2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 3. novembra 2011  Leto XXI, št. 44


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 3. novembra 2011

Porabje, 3. novembra 2011

»Vsikši má svojo
pripovejst«
STR. 3
»Skrb meti, ka aj bi slovenski gezik
gorausto«
STR. 5

Sombotel: Slovensko – madžarski poslovni forum

NE POZABITI NA PORABJE IN BOLJE IZKORISTITI SOSEDSTVO!

Slovensko veleposlaništvo v Budimpešti je na pobudo veleposlanice Darje Bavdaž Kuret v dveh letih pripravilo osem slovensko-madžarskih poslovnih forumov na različnih koncih Madžarske, zadnjega 25. oktobra v Sombotelu. Pobuda izhaja iz preprostega in znanega dejstva: prenesti odlične politične stike med državama na krepitev gospodarskega sodelovanja, kar je ravno tako v interesu Slovenije in Madžarske. Po uradnih podatkih se je na poslovnem forumu zbralo 30 madžarskih in 14 slovenskih podjetnikov in predstavnikov podjetij oziroma gospodarskih družb. 
Predsednik skupščine Železne županije Ferenc Kovács je poslovni forum označil za pomemben dogodek v županiji, zdaj mnogo bolj kot pred leti, ko so nacionalna gospodarstva zamejevale državne meje. »Zdaj uradno mej ni, tu in tam jih še opažamo v glavah.« Po njegovi oceni naj bi bil poudarek na sodelovanju manjših in srednjih podjetij, sicer pa skupščina Železne županije namenja veliko pozornost sodelovanju s sosednjima Slovenijo in avstrijsko Gradiščansko. S slednjo je že uspešna pri skupnih projektih, ki jih financira Evropska unija. Zdaj pripravljajo razpis, v katerega je zajeto tudi Prekmurje. »Gospodarsko sodelovanje z Železno županijo je še posebej pomembno, ker v njenem obmejnem delu živijo Slovenci,« je poudarila veleposlanica Darja Bavdaž Kuret in izspostavila gospodarsko sodelovanje kot prednostno nalogo Slovenije. Slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj je poudaril, da ima Porabje kljub omejitvam zaradi narodnega parka vrsto možnosti in celo prednosti za več gospodarskih stikov s Slovenijo. Vince Kovács, predsednik Gospodarske zbornice Železne županije, je prepričan, da so uspehi odvisni od skupnih prizadevanj; sodelovanje s pomursko in celjsko gospodarsko zbornico je dobro in traja že vrsto let. Gospodarski svetovalec slovenskega veleposlaništva Goran Križ je prestavil nekaj pomembnih informacij o Sloveniji in povedal, da je blagovna menjava bila zelo uspešna med letoma 2004 in 2008, potem se je nekoliko zmanjšala, in dodal, da zdaj podatki kažejo, da se bo letošnje sodelovanje izenačilo z letom 2008.
Madžarska je bila lani 6. najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije. V številkah to pomeni 1.347.750 tisoč evrov skupne blagovne menjave, pri čemer je Slovenija izvozila za 543 milijonov evrov, iz Madžarske pa uvozila za 803 milijone evrov. Značilno je, da Slovenija vsa leta več uvaža kot izvozi na Madžarsko. Zanimivi so tudi podatki o naložbah, ki so sicer nekoliko starejšega datuma: po oceni Banke Slovenije je bilo leta 2008 slovenskih investicij na Madžarskem za 25,5 milijona evrov, madžarskih investicij v Sloveniji pa 52,6 milijona evrov. Podatki kažejo, da so se slovenske naložbe na Madžarskem zmanjšale, madžarske v Sloveniji pa močno povečale. 
Največji slovenski izvozniki so Krka, Gorenje, avtomobilska industrija, Helios in drugi, med velike slovenske uvoznike sodijo MOL Slovenija, Petrol, Summit Motors in ostali. 
Na forumu smo slišali tudi oceno Benceja Sárossyja o leta 2009 ustanovljenem Društvu slovensko-madžarskih poslovnežev, ki je najprej štelo 20 članov, zdaj jih ima dvakrat več. Društvo si prizadeva pri iskanju novih poslovnih partnerjev, sodeluje na sejmih in podpira vse ideje, ki krepijo gospodarsko sodelovanje. 
Med tistimi, ki so prišli podrobneje predstavit dejavnost, čeprav že sodelujejo z Madžarsko, so izstopali Luka Koper kot zelo pomemben dejavnik sodelovanja med državama; Pomurski sejem iz Gornje Radgone, s poudarkom na sejmu Agra, ki bo prihodnje leto v znamenju 50-letnice; pomurska turistična ponudba, zlasti s termalnimi kopališči; Nafta Lendava in Mizarstvo Antolin, ki na Madžarskem opremlja otroške vrtce od leta 2000.
V zaključnem delu so se podjetniki pogovarjali o konkretnih poslih. Ali so bili pri tem uspešni, bomo zvedeli na naslednjem srečanju v Sombotelu. Tako madžarski kot slovenski razpravljalci niso pozabili omeniti gospodarskih in finančnih težav v Evropi, ki jih je potrebno upoštevati, se jim prilagajati in tudi zaradi tega krepiti gospodarsko sodelovanje med državama v vseh oblikah. 
Ernest Ružič


Župan Sombotela Tivadár Puskás, predsednik Skupščine Železne županije Ferenc Kovács, slovenska veleposlanica v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret, slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj in predsednik železnožupanijske Gospodarske zbornice Vince Kovács

V premislek!

V spomin Tonetu Pavčku

GRD POGLED IZ RAKIČANA V SÓBOTO

ČLOVEK, KI SI GA MORAL SPOŠTOVATI IN IMETI RAD

Glede na dejstvo, kako je relativno to, kar vidimo, velja tudi za pričujoči zapis, da ima povsem osebno noto, ki se lahko razlikuje od drugih, zlasti tistih uradnih, ki so premislek vzpodbudili. Gre za – grd - pogled iz Rakičana proti Murski Soboti zdaj, ko so posekali značilen topolov drevored, pravi pravcati okrasek na obrobju panonskega mesta. Po oceni stroke – dr. Aleksander Šiftar – so topoli dozoreli in zaradi posušenih in trhlih vej in debel postali nevarni za sprehajalce na kolesarski stezi in nemara celo avtomobiliste na cesti med Sóboto in Rakičanom. Po mnenju nestroke – tudi ampak ne samo avtorja teksta – bi drevored topolov lahko stal še leta in leta in se nikomur ne bi zgodilo nič, razen če bi se zaletel v steblo. Pogoj za to bi naj bil – zopet po mnenju nestroke – da bi drevesa redno vzdrževali, odstranjevali suhe veje, ne čakali, da katera na koga pade in tako dalje in tako naprej. Če bi se malo potrudili, pregledali vseh sto in nekaj topolov, pot-lej bi ugotovili, da so imela trhlo sredico morda tri ali štiri drevesa, ostala bi lahko stala še desetletje in več. Tako priznani strokovnjaki, kot se imajo, vključno z onimi na mestni občini Murska Sobota, sploh ne bi smela biti težava, kako ugotoviti, katera drevesa so zdrava in katera za podreti. 
Topolov drevored med Mursko Soboto in Rakičanom ali obrnjeno, ima dolgo zgodovino. Po pisanju dr. Aleksandra Šiftarja je bil 1,4 kilometra dolg drevored zasajen leta 1896, in sicer na obeh straneh tedaj in še lep čas po vojni makadamske ceste, ki je dobila asfaltno prevleko med prvimi v Prekmurju, ker je iz Rakičana pokojni diplomat Rudi Čačinovič, nekoč tudi predsednik okraja v Murski Soboti. Drevored so zasadili Madžari, ko so praznovali tisočletnico prihoda v sedanjo domovino. V počastitev tega dogodka so po vsej državi ob cestah sadili drevorede jagnjedov oziroma topolov. Kot rečeno, je bil prvi drevored na obeh straneh ceste, drevesa pa visoka tudi do 20 metrov. Tudi leta 1970 so strokovnjaki, recimo, da so res to bili, ugotovili, kako so drevesa nevarna, ker so stara, dozorela in trhla, in drevored posekali. Pozoren opazovalec je tudi tedaj videl, da so drevesa manj trhla, kakor so jih ocenjevali pred podiranjem, ampak to ne šteje, odloča stroka in celo politika. Tako je bilo tudi v središču Sóbote, kjer bi nekaj platan lahko dajalo senco v poletni vročini, le uporabiti bi jih morali načrtovalci urejanja središča mesta, ki zlasti s prometom in parkiranjem sodi med najbolj neurejena, enako velika mesta v Sloveniji in sosednjih državah. Kot da tisti, ki skrbijo za prometno in drugo ureditev, predvsem pa za parkiranje, še niso bili v sosednji avstrijski Radgoni, kjer imajo te zadeve zgledno urejene že vsaj desetletje, če ne kaj več. 
A vrnimo se k drevoredu. Le-ta je destletja navdihoval poklicne in ljubiteljske ustvarjalce, najbolj znane in priznane prekmurske akademske slikarje, denimo Karla Jakoba, izjemne fotografe, kot je bil Jože Kološa Kološ in številne druge, posebno tedaj, ko sta ravnico med Mursko Soboto in Rakičanom krasili, da, krasili, dve vrsti topolov ali jagnedi, kot jim pravi dr. Aleksander Šiftar, vodilni horikulturni teoretik v Prekmurju in celo v Sloveniji. Ko so v Rakičanu leta 1958 ustanovili srednjo kmetijsko šolo, so dijaki za svoje glasilo izbrali ime V senci topolov. Mentor za literarne in druge prispevke je bil tudi v Porabju znan slavist in pesnik Jože Ternar, prve pesmi je V senci topolov objavljal tudi avtor tega zapisa. 
Zdaj je drevored med Sóboto in Rakičanom zasajen na novo, v tretje. Trajalo bo nekaj let, da drevesa zrasejo v višino, ko bo pogled na mesto postal enak nek-danjemu, z dvema ali eno vrsto topolov. Ko so podrli drevored z dvema vrstama topolov, so modro ugotovili, da bo dovolj samo ena vrsta, ker bo sicer uničenih preveč polj in travnikov. Enako so ravnali tudi ob sedanjem zasajevanju – tudi tretji drevored bo v eni vrsti. Pomembno je, da bo, prerasel grd pogled na Sóboto!
eR

