan — Ponudbe pod »Carinik/13.699« na upra* Slov. Naroda*.
vo
Kontoristinja,
/možna vseh pisarniških del, s prakso, vajena tudi lesne obrti, išče službe. — Ponudbe ood »Konto* ristinja'13.P42<r na upravo »Slov. Naroda«
Išče se
gospod?čna*vzgojiteljica k S letni deklici za popol* dneve od ool 2 do 6. — Pismene ponudbe z na* vedbo predizobrazbe na upravo »SI Naroda« nod »Vzgojiteljica 13R12*.
^Turino-Fiat«
tip« 501, ▼ dobrem sta* nju, ceno naprodaj — Poizve se: Knjigoveznica Bivic, Sv. Petra cesta 2°
13.624
Ovčje volne
okoli 15 met stotov (cen* tov) ceno proda — Fran Schwendemann, Parahuč, Bačka. 13.662
Naprodaj
Maverjev Konv. Lexikon (kompleten. 5. izdaia\ — N«».slov pove uprava »SI. Naroda«. 13.S32
Prozor! Proda se:
velika omara, otroški vo* ziček, ženski plašč, za* oestna ura in navadni ženski kožuh Naslov po« ve uprava »Slovenckega Naroda«. 13.S86
Iščem služkinjo
za vse. ki zna tudi ku* hati. Biti mora zdrava, mirne narave, poštena v vsakem nogledu ter do* bra katoličanka — Pi» smene ponudbe na Osto* jić, Zagreb, Kolodvorov« cesta 10 13.872
I
3Cm?m I
Go5?r>od»čna,
zmožna slovenščine, nem* Ščine in italijanščine ▼ govoru in pisavi ter stro* iepisia, knjigovodrrva fn trgovskega rač'msrva. — Sce primerne slu"he bo? diši v m^tu a^i na deželi. — Naslov nove uprava S!ov. Naroda«. 13388
Učenka
za trgovino z mešanim Ma^om ali samo špeceri* jo, ozir manufakturo, 17 let stara, z dobrimi spri< čevali šestrazrrdne Ijud? ske šole, močna in zdra* vi. iz ooštene hiše, sc priporoča za takojšen nastop. To7adevne pri* jjv? se prosijo na: Anton Skrbeč, z. pošta Vrani* sko 13.873
K.miem'Liaef'e-ii1
Stiskalnica
(kopirna   preša),    dobro j ohranjena,    se    kupi. — Ponudbe   na- »Alpeko*. trg. ind družba. Ljubica* na. 13.593
Blagajna,
ognja varna, št.  1  ali 2, dobro ohranjena, se kupi. , — Ponudbe  p*>d  »Alne* ko«, trgov. incL družbe. Ljubljana. 13 S°2
4 sedežni avto j
dobre znamke rn v do? hrem   stanju,   za velike ture, kupim. — Ponudbe z navedbo cene in znam* j kc na: L  Pezeli. Zaflr^K ! Zrinjski trg 10 13.758
Odda se soba.
lepo opremljena, z dobro h-3 no — solidnemu g o* spodu uradniku — v Sp. 5iški. — Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. 13.8S9
Star»ovsi ./
Iščem prazno stanovanje z 2—3 sobami in priti« klinami. — Ponudbe pod »Carinik 13698« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Dve sobi,
meblovani ali ne. v me* stu (električna luč) od* dam takoj proti poso;ilu 12 000 Din. — Naslov pove uprava »Slovenske* ja Naroda«. 13c36
Meblovana soba
z eno posteljo se išče za solidr.°ga uradnika v ne* posredni bližini gl. pošte rs separiranim vhodom). — Pon"dbe pod »Soha takoj 13.^90« na upravo »Slov. Naroda«.
I JfenRiiičiiic i
Hiša
s   prostim stanovanjem in    vrtom,   5   min'?t cd tramvaia. po ugodni ceni naprodaj.  — Vprašajte:! H.   Pnvšek,   Miklošičeva > cesta 18/1. 13.^66
Prodam hišo,
pripravno za vsako obrt ali majhno trgovino, na najbolj p-ometnem pro. s^om v Trbovljah. Cena 27S.OOO Din. — Natanč-njejS podatki se dobijo1 pri lastniku Jur. Fercncn, zida raketu mojstru, Tr* bovlje IL 13.718
______^— !
_ I
Tovarna lesnih
izdelkov
v polnem obratu in s sta!* j nimi naročili se u g o d« no proda. Lastna 7,-iga in elektrarna. Lastnik se udeleži z veMim deležem. I *C°dni pogoji — Vnra* ^ania na rpravo »Slnv. Naroda« rv>d »Lesna to* varna«! 3.^26«.
Pod lastno ceno
razprodajam vso damsko konfekcijo, dokler je še kaj zaloge. — Fran Lukič. Pted Škofijo 19 1343S
Ribj«
p
i.
Prodam sečnjo 15 johov
bnkovega gozda.
