Poštnin« plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. OVSK Lfl IST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača m toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIH. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 14. junija 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 70. Davčno zborovanje v Mariboru. Mariborski gospodarski krogi so priredili v torek dne 10. t. m. dobro obiskan sestanek, na katerem so se pogovorili o križih in težavah, ki jim ovirajo razvoj in povzročajo kritičen položaj. Gremijalni načelnik gosp. Weixl je v svojem nagovorit nagla-šal, da je Maribor v zadniih časih mnogo izgubil, kar kvarno vpliva na gospodarske prilike. Izgubil je veliko županstvo, oblast, finančno ravnateljstvo, kontrolo dohodkov, in izgubiti utegne v doglednem času tudi železniške delavnice, če merodajni faktorji ne bodo upoštevali težkegS položaja, v katerem se nahaja Maribor že sedaj radi izgube omenjenih oblastev in uradov. Potrebščine se od leta do leta krčjjo, promet pada in obrtniki se pritožujejo radi pomanjkanja dela. Splošno se je pričakovalo, da bo te činjenice upoštevala tudi davčna uprava pri odmeri davkov, pa kakor kažejo predlogi za to odmero, se davčna uprava na nazadovanje možnosti zaslužka ni ozirala v zadostni meri. Predlogi so namesto, da bi bili nižji nego je bila lanskoletna odmera, praviloma celo višji. Razumljivo je torej razburjenje, ki se je polastilo mariborskih davkoplačevalcev, ko so zaznali za nove odmere. G. načelnik je v nadaljnih izvajanjih predvajal konkretne primere, ki kažejo, da je davčna uprava dohodke previsoko ocenjevala. Za njim je spregovoril zbor. kon-zulent g. 'Žagar. V svojih izvajanjih je uvodoma podal historiat izenačenja davčne zakonodaje, ki po svojih trdih davčnih merah kaže, da se ob tej priliki ni polagalo zadosti važnosti in pozornosti na to, da bi se spravilo davčne mere, poostrene z samoupravnimi dokladami v pravi sklad s plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev. Pripomogel pa je novi zakon, kakor kažejo številke, da se je breme enakomerno porazdelilo na vse dele naše države. Finančna uprava s prvo priredbo pridobnine ni bilo zadovoljno, ker je pričakovala še ugodnejših uspehov. Radi tega je v raznih okrožnicah in naredbah zabičila davčnim upravam, da dosežejo boljše uspehe, ki bodo boli v skla • du z dejanskimi razmerami. Brez-dvoma je posledica tega pritiska tudi dejstvo, da namerava davčna uprava v Mariboru odmero davkov Povišati. To pa še ne daje zadost nega povoda za razburjenje, katero so v prizadetih krogih vsled tega pojavlja. Gre namreč samo za predloge, kateri morajo pasirati še davčni odbor, ki bo o njih odločil. Davčni odbor, v katerem so zastopniki davkoplačevalcev, ima možnost in moč, da te predloge, kolikor bi ne ustrezali dejanskim razmerom, predrugači in izpremeni ter popravi neenakomernosti, ki bi se pokazale pri ocenjevanju. V debati o tem vprašanju so nadalje še govorili gg. Pintar, ing. DraČar, Vahtar, Bureš, Meglič itd., ki so podajali primerne pretirane ocene in med drugimi opozarjali davkoplačevalce, kateri s predlogi davčne uprave niso sporazumni, da Pridejo z dokazili pred davčni odbor in mu pojasnijo svoje pridobitne razmere. Po zaključku debate je g. Weixl predlagal štiričlansko deputacijo, ki le naslednji dan davčni upravi pojasnila pritožbe mariborskih davko- plačevalcev in jo prosila, da v polnem obsegu upošteva težke prilike, v katerih se nahaja mariborsko gospodarstvo. Zatem je načelnik g. Weixl poročal o nameravani občinski trošarini in se načeloma izrekel proti temu, da bi se trošarina pobirala v Mariboru