Na svetu si, da gledaš
sonce. Na svetu si, da greš
za soncem. Na svetu si, da
sam si sonce in da s sveta 
odganjaš – sence.
Tone Pavček je bil eden tistih slovenskih književnikov, ki je vzpostavil pristno vez med svojim delom in najširšim krogom ljudi, bralcev vseh generacij. Veljal je za pesnika življenja, s svetlimi in temnimi toni. »Bil je človek, ki si ga moral spoštovati in imeti rad. Ne le zaradi njegove umetnosti, pač pa tudi zaradi človeške širine, topline in pokončnosti, ki jo je izžareval skozi svoje delo in življenje. Bil je velik pesnik, odličen prevajalec, izjemna osebnost slovenske kulture in topel, prijazen človek. Vedno je znal najti pravo besedo, znal je tudi prisluhniti, razumel je duh časa ter zmogel dovolj poguma in modrosti, da je javno ubesedil tisto, kar so mnogi le slutili. Nikoli ne bomo pozabili Majniške deklaracije, ki jo je leta 1989 dostojanstveno prebral na Kongresnem trgu v Ljubljani. Takrat je to tako samozavestno in navdihujoče lahko storil le Tone Pavček, ki je bil nekakšen skupni imenovalec osamosvojitvenega vrenja v slovenskem narodu. Pavček je v sebi združeval in ubesedoval vse energije in vsa hotenja Slovenk in Slovencev, ki so se izoblikovala skozi zgodovino, od kulturnih do političnih. Za vse to mu pripada posebno mesto v zgodovini Slovenije, ki se ga bo vedno spominjala z veseljem in spoštovanjem,« je zapisal njegovi družini predsednik Slovenije dr. Danilo Türk. 
Vsi, ki smo ga poslušali, se še zdaj spominjamo, s kakšnim žarom je prebral Majniško deklaracijo pred več kot desettisočglavo množico. Iskreno, spoštljivo in hkrati zavezujoče sporočilo vsem, da Slovenke in Slovenci mislijo resno, ne glede na posledice, ko se odločajo za samostojno državo. 
Vendar je pri tem zanimivo, in to je bila kar nekajkrat tema najinega pogovora, da ga aktivno sodelovanje v politiki ni niti enkrat zamikalo tóliko, da bi se odločil za pomembnejšo funkcijo v državi. Vse ponudbe je odklonil. Vedno je imel enak odgovor: Svoje sem prispeval, ko je bilo zgodovinsko potrebno, zdaj naj se z državo ukvarjajo drugi. In pri tem vztrajal do konca. Živel je svoj literarni svet, povsod iskreno zaželjen, kajti prinašal je vedrino in sproščenost ter odganjal malodušje in zagrenjenost, tako pogoste značilnosti Slovencev. Čeprav je v življenju moral prestopiti nekaj visokih ograj in preživeti veliko hudih rezov, med katerimi je bila najbolj boleča sinova smrt, je bil pravi sejalec dobre volje. 
Avtor številnih izvirnih pesniš-kih zbirk za odrasle in mlade bralce, avtor sijajnih prevodov del ruskih pesnikov, esejist, dolgoletni urednik in tudi novinar se je Slovencem zapisal nepozabno v spomin skupaj z Janezom Menartom, Kajetanom Kovičem in Cirilom Zlobcem in zbirko Pesmi štirih, ki je izšla davnega leta 1953. V obliki je bil Tone Pavček zavezan zvočnosti, včasih že kar spevnosti verza. »Njegova lirika je blizu prvinskemu izviru poezije, ki ga določa govor in pisava,« so zapisali v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katere redni član je bil in dodali: »Ta način izražanja je pripomogel tudi k visoki vrednosti in privlačnosti Pavčkove poezije za otroke in mladino, ki se lahko enakovredno kosa z najboljšimi iz naše literarne tradicije, z Levstikom in Župančičem.« Za zbirko Majnice je natančno pred petnajstimi leti dobil prvo večernico, ki jo v okviru srečanja Oko besede podeljujejo za najboljšo mladinsko literarno delo. Je prejemnik Prešernove nagrade in številnih drugih priznanj. Nekajkrat je obiskal tudi porabske narodnostne osnovne šole. 
Toneta Pavčka so z vojaškimi častmi pokopali v Ljubljani. Od njega so se poslovili tudi predsednik države dr. Danilo Türk, akademik dr. Boštjan Žekš, predsednik slovenskih pisateljev Milan Jesih, njegov najboljši prijatelj akademik in pesnik Ciril Zlobec, igralec Jernej Šugman pa je prebral zadnjo, v bolnišnici napisano pesem Toneta Pavčka Angel za srce.
E. RUŽIČ



Nekoliko romantični pogled na letos posekan enovrstni drevored topolov med Sóboto in Rakičanom