Les je zelo pripraven za oglje in drva. — Oddalje* nost od pos'aje Pe-dnart samo 6 klm. — Vprašati: Grčić, Ljubljana, Tol^a5*' na 5. 13.S85
«
—
Soba se odda
boljšemu gospod1! z no* J vim letom. — Naslov po* ve  unrava  »Slovenskega ■ Naroda«. 13.867'
Prodam hišo
s podom, š'*po. dvema svinjakoma, štiri k'lnme* tre od Li':b!iane, ali če* trt ure od pocra';e Laver* ca proti Ljubljani. Z?la* st se je pri Jerneju Groz. niku. Daljna vas 15. po. sta Laverca. 13.568
Šivalni stroj
dobro ohranjen, prodam. —- Poizve se: Tomšič, pa* lača Pokojninskega zavo* da. Gledališka ulica 8, od 8. do 16. ure. 13.841
Meblovana soba
z dvema posteljama. ▼ neposredm bližini glavne pošte, s hrano a?i brez, se išeč za teVoj alt s 1. ian"arjem 1924. — Po* n'jdbe pod »Zakonski par brez otrok/13.c91« na opravo »Slov. Naroda«.
eksistenca
za kupca hiše z gostilno
v Ljubljeni — K nakupu spada poleg celotne hiše ^d?top koncesije, mv^n* tarja in s+anovanja P*a* rilni pogoij najugodneiši. — Pojasnila pri .Tosinu Saje. Lr'Miana. Sv. Ja; i kopa nabrežje 29 13.884'
Soec'jalna zaloga zimskega blaga
douhle. p^lrnerston, flauš, t'-f izgotovljenih zimskih reglanov, ulstrov in vsakovrstnih ohlek — Dra* go Schwah. Ljuhbana. Dvorni trg 3 11.982
Pohištvo na
obroke,
dokler traja zaloga, nu« dita Erman čc Arhar, mi* zarstvo, §t. Vid nad Lj*ih* Ijano št 4. — Zahtevajte cenik! 13 846
Simon Klinr»anek,
Ljuhljana. selenburgova H5ca 6 Izdelujem oble* ke po meri »n najnovej* šem kroju. Jamčim za* najelesantnejšo izdelavo — V zalogi angleško in češko blago. 12.000
POZOR! PEKARJI!
Diaraalt
tvornice Hauser in Sobot* ka. Dunai. Stadlau, pekarski sladni ekstrakt, je najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša vse ostale dosedanje nado* mestke. — Čuvajte se sličnih potvorb, naj bo prašek ali tekočina! Za* htevaite samo originalni »D:amalt«! — G'avno za« s^onstvo -»-a J''go«l* vi jo: Edvard Duranec. Stross-maverieva ulica br 10, Zagreb 12.961
je olje,
zajamčeno pr stno, naj* Holjše norveške znamke, dospelo — Lekarni karčič, Karlovska cesta št 2 — Direktni import iz Kristijanijel       13 249
Dvokolesa
se sprejemajo v polno popravo, se ponikljajo, emailirajo z ognicm in sh-aniio preko 7imc — »Trihtina«, F B L., Kar* lovska ce«=ta 4: tovarra dvokoles in otro>kih v • zičkov. 13 513
Vina,
^nrnrarredntc;« namizno* c!a in d ^sertnega ter r a« kije (dropavice) i^ last« nih vinog-adov n"di — Josip Rabota, posest Rab. Dalmacija. — Cen brez konkurence. 13379
Prerro£
f trboveljskih, drva, trd I in mehka, lagana in C Ijcna. stalno v zalogi — Premog in drva razvada« mo tudi v ▼reč*>vi — Na* ročila sprejema H. Petri". Gosnosvetska cesta 16: telefon 343. 13.643
Na-le^še .-J*rf!o
za novo leto 1924 je. če mladenič kuni in podin svoji   izvolienki   otroS1 i voziček,  mati hčerki vami stroj in oče pa si novo dvokolo — pri mi huna«.  F   R   L., K--1 v* ška cesta 4 13.793
NaročHo in
Drioo^očflo.
Po enoletni p^r^hi Va* šega aparata »Top^odi*-«. ki se je trhomo ohn"^'"!. naročam, da mi postavite še  enega  v  skladišču in naravo tega aparata v« i kemu   toplo priporo'-.ni — Tvo  Mihorko,   za' "i električnih števcev, Maribor. — Naroča ae' »Ju* gometalija«.     T.j- ' Kolodvorska "Vca R.  Nipič in drug, bor
MALI OGLi S
lahko izračunate K nnsljife  iinon  v gr ali v rnarrkan v n/« besedilom vre<
stvo Zagorje javlja tužno vest, da je njega zvesti in vestni uradnik, gospod
materijalni npraolfelj
dne 24. decembra 1923 po dolgotrajni mučni bolezni preminul. Vestnemu našemu sotrudniku časten spomini ZAGORJE, dne 24. decembra 1923.
Ir&oueUsko premosokopna Sfuž&d, raunofellstuo Zagorje.
-8*
iJhltfJ-JiilJiMj,,
. 's>.?f£ f', .....
—......Zahtevajte povsod:       ' T'
IS