v takem obsegu, kakor se namerava. Zbor. konzulent g. Žagar je opozarjal na težek položaj, v katerem se nahaja občinsko gospodarstvo. Občinam se nalagajo vedno nova bremena, obenem pa se jim kratijo dohodki. Lansko leto so se omejile trošarine, s prihodnjim letom pa se jim je že sedaj prepO' vedalo pobirati gostaščino. Zato ui bilo tem nujnejše, da se čim preje uveljavi zakon o financiranju samouprav, da si bodo občine končno na jasnem, kaj smejo obdavčiti in katera obdavčenja so proti interesom državne finančne politike. Kar se specijelno občinskih trošarin tiče, V gradbenem ministrstvu v Beogradu se vršijo intenzivne priprave za zgradibo asfaltne ceste med Beogradom in Zagrebom. Vožnja med obema mestoma bi trajala z avtomobilom sede mdo osem ur. Na dlani je, da se bo morala ta cesta podaljšati v Slovenijo, ki je središče tujskega prometa v vsej državi. 'Niti daleko se ne da izračunati, kakšnega izrednega pomena bi bila takšna cesta za naše kraje. In ves tisti dušlijvi prah bi izginil, ki je danes glavni znak naših najbolj prometnih cest. Seveda bi se moralo tudi naše avtomobilist v o prikrojiti novi cesti. Če greš v Salzburg ali Linz ali Celovec, povsod vidiš velike razgledne avtomobile, približno Davčna prostost konsumov. Jmlikati našega upravnega sodišča, ki jih priobčujemo v rubriki »Iz prakse upravnega sodišča v Celju« so odlične važnosti za vsakega gospodarja. Te razsodbe niso bile doslej še nikjer objavljene. Posebej opozarjamo danes na stališče, ki ga je zavzelo našo upravno sodišče v ponovnih slučajih glede davčne prostosti konsumov in kmetijskih zadrug. REPAR ACIJSKE DOBAVE ZA MALE OBRTNIKE. V prihodnjih dneh ho izšla v Beogradu naredba, po kateri bo malim obrtnikom omogočena brezplačna ali pa le z malimi stroški zvezana dobava strojev in drugega materijala. Obrtniki a večjimi obratom bodo mogli dobiti do-tični materijal proti majhnim odplačilom. Vsekakor bo to zelo velika pomoč. Da bi je le bili deležni itudi obrtniki iz Dravske banovine! GRADBA JADRANSKE ŽELEZNICE. Zaključna trasijska dela na progi Peč—'Kotor, končnem kosu Jadransko železnice, bodo izvedena v tekočem letu. Z zgradbo samo bodo pričeli v letu 1931, zlasti z gradbo najvažnejših dveh objektov, dveh predorov. Druga dela pridejo na vrsto sorazmerno dovoljenim kreditom. Vsa proga bo izročena prometu najbrž v letu 1934. to je trošarin, kakoršne pobirajo večja mesta, n. pr. Ljubljana, Zagreb, Beograd itd., se je zbornica že ponovno izrazila proti njem, ker ustvarjajo v notranjosti trošarinske meje, ovirajo promet in produkcijo ter podražujejo življenske potrebščine. Ako pa je pobiranje takih trošarin že neizogibno, se mora pa brezpogojno uveljaviti načelo, da je oproščen trošarine trgovski promet in predelovanje, to je da zadene trošarina izključno samo one predmete, ki se potrosijo na področju občine. Tudi o vprašanju trošarine se je razvila debata, v kateri so se vsi govorniki odločno izrekli proti trošarini v nameravanem obsegu in navajali razne razloge, ki onemogočajo, da bi se taka trošarina pobirala tudi v Mariboru. Številni udeležniki so pazno sledili izvajanjem in se končno soglasno izrekli, da mariborski gospodarji odklanjajo pobiranje trošarine v nameravani obliki. take, kakor vozi sedaj eden med Biedom in Ljubljano. Taki avtobusi so pač tudi za naše kraje potrebni. Mi smo v gorati deželi doma; tujcc, ki pride k nam, bi rad kaj videl, in to je mogoče le v odprtem avtobusu, brez tiste večne dolgočasne strehe nad teboj. Za slučaj dežja imajo taki avtobusi itak zasilno streho pripravljeno. Seveda je pa za taka oblačila po. trebna tudi primerna brezprašna