»Vsikši má svojo pripovejst«

Lanjsko leto so se na literarni večeraj z naslovom »Domanja rejč« že nutpokazali ništerni prekmurski pisatelge, šteri zvün svoji pisanj v knjižnoj slovenskoj rejči gda pa gda kaj napišejo v domanjom prekmursko-porabskom guči. Lani smo med gosti na priliko najšli Ferina Lainščeka, Dušana Šarotara, Milana Vincetiča pa Bogdana Novaka tö.
Letos 20. oktaubra se je začnila drüga serija Domanje rejči, štero organizerata založba Franc-Franc pa Zveza Slovencev na Madžarskem, pomaga jim pa Javna agencija RS za knjigo. Na prvom srečanji, šteroga je vodila Simona Cizar, smo leko oprvin čüli pesnika, pisatela, šteri je nej s té kraj Müre doma, navzaučim se je na začetki programa z igranjom na gombaste fude poklono Danilo Rajh s Slovenski goric.
Dani Rajh, šteri včási igra na glaže pa talejre tö, je najbole rad, če ga zovejo »kosmati muzikant«. Piše v svojoj domanjoj štajerskoj rejči, štera je trnok blüzi našim panonskim gučom, tak ga leko skoro vse razmijo porabski lidgé tö. (Pa spoznajo nauve rejči kak ’trotl’ pa ’buksl’). Že je vödau 4 knige s svojimi pesmimi, k šterim je sam ilustracije napravo. Njegve pesmi so vesele, igrive, kak na priliko tista o njem, gde povej, ka un največkrat samo pigé, spejva pa gej, pri žmetnom deli pa ga nega. Tak pa leko dobi »največ friški idej«.
Od leta 2010 je Dani Rajh vsikder cüj pri festivali literature v domanjoj rejči Dialekta. Vözraščeni poslüšalci se dosta smejéjo njegvim pesmim, tistoga ipa pa má nastope pred mlajšami na šauli tö. »Gda smo šaularom povödali, aj prineséjo edne knige s pesmimi v domanjoj rejči, je skor vsikši edne moje prineso. Takše pesmi tö mam, štere so kak mlašeče pripovejsti, edna duga ma celau 252 štrof,« - je raztomačo pesnik.
Prejk pesmi Danija Rajha leko malo bole spoznamo Slovenske gorice. Piše na priliko o gostüvanjaj, dosta takši štorij je čüu od muzikantov, šteri so spali pri njegvom strici. Kak so inda na gostüvanjaj ništerni »cveke piplali« (dremali), pa ka vse nauroga pa veseloga so goslarge tam delali. Gorice pa so nej zaman gorice, tam dosta grauzdja rasté, ka trbej v geseni na »bratvi« dojpobrati. V knigaj »Klopotec kleple prejk bregače« si leko dosta takši lüšni pesmi preštemo.
Pesnik pa fudaš je cüjdau: »Dostakrat mislijo lidgé, ka djenau od nji pišem. Eške bole ženske. Ge pa imé „Kata” pa samo zatok nücam, ka mam dobre rime za njau. Nikdar ne pišem o konkretnoj osebi.«
Tau pa je nej sploj istina za drügoga gosta večera Brankona Pintariča. Njega poznamo kak režisera pri gledališkoj skupini Veseli pajdaši iz Števanovec, več deset lejt pa se že spravla z režeranjom na prekmurskoj Cankovi. V svojoj prvoj predstavi so napravili parodijo na cejlo cankovsko občino (»od župana do popa«). Na premiero je prišlo 400 lüdi. »Če si pozno voditele vesi, si vsikšoga spozno. Nej so bili čemerni, za hejc so vzeli. Dühovnika, šteri je pri mešaj rad peneze pobero, sem špilo ge. Včasi so gledalci gorprišli, gda pa sem pravo: ’Oprite svoja srca’, je vsikši vövzeu svojo palacko pa pogledno na plebanoša, šteri je rejsan med njimi sejdo,« - se je spomino Branko Pintarič pa povödo, ka so igro s 25 igralci (»dödöle-western«) 20-krat špilali, večkrat v Murskoj Soboti.
Pesnik, pisatel pa gledališčnik je doma iz gorički Rogašovec, srejdnjo šaulo je končo v Soboti, študij sociologije pa je nej končo. Vlejklo ga je v literarno-gledališke vodé. Že s šaulskimi padašami je napravo skupino Pomurska književna mladina, pisali so pesmi v knjižnoj pa domanjoj rejči. Njino zbirko so leta 2000 znauvič vödali, s tejm ka so »vsi kolegi zdaj nikši biznismeni«.
Pintarič pa piše glopke, intimne pesmi tö. (Napiso je pesem v formi ženske.) V domanjoj rejči je na večeri prešto pesmi »Rogašovci« (’čüdna ves, gde segne nébo do nebés’), »Čemerauvge« (kak se direktno pa šokantno zapisti slüžba) ali drüžbeno kritično »Naša krava se ne goni« (za centralno Slovenijo). Za konec pa smo čüli pesem »Nemrem te pozabiti, Prekmurje«, štera kaže na vörno dušo pesnika, pa vse tau v prekmurskoj rejči, za šteroga avtor pravi, ka je ejkstra gezik.
Leta 2007 je Branko Pintarič vödau pripovejst z imenom »Kak so šli lejs trejbit?« Ta guči o stvarinaj v lesej, štere čüjejo po radioni, ka de hüda gesen. Iz pripovejsti je avtor sledik napiso scenarij, z gledališkimi igrami so si zaslüžili peneze za druknivanje. Z gledališčom se je Pintarič kak lutkar srečo že v osnovnoj šauli – gde je eške sto stau pesmi napisati -, gnes pa pravi: »če si pozvani, doj z odra ne ideš.«
Oder je eden od živlenjski mest tretjoga gosta tö, šteroga Porabcom več nej trbej ejkstra nutpokazati. Milivoj Miki Roš, pisatel, scenarist, režiser pa igralec, je že 25 lejt povezani s Porabjom (kama z Goričkoga dostakrat pejški pride). »Bilau je kauli leta 1985, gda smo Sobočanci v Porabji oprvin špilali igro Istvána Örkénya z imenom ’Tótovi’. Uniformo sem emo, špilo sem sodačkoga prejdnjoga, šteroga na konci igre vrazmosekajo. Te mi je oprvin genilo srcé, ka domanja rejč znamenüje za porabske lidí. Dvorana je bila puna kak na stadioni. Na konci so k meni prišli edna tetica pa pravli: ’Golaub moj, kak sem ge tebé vse razmo!’. Te pa so mi eške ovadili razloček: ’Igrali so iz Maribora, trnok lepau so gučali, depa ge sam nika nej razmo.’ Te sem rejsan začüto mauč domanje rejči,« - je pripovejdo o stari spominaj Miki Roš.
Gda je njegva mati pistila delo z lutkari na Gorenjom Seniki, te je prejkvzeu mlajše, je pa povödo, ka šké vse v domanjoj rejči meti. S Slovenskov zvezov so se zgučali, ka če rejsan je na šaulaj samo knjižni gezik, na odri má donk bole mesto domanji guč. »Zvün gimnazije smo skoro vseposedik po domanje gučali na odri. Tau je bila veuka generacija igralcov v Porabji. Nej smo se mogli nagesti idej. Gnes je tau že bole rutina,« - je povödo režiser pa cüjdau: »Domanja rejč gnako leko z odra guči, kak na priliko angleščina.«
S svojim prvim vekšim porabskim pisatelskim delom, s knigami ’Srebrni brejg’ v knjižnoj pa domanjoj rejči, se je z Milanom Vincetičom pa Ferinom Lainščekom Miki Roš nutpokazo leta 1995, za knige je Zvezi un dau idejo. Gnes je redni sodelavec Radia Monošter pa novin Porabje, gde se vsikši keden javla z enim ali dvöma pisanjoma. Bralci leko zvejo, ka se godi s ’taščov Reginov, trnov čednov ženskov’ v Soboti, med pisanji pa so že dugo cajta mlašeče pripovejsti tö. V prvoj seriji je biu glavni Škrat Babilon, sledik je iz serije Viktor in Viktorija pa Kak sem vido svejt spod stola grato filmski scenarij tö – »iz novin Porabje so prišle v center Slovenije«.
Porabski mlajši gnesneden leko spod pera Mikina Roša štejo, ka se z Mravlakom Lejkom godí, kak pa je na konci literarnoga večera povödo Branko Pintarič: »vsakši má svojo pripovejst!«
(Svojo literaturo v domanjoj rejči do 3. novembra nutpokazali Karolina Kolmanič, Ernest Ružič pa Tine Mlinarič.)
-dm-



Pesnik pa fudaš Dani Rajh (z lejve), voditelica srečanja Simona Cizar, Milivoj Miki Roš pa Branko Pintarič