cesta in taka bi bila nova asfaltna cesta. Da bi bil le enkrat začetek napravljen, drugo pride samo ob sebi. Ena rešitev prinese drugo. V Ameriki je vse asfaltirano in se vse ceste same vzdržujejo; pri bencinu plačaš neko majhno pristojbino in jo spremeniš v gradbo in popravo cest. MEDNARODNI NAKAZNIČNI PROMET SE UVEDE S t. JULIJEM T. L. Ministrstvo za gradbe obvešča, da se uvede s t. julijem 1930 mednarodni nakaznični promet in pa promet z odkupnimi pisemskimi pošiljkami, paketi, vrednostnimi pismi in škatljami z Dalijo, Švico in Madžarsko. Nakaznice za Italijo se morajo glasilih v italijanskih lirah in centesimih (1 lira = 100 centesimov). Največja vsota, ki se lahko pošlje z eno nakaznico znaša 1000 italijanskih lir (papirnatih). Na nakaznicah za Švico se označu je nakazani znesek v švicarskih frankih in centimih (1 frank = 100 centimov). Največja vsota ene nakaznice znaša 250 švicarskih frankov. Na nakaznicah za Madžarsko je treba nakazani znesek označiti v pengah in filerjih (1 pengo = 100 filera). Največji znesek za vsako nakaznico je določen na 300 pengo. Borzni tečaji za te relacije bodo ob javljeni tako-le: za Hali jo: Milano za 100 ital. papirnatih lir; za Švico: Ge-neve za 100 švicarskih frankov; za Madžarsko: Budapest za 100 pengo. Letina v Jugoslaviji obeta po uradnem poročilu prav dobro, zlasti v glavnih dveh žitnih vrstah, v pšenici in koruzi. Izborno kažejo vinogradi. Zaostale so pa slive, ki so trpele deloma tudi od uši. ' Kreditna politika Narodne banke Jugoslavije. Prof. Miroslav Kulmer, viceguverner banke, piše o njeni kreditni politiki v Privrednem Pregledu«:. Kakor znano, je uvedla Narodna banka pred nekaj časa važne novosti v svoji Kreditni politiki, ki jih je gospodarska javnost enodušno pozdravila. Že takrat se je poudarjalo, da je s tem napravljen pričetek. Tudi v izjavah grofa Klulmerja pride to do izraza; preko tega so te izjave pomembne tudi kot opis važnih kreditno-politič-nih želja zasebnih bank. Grof Kulmer govori o dolgu države Narodni banki, ki znaša skupno ca 4 milijarde Din. Izdaja bankovcev na račun države je napotila Narodno banko, da je predvsem s primerno devizno politiko skrbela za kolikor mogoče močno kritje obtoka bankovcev. To kritje je znašalo na koncu preteklega leta faktično, to se pravi kovinsko kritje preračunjeno v papirne dinarje, 53 odstotkov, kar je toliko kot dvojni menični portfelj, ki je znašal na koncu leta 1292. 1520 milij. Din in po večkratnem kolebanju na koncu preteklega leta 1517 milij. Din. Na koncu leta 1929. so se razdelili dovoljeni krediti Narodne banke takole: Srbija 60 odstotkov Hrvaška 12 . « Slovenija 95 Vojvodina 9 « Bosna 4 « Dalmacija 3-5 Črna gora 2 « Skupaj 100-0 odstotkov Hrvaška, Slovenija in Bosna se v 50 do 65 odstotkih teh kreditov — po svojih bankah — sploh ne poslužujejo, ostalih odstotkov se pa po-služijo v prvi vrsti le za reeskomptne namene. V Srbiji so pa med kreditnimi odjemalci Narodne banke neposredno zastopane trgovina, industrija in obrt, sploh vse gospodarske panoge. Državne bankovčne zahteve so do-I vedle tudi do kontingentactje kredi-* tov Narodne banke. Grof Kulmer poudarja neomejene reeskomptne možnosti za kupčijske menice, zavzema se pa obenem za prednost, če ne celo za izključno dopustitev zasebnih bank do reeskomptiranja menic. S tem bi moralo stopit v ozadje kreditno dovoljevanje posameznim osebam in posameznim kupčijskim vrstam. Grof Kulmer pristavlja, da bi tak sistem, po zgledu drugih držav jamčil likvidnost zasebnih bank, ne da bi bile te banke primorane imeti pripravljene velike neobrestljive zneske v gotovini v svrho zagotovitve