OD
SLOVENIJE…

Avgust Pavel - od Cankove do Sombotela
in Budimpešte 

Slovensko društvo v Budimpešti vsako leto organizira slovenski den, steri je že tradicionalni. Letos smo te den meli 15. oktobra, v soboto. Na tom dnevi smo svetili velkoga človeka, Avgusta Pavla. Njemi zdaj tak pravimo, da je zvesti (hűséges) sin dvej narodov, tak slovenskoga kak vogrskoga. Na te den smo pozvali iz Sombotela Slovensko društvo Avgust Pavel, Judito Pavel, čerko Avgusta Pavla, stera živé v Somboteli, pa ešče sombotelske »Spominčice«.
Zatok smo te svetek naprajli, ka se je Avgust Pavel narodijo pred 125. lejti v Sloveniji, v Prekmurji, v vesi Cankova. V Cankovi so že tö obletnico svetili. Na to obletnico je sombotelski muzej napravo lejpo razstavo (kiállítás) o živlenji in deli Avgusta Pavla in so vödali ene lejpe knjige pa so je nam tö prinesli. Tak ka če sto nej znau, sto je bijo te čeden človek, ga je leko iz knjig pa razstave spoznau.
 Sombotelčani so prišli že kauli 12. vöre, najprvin smo je pogostili z obedom, potem so pa napravili razstavo in smo v štrtoj vöri začnili program. Agota Merkli Kállay podpredsednica našoga društva, je pozdravila goste in domače lidi, steri so se lepau zbrali. 
Guče so meli o delu in živlenji Avgusta Pavla etnologinja Marija Kozar Mukič, Judita Pavel pa sodelavec Ministrstva za pravosodje András Bertalan Székely. Gučali so o tom, gde je vse delo po orsagi, gda je začno pisati pa vödavati revijo Vasi Szemle. Judita Pavel je povedala, da je oče večkrat odo na Cankovo k stari babici. Srce ga je ta vleklo. Ostau je Cankovčan. Žau ma je bilau zatau, ka je mati nej bila pokopana na Cankovi, on bi se prej tö rad tam pokapo, pa se je tau tö nej posrečilo, ka je fejs bijo betežen. Gospod András Székely je gučo od toga, ka je v Budimpešti Društvo slovensko-madžarskega prijateljstva pa je Prijateljski krog Prekmurja/Muravidéki Baráti Kör. V tej organizacijaj se tö spominjajo na tega velikana in sodelüvlejo s Pavlovo hišo v Avstriji na Štajerskom. 
Na tau se tö moramo spomniti, ka je Avgust Pavel dosti odo v Porabje s profesorom Vilkom Novakom in sta pisala prve etnografske spise od Porabski Slovencaj. 
Po gučaj se je začno kulturni program, gde je nastopo najprvin naš »Zborček«, potejm pa »Spominčice«, sterim je s harmoniko igro Francek Mukič, našim pa Hugo Čerpnjak. Tak veselo pa takšno spejvanje je dugo nej bilau pri nas kak zdaj. Sombotelčani so nas spravili v dobro volau, tak ka smo dugo, v pozni večer vküper bili, spejvali, se veselili. Tak vsakši vej, gde je Francek Mukič, tam je dobra vola, spejvanje, igranje. Pa ešče naš Hugo je vcuj pomago pa smo se sploj dobro meli. Škoda, da toga lejpoga ve-čera je tö konec bilau. 
Našo društvo je te den melo goste z veleposlaništva Republike Slovenije tö. Počastila je naš svetek pooblaščena ministrica Dubravka Šekoranja s soprogom, z njo so prišli, ker so njeni gostje bili, trgé sodelavci Ministrstva za zunanje zadeve iz Ljubljane. Tü je ešče bila žlata Judite Pavel, steri živejo v Budimpešti in smo bili stari znanci, ka so prvin živeli v Monoštri, tau sta Nušika pa Magda Pavel. Seveda je bijo pri nas, kak vsigdar, profesor Mladen Pavičič s Filozofske fakultete.
Sploj sem zadovolna bila z našim lüstvom, nabito puni so bili naši prostori, ešče dos-ti mladi je tö bilau. Čudovito lejpi den je bijo, lejpo spejvanje, lejpi prijateljski večer. Sama, kak predsednica Slovenskega društva, sem se iz srca zavalila gostom, da so naš slovenski den olepšali, toga gostovanja Sombotelčanov dugo ne mo pozabili. Gratulirali smo jim in želeli dale lejpe uspehe (siker), tak Spominčicam kak društvi. Nas so pa pozvali kleti, naj pridemo v Sombotel v slovensko ižo v Škanzeni in mo nadaljevali sodelovanje.
Irena Pavlič 
predsednica 
Slovenskega društva
v Budimpešti

Slovenija ne bo članica Varnostnega sveta
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je v New Yorku po 16. krogih glasovanja odstopil od nadaljevanja tekme za sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2012 in 2013. Kot je dejal, Slovenija ne odobrava načina, kako je potekala kampanja Azerbajdžana, vendar pa je rezultat jasen, zato Slovenija umika svojo kandidaturo. V 16. krogu je Azerbajdžan dobil 116 glasov, sicer enega manj kot v 15. krogu, Slovenija pa je enega pridobila in pristala pri rezultatu 77 glasov. »V tekmo za sedež v Varnostnem svetu smo vstopili pred 11 leti. Verjamemo, da smo dobra kandidatka in da bi dobro zapolnili sedež v Varnostnem svetu. Naša kampanja je bila vedno za Slovenijo, za vrednote, ki jih predstavljamo. Nikoli nismo vodili kampanje proti katerikoli drugi kandidatki,« je dejal v nagovoru Generalni skupščini Žbogar in posredno prst usmeril v Azerbajdžan, ki je po njegovih besedah uporabljal negativno kampanjo proti Sloveniji. Na koncu je bil Azerbajdžan za naslednjega nestalnega člana Varnostnega sveta ZN izvoljen s podporo 155 držav. Slovenija je še vedno - kljub odstopu od kandidature - osvojila 13 glasov, en glas pa je šel Madžarski, ki je iz tekme izpadla že v prvem krogu glasovanja. 
Predsednik Türk razpustil državni zbor in razpisal volitve
Predsednik republike Danilo Türk je podpisal akt o razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev v državni zbor. Prve predčasne volitve v zgodovini samostojne Slovenije bodo 4. decembra. Na šestih parlamentarnih volitvah v zgodovini samostojne države se sicer obeta pestra volilna tekma. V boj za poslanske stolčke se bo namreč poleg uveljavljenih strank podalo še nekaj novonastalih strank in list, ki utegnejo po volitvah premešati karte v slovenskem političnem prostoru. 


Naši lüdje so se lepau zbrali



Sombotelske »Spominčice« so nam prinesle veseldje

»Zborček« Slovenskoga društva v Budimpešti je tö spejvo

… DO
MADŽARSKE

»Skrb meti, ka aj bi slovenski gezik gorausto«

V naši prejšnji novinaj ste leko prešteli, ka je za svetek 23. oktaubra leranca slovenskoga pa madžarskoga gezika, podpredsednica Državne slovenske samouprave Erika Köleš Kiss, dobila manjšinsko priznanje od Skupščine Železne županije. O svojom deli, o svojom žitki nam je pripovejdala po svetešnjom programi.
- Vi ste se vönavčili za leranco slovenskoga pa madžarskoga gezika. Par lejt pa ste na šauli včili samo vogrsko rejč, pa tau daleč od Porabja. Kisnej ste se povrnauli na gimnazijo v Varaši. Kak so tistoga ipa včili slovensko rejč na etoj srejdnjoj šauli?
- Üšla sem za možaum v Dombóvár, kak tau ženske šegau majo. Pet lejt sem živela daleč od Železne županije pa sem začnila delati kak leranca madžarskoga gezika. Gda sem se povrnaula, so na gimnaziji že včili slovenski gezik, depa samo v krožki (szakkör). Tak smo čütili, ka znanje slovenske rejči leko dosta asne dijakom, pa smo se na idejo svetovalca iz Slovenije Janeza Kerčmara trüdili, ka bi gezik prišo na redne vöre. Tistoga ipa je v Veszprémi biu eden kancelaj, gde so pripravlali učne načrte (tanterv). Ge sem učni načrt za slovensko rejč začnila pisati, pa smo za en malo dosegnili, ka smo go leko včili kak tihinski gezik. O narodnostnom geziki smo te eške nej gučali. Do leta 1993 pa smo prišli do toga, ka so leko dijaki slovenski gezik vöodebrali že na maturi (érettségi) tö. Srcé me je bolelo, ka tisti šaularge, štere sem tri lejta slovenski včila, so nej pri meni maturo delali. Ge sem tistoga ipa dejte rodila, tau me je potrauštalo kak mamico. Gda sem se povrnaula, smo napravili eške šest učni načrtov, za osemlejtno pa štirilejtno gimnazijo, za prvi ali drügi gezik, pa za narodnostni gezik.
- V tistom cajti ste prejk na Srejdnjo šaulo Béle III. odišli. Ste meli tam delo kak leranca slovenskoga gezika?
- Moja gnešnja šaula má za ravnatela že duga lejta Slovenca Sándora Bediča. Un je začno delati na tem, ka aj bi se na etoj šauli tö včila slovenska rejč. Gda sem taprišla, je bilau skoro kak na gimnaziji. Škonik Zoltan Majcan je krožek držo. Pomalek smo začnili delati, pa smo do leta 2000 dosegnili, ka v statuti (alapszabály) šaule piše, ka se tam vči slovenski kak narodnostni gezik.
- Ste članica Slovenske manjšinske samouprave Monošter-Slovenska ves. En par lejt že mate v varaš-koj cerkvi vsikši mejsec slovenske meše. Kak se je tau začnilo?
- Novembra 2007 je bila prva slovenska sveta meša. Gda sem se nazaj v Porabje povrnaula, sem čütila, ka mi pri mešaj na Gorenjom Siniki ništerne slovenske molitve žmetno na pamet pridejo. Mogla sem glopko kopati po spomini. V manjšinskoj samoupravi smo na pamet vzeli, ka v Monoštri dosta slovenski kulturni programov geste, dosta lidi pride na nji, v cerkvi pa se ne čüje slovenska rejč. Gor sem poiskala našoga zdajšnjoga plebanoša Ferenca Rimfela, šteri so tisto leto prišli na varaško faro. Ne vejm, kak je njim na pamet prišlo, depa uni so začnili gučati o slovenskoj meši, nej ge. Kak liki bi ta miseu nindri od vrkaj prišla. Püšpekijo v Murskoj Soboti so eno leto prva napravili, tak smo odišli do gospauda püšpeka Marjana Turnška. Na konci so se naš plebanoš zgučali z gospaudom generalnim vikarom Francom Režonjo in od tistoga mau mamo zvün poletja vsikšo tretjo nedelo v mejseci slovensko mešo v Monoštri.
- Ste pa podpredsednica Državne slovenske samouprave tö. Kak vidite, ka je najbole pomembno delo te organizacije, gde leko pomaga?
- Naša državna samouprava je politična organizacija. Najbole more skrb meti na tau, ka aj bi slovenski gezik na Madžarskom gorausto. Tak so pri nas na prvom mesti šaule. Moremo skrb meti na vse tau, ka je predpisano v manjšinskom zakoni, ka je dužnost madžarskoga rosaga. Dosta dela mamo, leko pa povejm, ka v slejdnji lejtaj vidim, ka so vsi člani vsikdar bole aktivni. Naša bodočnost je v rokaj tis-ti, šteri delajo na političnom ali civilnom področji za našo slovensko manjšino v Porabji.
- Nej ste pa samo lübitelica slovenske rejči, liki slovens-ke pesmi ranč tak. Več lejt spejvate v Komornom zbori Zveze Slovencev v Monoštri. Od kec Vam pride ta lübezen do slovenskoga spejvanja?
- Tau lübezen sem erbala od daumi. Moja mamica, babica pa eške prababica, kak nazajponim, so vsikdar spejvale. Gda so prale gvant, gda smo odišli na njivo, gda smo ram v red dejvali. Vse slovenske pesmi, štere so une znale, sem se ge tö navčila. V moji mlašeči lejtaj smo na šauli sploj dosta spejvali, bila sem članica pevskoga zbora tö. Gda sem nej v Porabji živela, mi je trnok falila slovenska pesem. So pa mi naštimali radio tam v Dombóvári, pa sem tam leko slovenski program poslüšala. Vsikšo nedelo sem leko čüla malo slovenske muzike. Eške gnes rada spejvam, če rejsan je žitek vsikdar bole žmeten, ge sem pa vsikdar starejša. Če pa sem med lidami, šteri spejvajo, na priliko v komornom zbori, se trnok dobro počütim. 
-dm-

Nova barva, novi logotip?
Državna reševalna služba (DRS) je na svoji spletni strani začela glasovanje v zvezi s tem, ali naj zamenja svoj dosedanji logotip. Tiskovni predstavnik reševalne službe Pál Győrfi je povedal, da bodo potekale pri DRS številne spremembe. Razvilo se bo naprimer upravljanje reševanja, s pomočjo evropskih sredstev bodo v bližnji prihodnosti zgrajene nove reševalne postaje in  DRS bo še letos dobila 37 novih reševalnih vozil. Barva teh vozil bo v skladu z evropskimi standardi rumena oz. „lemon-green”. DRS je med svojim zaposlenimi in na šolah razpisala natečaj za novi logotip, ki bo ustrezal novi barvi. Predloge sprejemajo do 6. novembra, in če se bodo glasovalci odločili za novi logotip, bo le-ta uporabljen na novih rumenih reševalnih vozilih, ki jih dobijo decembra – je povedal Győrfi.
 
Anketa o uporabi jezika 
Študenti Oddelka za gospodarsko in družbeno geografijo Fakultete za družbene vede v Szegedu bodo v naslednjih tednih tudi v Porabju izvedli anketo, preko katere želijo pridobiti informacije o tem, v katerih jezikih govorijo prebivalci med sabo in kateri jezik uporabljajo v danih situacijah na tem območju. Po raziskavi bodo s tem pridobili natančno sliko o stopnji asimilacije in večjezičnosti tukaj živečih narodnosti. 
Domača beseda – slovenski pisatelji v Porabju
Naslednje kulturna prireditev z naslovom Domača beseda, ki jo organizira založba Franc-Franc v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem in s pomočjo Javne agencije RS za knjigo, bo v četrtek, 3. novembra, od 16. ure v preddverju konferenčne dvorane Slovenskega doma v Monoštru. Predstavili se bodo Karolina Kolmanič, Ernest Ružič in Tine Mlinarič. Z avtorji se bo pogovarjala Simona Cizar. 


Erika Köleš Kiss je prejela županijsko priznanje


zveza.hu

www.porabje.hu

Antivolitve

Pismo iz Sobote

Romanje Sakalovčanov v Prekmurje

OD LENDAVE PREKO TURNIŠČA DO SOBOTE

Pravijo, ka nigdar je nej tak lagvo, ka bi nej leko bilou eške bole lagvo. Pravijo pa tak tö, ka je nej nigdar tak dobro, ka bi nej leko bilou eške boukše. Na, toga slejdnjoga se, vejm, ne včakamo, Depa, tistoga o lagvom, tistoga smo že včeni. Tou že trno dugo sprobavamo na svojoj kouži. Najbole lagvo, ka nas je v zadnjom časi zaodilo, pa je tou, ka smo gor prišli, ka je naš kormanj nej biu nika vrejden, parlament pa eške menje. Zatoga volo mo eške tou leto nouve naše prejdnje iskali. Na, volitve mo meli. 
Ka je zdaj tü lagvo? Vej pa nouvi kormanj dobimo, po tejm ne more bole lagvo biti? Ja, tak bi se leko stoj spitavo. Depa, vsi tej, ka se zdaj naprej sinjavlajo, so že kormanj v rokej držali. Zdaj, gda je vse k vragi šlou, zdaj so nagnouk trno čedni gratali. So tak nagnouk začnoli videti, ka je nej vredi bilou. Prosim vas! Ka, rejsan se mora vse vküper süniti, ka po tejm vsi tak čedni pa moudri gratajo? Ge ne vejm, depa, to je več nej normalno! Eške moja tašča Regina, trno čedna ženska, od toga ranč tak brodi, kak si ge brodim. 
»Vsi tisti, ka so že kormanj držali v rokaj pa so nas es pripelali, si več ne smejo nigdar dole sesti za tej naš nesrečen kormanj!«
Buma, tak bi dun moglo biti! 
»Eške tou moram kcuj k tomi prajti,« se je trousila od čemerov. »Na tej naši nouvi volitvaj bi nej mogli vöokroužiti tiste, ka je neškemo več meti za najbole prejdnje. Me razmejš? Na paperaj bi nej bili spisani lidge, ka je škemo meti. Gor bi bili spisani tisti, ka je neškemo meti. Pa bi po tejm odabrali vsikšoga, ka več nigdar nesmi nut v politiko titi. Tak bi mi meli antivolitve.«
Nega kaj! Tou si je dobro vözbrodila. Samo je tou gé, ka tou ne moremo naprajti, tou, ka bi meli antivolitve. Ka, če bi tou tak bilou, bi eden od tej stari nej več smeu nut v politiko. Sto bi po tejm naš nouvi kormanj ravno? 
»Sto, sto, sto?!« se je čüdivala, ka takšo spitavam. »Vej pa mi pošteni lidge, ka smo si eške nej gezika, roke pa glave zamazali s politiko. Mi, me razmejš!« 
Ge sam go razmo, depa, tou nikak ne bi šlou. Ne bi pa šlou zatoga volo, ka je politika takša stvar, ka od nje brž zamazano ostaneš. Pa tisti, ka so poštenjaki eške včera bili, so tak nagnouk tou več nej. Pa sam njoj tou povedo, kak si ge brodim. Pa je eden čas una tö brodila. Je brodila, dokejč si je nej zbrodila. 
»Ja, istino maš! Bole, ka tej stari nazaj pridejo. Na nji smo se že včeni koriti pa po njivom lagvom deli plüvati. Aja tak ostane! Vej pa nemo sami na sebe plüvali, ka nej?« je zgotouvila moja tašča Regina, trno čedna ženska. 
Ja, kakoli obrnemo, znouva de vse po starom. Zatoga volo dem nut v politiko. Samo zatoga volo, ka naprej spravim tou nouvo idejo, tej antivolitve. Začno mo pa doma v svojom varaši. V njem dosta takši geste, ka nikak več ne bi smeli biti na tej mestaj, na steri si svoje zadnje segrejvlejo. 
Miki