likvidnosti. Narodna banka bi mogla, poudarja grof Kulmer, na ta način z uspehom urediti denarni trg in bi mogla delati na to, da se obrestne mere znižajo. V smislu teh izvajanj razvije grof Kulmer vrsto zahtev. — Slednjič poudarja Kulmer, da delnice Narodne banke ne smejo biti nikdar predmet borzne špekulacije. Zato je svoj čas upravni svet Narodne banke na Kulmerjevo pobudo ustanovil sklad za možno dopolnilo dividende, koji sklad znaša sedaj 37 5 milijonov Din. ♦ * * Asfaltna cesta Beograd-Zagreb-LjUbljana-Bled. \ Uspehi X. jubilejnega velesejma v Ljubljani. Učni tečaji v domači industriji. V Prekmurju je več vrst domače industrije od nekdaj 7.elo razširjenih in tvorijo te industrije v mnogih krajih in gotovih letnih razdobjih edini znatnejši dohodek prebivalstva. To se lahko posebno trdi o pletenju košar, tkanju platna in preprog, izdelovanju lončene posode in o čebeloreji. Ljudstvo pa je brez za -dostnega strokovnega pouka, vsled česar so te industrije ostale na zelo primitivni stopnji razvoja. O tem se je prepričal lahko vsakdo, ki je videl — sicer zelo skrbno organizirano — razstavo izdelkov domače industrije v Črenšovcih meseca avgusta 1928. Svetovna vojna je na • nesla, da se mladi naraščaj ni vzgoja povsem v starodavnih običajih domačega prebivalstva in je začel zanemarjati delo svojih staršev, pa odhaja trumoma v inozemstvo za delom, ker mu domača zemlja ne daje dovolj kruha. Sekcija za pospeševanje domače industrije v Mariboru je v ponovnih anketah skušala zainteresirati prebivalstvo za povečanje in zboljša nje domače produkcije, za katero nudi zemlja sama zadostnih surovin, in pridobiti v to svrho najpotrebnejših državnih sredstev. V po-sledku tega dela se je že izvršil le tos pletarski učni tečaj v Puconcih ter se v bližnjem času otvori tkalsm tečaj v Črenšovcih, pri kateri priliki bo uvedena prva mehanična stativ i (krosna) v Prekmurje. S sodelovanjem Čebelarskega društva za Slovenijo in prekmurskih podružnic se priredi letos cela vrsta poučnih predavanj za čebelorejo v raznih kra-lin Prekmurja. 7.a jesensko dobo, če ne bo mogoče poprej, so predvideni lončarski tečaji v Filovcih in Kobilju. Upati je, da bo državna uprava trajno kazala zanimanje za pospeševanje domače kmetijske produkcije v Prekmurju. Z zboljšanjem tj produkcije in primernim poukom bo prebivalstvo doseglo zopet bo/jsi zaslužek od svojega dela in bo trajno izvažanje domačih delovnih sil, če ne povsem ponehalo, vsej znatno popustilo. BANOVINSKE DOKLADE NA NEPOSREDNE DAVKE. Banovne pokrivajo en del svojih proračunskih potrebščin s posebnih dokladami na neposredne davke. Doklade, kaetre pobirajo na davke, posamezne 'banovine ako« pogojni značaj, tako da v slučaju delnega omenjenega prometa z nečlani izgube tudi glede prometa s člani davčno prostost. (F 98/27—15.) 68 Člen 8. točka 2a zak. o davku na poslovili promet. Razširjanje bistvenih poslov zadruge na nečlane se ne dotika obstoja in bistva zadruge kot take, nego ima le obrtnopravne in kazenske posledice radi protistatuta-ričnega poslovanja v smislu „§§ 37 in 88 avstr, zadružnega zakona ex 1873, kakor tudi tiste davčnopravne posledice, ki jih za ta slučaj dotični davčni zakoni zrečno predvidevajo. (F 98/27.) 69. Pomanjkanje namena, delati dobiček. (člen 8. točka 2a zak. z dne 31. januarja 1922 Sl. Nov. br. 37.) Pogoj čl. 8 točka 2a zakona o davku na poslovni promet, »da zadrugam ni na-Wen dobiček«, je spričo dejstva, da 'majo posli zadruge kot trgovski posli že objektivno lastnost, da se zagore iz njih pridobivati dobiček, podan le, ako je utrjen s pravili zadruge, n. pr. z določilom, da se prodajne cene predmetov ugotovijo 'brez ozira na dobiček, nego samo z upoštevanjem lastnih stroškov. S čl. 159 f. za-vona za 1926./27. je davčna prostost \ezana na pogoj, da zadruge po pravilih ne razdeljujejo dobička. (F 32/27-11, F 98/27-15.) 70. Poziv k predložitvi dokazov, (čl. 11 v obliki čl. 116 fin. zakona za leto 1922 23.) Ako davčni zavezanec ni bil pozvan k predložitvi dokazov po šefu finančnega oblastva na podstavi °dločbe davčnega odbora, temveč je ‘ak poziv izdal šef finančnegga oblastva iz lastnega nagiba vsled vložitve priziva, je postopanje bistveno Pomanjkljivo, ker davčni odbor ni Prilike ,presojati dokaze in je davčni zavezanec prikrajšan za eno »Pravno stopnjo. (F 125/23-9.) Naročajte »Trgovski list«! Znižanje cen in mezd v Nemčiji. Razsodba v konfliktu med kovinskimi industrijci in kovinskimi delavci v skupini Nordwest je bila od državnega delovnega ministrstva proglašena za obvezno. Ta razsodba ima epohalen pomen, ker se sedaj prvič ni uporabila stara metoda, ki je med delodajalcem in delojemalcem vzela aritmetično sredino. Podjetniki so se s to razsodbo obvezali, da bodo znižali cene, če bo razsodba proglašena za obvezno. 'Razsodba predvideva znižanje v železni industriji plačanih mezd .in znižanje železnih cen za 4>/u>%. Državni delovni minister si je pri objavi obveznosti pridržal pravico, da z gospodarskimi izvedenci ugotovi, 'če se bo znižanje cen v železni industriji tudi res izvedlo v primernem obsegu. Kot posledico razsodbe hočejo industrijci znižati železne cene za 3 do 4 marke pri 1 toni. Ta razsodba je izhodna točka za važno akcijo, pri kateri so se delodajalci in delojemalci sedaj znašli, da izvedejo v Nemčiji istočasno znižanje cen in znižanje mezd, pri čemer bo realna mezda zasigurana. Izredni pomen razsodbe v železni industriji je spoznalo vse gospodarstvo in o njem živahno ,razpravlja. »Vorvvarts« pravi pač, da je državni delovni minister izvedel najdalekosežnejšo odločbo j MAI.I PAKETI V MEDNARODNEM PROMETU. Minsirstvo za gradbe odreja z odlokom P. T. štev. 11611 od tl- marca 1. 1., da se v smislu člena 32 medna-• rodne londonske pošlne konvencije uvedejo v prometu med našo dižavo in državami, ki bodo na to pristale, nove pisemske pošiljke »mali paketi (peliis paguets)«. Mali paketi so ona vrsla pisemskih pošiljk, katerih teža znaša največ 1 kg in katerih vsebina je blago, ki ima prodajno vrednost. Izvzele pa so dragocenosti. Največje razsežnosti leh pošilj so tele: v dolžini 45 cm, v širini 20 cm in v višini 10 cm. Kadar so v obliki zvitka, ne sme presegati dolžina 45 cm, premer pa ne 15 cm. Pristojbina znaša za vsakih 50 gramov 150 dinarjev, najmanj pa 6 di-nai jev. Pošiljka »mali pakei« mora bili tako zavita, kakor je lo predpisano za bla-c.ovne vzorce, to je, da se da brez poškodbe odpreti in vsebina pregledali. Na zunanji strani ovojne tvarine mora biti tudi navedeno ime in naslov pošiljatelja. Malim paketom se ne smejo prilagat', pisma ali kake druge listine, ki imajo značaj osebnega dopisovanja. Toda pošiljatelj sme pošiljki priložiti odprt račun ali seznam predmetov, ki se s pošiljko pošiljajo. Za dostavo malega paketa na dom plača naslovnik dostavnino, ki znaša 3 dinarje. Poleg tega mora plačati tudi carinjalnino, ki znaša kakor za ostale pisemske pošiljke, 3 dinarje. Obe pristojbini, dostavnina in carinjalnina, se zaračunata skupno z dragimi carinskimi pristojbinami, torej na obračunu carine. Mali paketi se odpravljajo v pisemskih sklepih. Pošiljajo se lahko kakor druge pisemske pošiljke priporočeno, z odkupnino, s povratnico, ekspresno itd. V notranjem prometu mali paketi niso uvedeni. Ta promet se prične s 