Slovenska manjšinska samouprava Sakalovci je tudi letos organizirala romanje v Slovenijo, in sicer v Prekmurje. Sredi oktobra so se sakalovski Slovenci in Slovenke napotili, da bi si ogledali znamenitosti sosednje pokrajine. 15. oktob-ra smo se ob 7. uri zjutraj odpravili iz Sakalovec. Naša prva postaja je bila Lendava. Tukaj smo v spremstvu turističnega vodnika pogledali cerkev sv. Katarine. Potem smo lahko občudovali Gledališko in koncertno dvorano Lendava, ki jo je načrtoval eden od najvidnejših madžarskih arhitektov, Imre Makovecz. Makovecz kot zagovornik organske arhitekture svoje stavbe vedno prilagodi naravi oziroma okolici. Organska arhitektura poskuša približati oblike in značaj stavb naravnim organizmom ter vsebovati enako dozo skladnosti. Z njegovim imenom je povezanih več madžarskih stavb, kot na primer Evangeličanska cerkev v Siófoku ali Cerkev svetega duha v Paksu. Njegova ustvarjalnost je pomembna komponenta zahodnoevropske arhitekture 20. stoletja. Prejel je vse pomembne kulturne nagrade (Kossuth, Ybl Miklós, Príma Primissima, Steind Imre) in je bil častni član Združenja arhitektov Velike Britanije, Škotske in Amerike. 
V lendavsko Gledališko in koncertno dvorano je Makovecz prinesel naravo - največji del zgradbe je iz lesa - in vaš-ke motive – stene so zgrajene tako, da so na njih motivi kmečkih hiš. V njegovi ustvarjalnosti lahko najdemo, kdo in kaj smo, saj po njegovem je arhitektura tista, ki nas spomni na vse tisto, kar je utonilo v pozabo. Dvorana ima tudi lepo kavarno, preden smo šli naprej, smo še popili kavico ali vročo čokolado. 
Naša pot se je nadaljevala v Turnišče, kjer smo imeli sveto mašo v cerkvi Marijinega vnebovzetja. Žal, smo šli na pot brez župnika, ampak na srečo je bila tam ena druga romarska skupina, ki je imela svojega duhovnika, in smo imeli sveto mašo skupaj. Sveta maša je bila zanimiva, kajti enkrat smo mi peli svoje pesmi v porabskem narečju, drugič pa so oni peli v slovenskem knjižnem jeziku. 
Po sveti maši smo, zdaj že s precej praznimi želodci, potovali v Beltince, kjer smo v gos-tilni Pri Slavi dobili odlično kosilo, najbolj okusna pa je bila sladica, jabolčni zavitek. 
Zadja postaja je bila Murska Sobota, kot ponavadi vsako leto. Najprej smo si ogledali Trejzino senje, sprehodili smo se po njem in kupovali približno eno uro. Kupovali smo sveče, darila za domače, suho sadje in seveda pili kuhano vino, saj je bilo vreme precej sveže. 
Ustavili smo se še pri Intersparu, kjer so bile sveče po znižani ceni. Ker se približujejo vsi sveti, ponavadi izkoristimo jesensko romanje in si nabavimo sveče za naše pokojne. Po nakupovanju smo se utrujeni odpravili domov. Med potjo smo molili rožni venec in peli svete pesmi. Hvala Bogu, smo srečno prispeli v Sakalovce. 
V imenu udeležencev bi se rada zahvalila organizatorjem, članom Slovenske samouprave Sakalovci, še posebej Valeriji Rogan, ki je vzela nase največji del organizacijskih nalog izleta. 
Lilla Fasching
foto: Gabor Kovač


Skupinska slika na romanju


Gledališko in koncertno dvorano v Lendavi je načrtoval madžarski arhitekt Imre Makovecz


Ljutomerski dijaki na
obisku v monoštrskem vrtcu

MRAVLAK LEJKI

OTROŠKI

Prejšnji teden, 24. oktobra, so dijaki ljutomerske gimnazije, in sicer oddelka predšolske vzgoje, gostovali v monoštrskem vrtcu. V njem so obiskali slovensko skupino, kateri so se pridružili tudi števanovski malčki in so jih razveselili s predstavo »Štirje godci«. V okviru predstave so dijaki veliko igrali na svoje inštrumente, kar je bilo otrokom posebej všeč. Glede na to, da so otroci mlajši in poznajo le delno slovenski jezik, so se dijaki še posebej potrudili, da so jih otroci razumeli. Vključili so jih tudi v igrico in so naprimer skupaj šteli in se učili besede. Ob koncu predstave so se še skupaj naučili enega izmed narodnih plesov pa tudi pesmico, za slovo pa so malčke obdarili z izdelki, ki so jih izdelali sami. Vesel dopoldan se je končal z obojestranskim zadovoljstvom in je bilo dogovorjeno, da se bo to začetno sodelovanje še nadaljevalo in bodo ljutomerski dijaki v prihodnje vsaj enkrat letno prišli v porabske vrtce s kakšno predstavo ali didaktično igrico.
nvn 

V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. 
»Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau.
Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. 


Šoula

Mravlak Lejki je znouva zablou-do. Na, nej tak zaistinsko. Un je tadale šou po svejti vcejlak po svoje. Samo je nej vedo, če de dobro vcejlak po svoje. Trbej pa prajti, ka se je na toj svojoj pouti že dosta vsega navčo. Se je navčo, ka je trno lepou tak ojditi. Pa se je navčo tou tö, ka vse nouvoga leko na tou pouti zvej pa spozna. 
»Če bi tam v tistom svojom mravlišči ostano, bi se mi nika takšnoga nej zgodilo. Samo bi mogo delati pa li samo delati pa vsi bi mi gučali mravla. Vsikši pa vej, ka sam ge mravlak, nej pa mravla!« se je zgučavo sam s seuv pa isko pout za tadale.
Pa je na touj pouti srečo dva mlajšiva. Na, nej njiva je srečo. Vido njiva je, kak deta v šoulo. 
»Na, dun sam nej zabloudo!« si je na velke zdeno. »Dem za njima, ka vidim, kama pridemo.«
Vsikši pa vej, ka ena mravla pa eden mravlak ne mora tak brž ojditi, kak tou človek leko. Eške sreča, ka je eden pojbič emo v rokej sendvič. Pomalek ga je grizo na touj svojoj pouti v šoulo. Vö z lamp pa njemi je vsikši čas doj spadnola kakšna drtina. Eške sreča, ka je mravlak Lejki šou za njimi po toj pouti. Vmejs je stero zo pa pomalek, rejsan pomalek, prišo na kraj pouti. Slejdnja drtina je pojbiči doj spadnola pred ednim velkim ramom. Če bi mravlak Lejki vedo šteti, bi leko na rami prešto, ka je tou šoula ge. Depa, prišo je, kama je prišo. Dosta mlajšov se je naganjalo tam koulak-vrat, dočas je nej scingalo. Nagnouk je tam pri velkom rami velka tiüča gratala. Pa ga je ta tiüča začnola mantrati. Ga je začnola migati, zakoj je tak nagnouk prišla. Na malo lüknjo se je nut v njou potegno. Najšo je eške več drtin pa šou tadale za njimi. Je prišo do eni vrat. Pa eške do edni pa eške do tretji dver. Pod pragom je za drtinami ta nut odišo. Na, tam je bilou znouva dosta mlajšov. Sedeli so pa poslüšali ednoga vekšoga človeka pa bili vcejlak tiüma. 
»Na, kama pa sam zdaj prišo,« si je zbrodo. »Nika, dentadale za drtinami.«
Šou je tadale pa je prišo do edne taške. Iz nje je trno žmana saga vdarila v njegvi mravleči nous. Nut v njou se je potegno. Tam je eške drtin bilou, ka bi je leko za cejli svoj žitek emo. Ja, nut v taški je biu na pou pogejdeni sendvič. Zmejs med krüjom pa se je svejtila domanja klobasa. Vaaaaj, kak je žmano bilou. Grizo je pa li grizo. Grizo je, dokejč je znou-va nej cingalo. Tak nagnouk je tiüča taminila. Edna rouka je segnila nut v taško. Je vzela sendvič pa si ga kcuj k lampam nesla. Že je vido zobe, ka ga pogejo. Že je vido, kak v edno velko kmico de. 
»Nej! Dola se stavi. Človek, ne delaj norijo!« se je zdejro, depa, nikomi je nej v vüje prišo njegvi tenki glas.
»Mravla! Marvla! Mravla!« je začnola kričati ena deklička, ka ga je vidla, kak plejzi vö iz sendviča.
»Mravla, mravla, mravlaaaaaaa!« se je začnola zdejrati eške deklička, ka ga je skur pogejla.
Tak brž je taličila sendvič, mravlak Lejki pa je od straja kak najbole brž bejžo vö iz šou-le. Tam venej si je zdejno pa si obečo, ka nigdar več telko ne pogej, ka si je kuman zdijavo. Tou njemi je zato velka šoula bila. Po tejm pa si je eške sam sebi doj povedo:
»Lidge nika ne pounijo! Ge sam nikšna mravla nej! Ge sam mravlak, mravlak Lejki!
Tak je povedo pa tadale šou vcejlak po svoje po toum našom svejti.
Miki Roš