1. julijem 1930. Ministrstvo bo pravočasno objavilo seznam držav, v katere se ti mali paketi lahko pošiljajo. vseh vrst eno- m večbarvne Jugografika Ljubljana, Sv. Petra nasip 25 po revoluciji, ki mora nepobitno dovesti do splošne poostritve gospodarske krize in delavskih bojev. A list se pri tem ne ozira na dejstva, da so se delodajalci napram delovnemu ministru obvezali, da bodo znižali cene že 1 mesec pred znižanjem mezd, torej nazaj od 1. t. m. Razsodba pomeni v resnici izredno novost. Ona pomeni neveljavnost dosedanje klavzule, ki ni dovolila nobene spremembe pri akordnih mezdah. Odslej naprej se bodo mezde, ki niso tarifne mezde, zmanjšale v določenem obsegu. Delodajalci so izdali obvezno izjavo, da bedo skrbeli za redukcijo cen, ki dosega najmanj izmero prihrankov na mezdah. Iz krogov industrije se sliši, da bodo znižani tudi honorarji višjih uastav-ljencev in vodilnih osebnosti. Industrija hoče svojo obljubo še razširiit, in sicer v obliki, da bo znižanje cen še večje kot znižanje plač in mezd. Z razsodbo že podana trdna podlaga za splošna pogajanja med delodajalci in delojemalci o delovni skupnosti. Nekateri pravijo, da znižanje cen v industriji še ne bo imelo za posledico znižanja življenskih stroškov. A dosedanja pogajanja so bila samo izhodišče za splošne dogovore, ki bodo po splošnem prepričanju dovedli do pozitivnega zaključka v vsem gospodarstvu in tudi v trgovini. ^iiudbg.poupiaSemiiLi Za izvoz živine v Francijo. Tvrdka Maurice Jacoviac, viandes en groš, Im-portaition-Commission, Pariš, me Ram-buteau 77 želi ponudbe ja uvoiz naše živine na ipariški trg. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. Kvalifefna znamka Zahfe-vajfc povsod I Delavski zavarovalni uradi dobijo lastne lekarne. Minister za socialno ipoliitiko je z veljavnostjo od 10. t. ni. izdal naredbo glede lekarn pri delavskih zavarovalnih uradih. Odredba pooblašča te urade, da sinejo z dovoljenjem ministra oziroma bana ustanav ljati lastne lekarne za potrebe socialnih zavarovancev. Osušenje Skademkega jezera. V mesecu juliju se začnejo pripravljalna dela za osušenje Skaderskega jezera v okolici Virpazarja, v pomladi prihodnjega leta pa tudi dela od črnojev.ič-Rijeki in ob Bojani. Potrebni krediti so že dovoljeni. Bojano bodo regrulirali in jo bodo napravili deloma plovno. Razumljivo je, da se bodo mogla vsa ta dela, vršiti le v sporazumu z Albanijo, ki je tudi mejašinja jezera. Privil. Agrarna banka je dobila v zadnjem času mnogo prošenj za dovolitev kreditov iz Slovenije. V svoji zadnji seji je dovolila zlasti posojila za okraje Skoplje, Bitolj, Prilep in Ohrid in je upoštevala posebno producente riža, bombaža in opija. Z okrožnico glede pospeševanja če-beloreje je razposlalo 'poljedelsko ministrstvo pristojnim mestom. Zlasti se bodo ozirali na produkcijo čebelnega voska. Privil, d. d. za izvoz agrarnih produktov je pričela te dni z delom. Njena obratna glavnica znaša 300 mil. Din; 200 milijonov dinarjev je dala na razpolago Privil. Agrarna banka, 50 milijonov vlada, 50 pa delničarji. rinMBHRBHHMHHM VELETRGOVINA kolonialne in Špecerijska robe IVAN JELAČIN UHtMM ZALOGA svete pražene kave, mletih dilav l rudninske vode. ITciu In solidna ^attrdta I lahU»a|la CMrifc I iinri Lep čin pozornosti. Ravnateljstvo obrtne banke ljubljanske je sklenilo, da se ima iz vsakoletnega čistega dobička izločiti znesek Din 5.000-— v to svrho, da se iz istega izplačajo ob zaključku šolskega leta najboljšim obrtniškim vajencem, kateri z odličnim uspehom dovršijo šolski uk na obrtni nadaljevalni šoli in prestanejo pomočniško preizkušnjo, pohvalne nagrade po Din 100-— in Din 