OBISK VRTCA KUZMA
V VRTCU GORNJI SENIK

Že vrsto let traja sodelovanje med vrtcema Gornji Senik in Kuzma. Medsebojno se obiskujemo enkrat letno, ko je izmenično eden od vrtcev gostitelj. Cilj srečanj je ohranjanje slovenskega jezika in poglabljanje prijateljskih vezi med vrtcema. 
Letošnje srečanje je potekalo v četrtek, 13. 10. 2011, v vrtcu Gornji Senik. Tako je ob prihodu skupine otrok iz Kuzme postalo v vrtcu veliko bolj glasno in živahno kot običajno, saj vrtec obiskuje le šest otrok. Ob prihodu smo se lepo pozdravili ter se medsebojno obdarili z izdelki otrok in s praktičnimi stvarmi, ki so uporabne pri delu. Otroci so za dobrodošlico pripravili kulturni program in se predstavili s plesom, petjem in deklamiranjem slovenskih pesmic. Skupaj smo tudi zapeli pesmico Mi se mamo radi. Sledila je prosta igra, ko so se otroci zelo razživeli in ob tem vidno uživali, predvsem otroci iz Kuzme so z navdušenjem preizkušali igrače. Med igro smo se kar se da največ pogovarjali z otroki in vzgojiteljicami. Pogovor med otroki je sicer težje stekel, je pa zato veliko več potekal med odraslimi in otroki. Otroci so se med seboj najprej le opazovali, sčasoma pa se tudi združili med igro. Z obiskom nas je razveselil tudi ravnatelj Osnovne šole Kuzma g. Jože Škalič in se pridružil prijetnemu druženju. 
Ko so se otroci že dodobra navadili drug na drugega, je prišel čas slovesa. Ob koncu druženja smo skupaj zaplesali ob rajalnih igrah Bela lilija in Abraham ma sedem sinov. Poslovili smo se, seveda v slovenskem jeziku, ter se že veselimo naslednjega srečanja v prihodnjem letu. 
Andreja Ficko
Vzgojiteljica asistentka


MLAŠEČI

KAUT


PETEK, 04.11.2011, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 KRAVICA KATKA, RIS., 10.25 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 10.35 BINE: HRIBI, LUTK. NAN., 10.55 PROFESOR PUSTOLOVEC, 11.15 RAČKE, KRATKI FILM, 11.30 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET: POHLEP, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ČRNO-BELI ČASI, 16.05 SLOVENSKI UTRINKI, 16.30 BABILON.TV: ŽALOVANJE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.55 VRTIČKARJI: SREČNO NOVO LETO, 18.30 RISANKA, 18.35 BALI, RIS., 18.50 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, 22.35 KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: DARUJEM, TOREJ SEM!, 0.10 GANDŽA, AM. NAD., 1.05 POSEBNA PONUDBA, 1.30 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL
PETEK, 04.11.2011, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 BOBER, DOK. ODD., 8.30 GRŠKI BOTRČEK, GRŠKI FILM, 9.55 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: SMREKA, DOK. SER., 10.25 OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA: SLOVENSKE LJUDSKE PESMI IN OTROŠKE IGRE, 10.55 GAL V GALERIJI, GLASBENA PRAVLJICA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.05 VIDEOZID, 14.55 GLASNIK, 15.25 EVROPSKI MAGAZIN, 15.55 OSMI DAN, 16.25 FIRMA.TV, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 MINUTE ZA ..., ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 18.05    CIRCOM REGIONAL, 18.30 ČRNO-BELI ČASI, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA, 19.05 VIDEOZID, 20.00 SKRITI RIM, DOK. SER., 20.55 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.45 ZUNAJ SEZONE, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.30 SLOVO, DOK. ODD., 1.00 VIDEOZID, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 05.11.2011, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 GOVOREČA TIŠINA, IGR. NAN., 7.15 BINE, LUTK. NAN., 7.35 STUDIO KRIŠKRAŠ: NAPAKE, LUTK. ODD., 8.25 RIBIČ PEPE: PEPE IN HIŠNA OPRAVILA, 8.45 IZ POPOTNE TORBE: POTEP PO MONGOLIJI, 9.05 SMRKCI, RIS., 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 V DOTIKU Z VODO: REVNI DEL MESTA, 10.45 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 JESEN PRIHAJA, DUNJA MOJA, SRBSKI FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 NA VRTU, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 PRENOVA DOMA, 17.30 KDO IMA PRAV?, 17.45 JERMANOVO OKO, 17.50 TRIJE NA DAMJANA, 18.30 OZARE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.50 VOŠČILO OB KURBAN BAJRAMU, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.30 BANDIDAS, AMERIŠKO-MEHIŠKI FILM, 22.00 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.00 OZEMLJE NA PREPIHU, 23.10 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.10 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 INFOKANAL
SOBOTA, 05.11.2011, II. SPORED TVS
8.40 SKOZI ČAS, 8.50 POGLEDI SLOVENIJE, 10.10 POSEBNA PONUDBA, 11.10 SLOVENSKI UTRINKI, 11.50 MINUTE ZA ..., 12.25 CIRCOM REGIONAL, 12.50 KNJIGA MENE BRIGA, 13.15 IMUNSKI SISTEM, DOK. ODD., 14.20 NOGOMET, EVROPSKA LIGA: BRAGA - MARIBOR, 16.20 LONDONSKI VRTILJAK, 16.50 ŠPORTNI IZZIV, 17.25 ROKOMET, LIGA PRVAKINJ: KRIM MERCATOR - PODRAVKA, 19.00 RAD IGRAM NOGOMET, 20.00 VIDEOKRACIJA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.20 NA LEPŠE, 21.45 VIDEOZID, 22.30 SOBOTNA GLASBENA NOČ: DEMOLITION GROUP, KONCERT, 0.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 06.11.2011,I. SPORED TVS
6.35 OZEMLJE NA PREPIHU, ODDAJA O KULTURNI DEDIŠČINI, 6.55 ŽIV ŽAV, 9.20 ŽOGARIJA, ODDAJA O ŠPORTU, ZDRAVJU IN OKOLJU, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE BOŠTANJ, 10.55 IZVIR(N)I, 11.20 OBZORJA DUHA: SMRT TRKA NA VRATA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.15 PRVI IN DRUGI, 15.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.05 VELIKI TEKTONSKI JAREK - DIVJE SRCE AFRIKE: TRAVA, DOK. SER., 17.00 POROČILA, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.35 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MISIJA EVROVIZIJA, 22.00 INTERVJU, 22.55 POROČILA, 23.35 MARIA WERN, ŠVED. NAN., 1.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.35 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL
NEDELJA, 06.11.2011, II. SPORED TVS
8.50 SKOZI ČAS, 9.15 GLOBUS, 9.50 UNIVERZA, 10.30 SOZVOČJA SLOVENIJE: LJUDSKA GLASBA NA SLOVENSKEM, 11.00 KRALJESTVO MAČK, JAPONSKI FILM, 12.20 TURBULENCA: MAME IN HČERE, OČETJE IN SINOVI, 12.55 RAD IGRAM NOGOMET, 14.00 ŠIROKI VRH, BROAD PEAK, 8047: BROAD PEAK, DOK. FILM, 14.50 DUNAJSKI FILHARMONIKI, MADRID 2011, 16.30 IZTOK PUC - ROKOMETNA LEGENDA, REPORTAŽA, 16.55 NOGOMET, PRVA LIGA: OLIMPIJA - MURA, 19.15 SLOVENCI PO SVETU: 25. FOLKLORIADA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV STUTTGARTA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.55 ZADETA OD LAJFA, DOK. PORTRET MARTE LAMOVŠEK, 21.20 MISS SVETA 2011, 23.20 MARTIN SREBOTNJAK: GOLA RESNICA, KRATKA TV-DRAMA AGRFT, 23.35 TO JE SLOVENIJA, KRATKI FILM, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 07.11.2011, I. SPORED TVS
6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ŽAMETEK, RIS., 10.30 BACEK JON: VEN ZAKLENJEN, RIS., 10.35 RISANKA, 10.40 IZ POPOTNE TORBE: POTEP PO MONGOLIJI, 11.05 ŽOGARIJA, 11.35 TONE PAVČEK: MARKO NA BELEM KONJU JAŠE, OTR. ODD., 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.00 NA LEPŠE, 14.20 OBZORJA DUHA: SMRT TRKA NA VRATA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 PRVI IN DRUGI, 16.05 INTERVJU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.45 POGLED NA …, 17.55 VRTIČKARJI: ČAJ, NAD., 18.30 POKEC: OBLAČEK, RIS., 18.40 KAJETAN IN PLAVI LISJAK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE: PETDESETLETNICA FORME VIVE, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.15 DUHOVNI UTRIP, 1.30 DNEVNIK, 2.00 SLOVENSKA KRONIKA, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL
PONEDELJEK, 07.11.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.05 VIDEOZID, 14.55 SKRITI RIM, DOK. SER., 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.05 MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 17.35 ČRNO-BELI ČASI, 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.25 FIRMA.TV, 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: BORGIJCI, ŠP. FILM, 22.20 NA UTRIP SRCA: KRAJINE DUŠE, KOREOGRAF UWE SCHOLZ, NEMŠ. FILM, 23.50 JEDRSKA GROŽNJA, AM.-NEMŠ. FILM, 1.20 ARITMIJA, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 08.11.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 PUJSA PEPA: ŠOLSKI IZLET, RIS., 10.25 PENELOPA, RIS., 10.30 RISANKA, 10.35 ANČINE NOGICE, RIS., 10.45 STUDIO KRIŠKRAŠ: NAPAKE, LUTK. ODD., 11.30 IZ POPOTNE TORBE: NEKAJ SLADKEGA, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.25 PODOBA PODOBE: PETDESETLETNICA FORME VIVE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.30 BABILON.TV: ŽALOVANJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 SVETO IN SVET: POHLEP, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 VRTIČKARJI: ŠPORTNIK, NAD., 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.40 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 20.55 V LETU HIP HOPA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 FALKLANDSKA VOJNA: POZABLJENI VETERANI, DOK. ODD., 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 1.00 DNEVNIK, 1.25 SLOVENSKA KRONIKA, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL
TOREK, 08.11.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 11.15 DOBRO JUTRO, 14.00 ARITMIJA, 14.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.20 IZVIR(N)I, 16.45 ZAPELJEVANJE POGLEDA: MIRSAD BEGIĆ IN JAKOV BRDAR, DOK. SER., 17.10 NA VRTU, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 GLASNIK, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG: PAKA, 19.00 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: ROSARIO, DOK. SER., 20.25 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 20.50 POVRAČILO, AVSTRIJSKI FILM, 22.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.20 VIDEOZID, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 09.11.2011, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.30 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.40 RIBIČ PEPE: PEPE IN HIŠNA OPRAVILA, 11.05 ZLATKO ZAKLADKO: KOSTANJEVA TORTA, 11.20 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 POROČILA, 12.05 V LETU HIP HOPA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 17.55 VRTIČKARJI: OČKA ZDAJ IŠČEMO, 18.30 PENELOPA, RIS., 18.35 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ZMAGA ALI KAKO JE MAKS BIGEC ZASUKAL KOLO ZGODOVINE, SLOV. TV-FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 TURBULENCA, 0.00 USODNA NESREČA, AM. NAD., 1.00 DNEVNIK, 1.30 SLOVENSKA KRONIKA, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL
SREDA, 09.11.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.05 VIDEOZID, 14.55 VELIKI TEKTONSKI JAREK - DIVJE SRCE AFRIKE: TRAVA, DOK. SER., 15.45 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 17.05 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: ROSARIO, DOK. SER., 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 V LETU HIP HOPA, DOK. FILM, 18.55 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 ŠPORT, 22.00    BLEŠČICA, 22.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN YELLOWJACKETS, 23.30 VIDEOZID, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 10.11.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 10.20 LUKA, REŠEVALNI ČOLN, RIS., 10.25 ALEKS V ČUDEŽNEM VRTU, RIS., 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 KO POMARANČE DOZORIJO, KRATKI FILM, 11.30 SLAVNA PETERICA, RIS., 12.00 POROČILA, 12.05 SLOVENSKI VODNI KROG: PAKA, 12.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 ZADETA OD LAJFA, DOK. PORTRET MARTE LAMOVŠEK, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 BABILON.TV: PRAVLJICE, 17.50 MINUTE ZA JEZIK, 17.55 VRTIČKARJI: ZELENA MAFIJA, 18.35 KARLI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.25 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 TUJEC V MESTU - SLAVKO GRUM, DOK. ODD., 0.25 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL
ČETRTEK, 10.11.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 10.35 DOBRO JUTRO, 13.20 VIDEOZID, 14.05 MISIJA EVROVIZIJA, 16.10 SOZVOČJA SLOVENIJE: LJUDSKA GLASBA NA SLOVENSKEM, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.15 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 18.00 EVROPSKI MAGAZIN, 18.30 UNIVERZA, 18.55 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 TAHAN, DEČEK Z BOMBO, INDIJSKI FILM, 21.35 KOMISAR REX, IT.-NEMŠ.-AVSTR. NADALJEVANKA, 22.25 GEORGE GENTLY: NEDOLŽNI, ANG. SER., 0.00 VIDEOZID, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL

NASTOPI V PEČAROVCI

Folklorna skupina penzionistk ZSM je s karažnimi goričkimi plesi, DUO Fodor pa z igrov v žmanoj porabskoj rejči pozdravilo domanjo lüstvo na 6. srečanji Pečarovčanov v Pečarovci. 
Ženske so ške telko višašje energije mele, ka so raj pejški šle vö na tistom graubom čepinskom brejgi, kak ka bi se pelale v pausado vzetim kombijom. Toga vraga je pa tak vtraga gratalo, ka je ške sam sebé tü dau vö vlejčti z avtonom Marijane Fodor, stera je etak fejs batrivno rejšila svojga moža s kombijem. Pitanje, ka smo pa iskali na čepinskom brejgi, če smo bili v Pečarovci? Ja, če je pa »gospaud kombi« nej baugo tajinskoga šofera, njemi aj drügi ne zapovejda samo njauv gazda!
Duo Fodor je bijo z nauvo igrov avtorja pa režiserja Mikija Roša »Ta gora pa dola« 22. oktobra 2011 na 5. festivali skečov v organizaciji Turističnoga kulturno-športnoga drüštva Pečarovci. Za igralce, mentorje pa avtorje je strokovna komisija podelila več priznanj PREFRIGANI ZGREBAŠ. Med sedmimi igrami je DUO Fodor z velko radostjov leko prejk vzejo priznanje, Miki Roš »za najboljše besedilo«, Klara Fodor pa »za najboljšo glavno žensko vlogo«, stero si je leko zaslüžila samo vküper s soigralkov Marijano Fodor.
Klara Fodor





Monošter - Szentgotthárd
Gárdonyi u. 1.

Tel.: (+36)94/383-060
E-mail: info@lipahotel.hu
www.lipahotel.hu

Pojedina z glasbo ob Martinovem
11. novembra od 19. ure
Za glasbo bo skrbel: Ferenc László