50-—. — Izplačilo se izvrši v obliki hranilnih vlog, ki se zamorejo realizirati še le po poteku 2 let, s čimer se vajenec obenem navaja k varčevanju. Morebitni neizrabljeni prebitki se zbirajo v posebnem skladu, iz katerega se bodo podpirali potrebni obrtni naraščajniki za izpopolnitev strokovne izobrazbe v inozemstvu. Na področju bivše mariborske oblasti je obrtna banka po posredovanju Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru 21 obrtnim nadaljevalnim šolam izročila 41 takih nagrad za odlične vajence pro-šlega šolskega leta. Ravnateljski sklep našega odličnega domačega zavoda bo z odkritim veseljem pozdravilo vse zavedno obrtništvo, kateremu je na srcu strokovni in kulturni napredek naraščaja. Prodaja stare gume. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku licitacijo za prodajo pneumatik, polnih gum in zračnih cevi. Licitacija bo 7. julija t. I. ob 11. uri v pisarni poštne direkcije. Ponudniki morajo položiti najkasneje do desete ure na dan licitacije Din 900-— kavcije pri pomožnem uradu, kjer se lahko vpogledajo in kupijo • pogoji. »ATA TUDI V POLJSKI IN ROMUNIJI. Tvrdki Bata se je kljub velikemu odporu in protestom interesnih organizacij in trgovine s čevlji ter industrije posrečilo, da se je utrdila v Poljski. Ima že več prodajalnic tam. Enak uspeh zaznamuje Bata v Romuniji, kjer ima že 20 prodajaln. V Romuniji so ustanovili ob udeležbi Bata delniško družbo za izdelovanje čevljev z delniško glavnico pet milijonov lejev. TVORN1CA CIKORIJ* Priporoča svoje izdelke! ANGLEŠKE ŠTKAJKOVNK ULAGAJ-NE IZPRAZNJENE. Mezdno gibanje, ki se v Evropi zmeraj bolj širi, ima svoj izvor v Angliji, deželi najbolj razvite industrije. Lani so se morali zadovoljiti z znižanjem mezd rudarji in delavci bombaževe industrije, letos so v mezdnem boju delavci volnene industrije. Angleška delavska vlada je morala po podrobnem strokovnjaškem raziskovanju samo priznati, da ima kritični položaj volnene industrije svoj vzrok po večini v visokih mezdah, in je izjavila, da je znižanje mezd za 1‘2 in pol odstotka primerno in neobhodno potrebno. Kljub temu je pa delavstvo vseeno pričelo štrajkati, računajoč na to, da se bo s štrajkom dalo preprečiti znižanje mezd. Skoraj dva meseca traja sedaj štrajk in se od nobene strani ni poskusilo znižanje. — Sedaj se pa menda pripravljal preokret. Štrajkovne blagajne angleškega delavstva so morale izpolniti v zadnjih mesecih tako velike zahteve, da so sedaj skoraj popolnoma izčrpane in se bodo izplačila delavcem morala v najkrajšem času ustaviti. Zato delajo zveze delavcev na to, da se izvrši ponovno glasovanje in se zavzame sedanjemu položaju odgovarjajoče stališče. Zdi se torej, da imamo že v najbližjem času pričakovati konca štrajka v volneni industriji in da se bodo tudi tukaj morali delavci vdati, kot so se v rudarstvu in v bombažu. PRODAJNI SINDIKAT AVSTRIJSKIH AVTOMOBILNIH TOVARN. /ragespost« poroča, da se je ustanovil skupni prodajni sindikat h koncernu Avstrijskega Kreditnega zavoda pripadajočih avstrijskih avtomobilnih tovarn. Avstro-Daimler, Puch, Avstro-Fi-at in Steyr. — Za vodstvo te prodajne skupnosti se ustanovi pod patronanco Kreditnega zavoda družba, ki ji bo dala banka 10 milijonov dolarjev kredita. Nedavno naznanjeni zopetni pričetek dela v podjetju Steyr je v zvezi z ustanovitvijo novega prodajnega sindikata. Fordova tovarna v Baru. Zadnje dni sta se mudila v Baru (Crna gora) dva zastopnika Fordovih tovarn, da študirata na licu mesta predpogoje za gradbo avtomobiJne tovarne. iNjiju poročilo je odšlo že v Detroit, centrum Fordove produkcije. Nameravana tovarna v Baru, pravzaprav montažna delavnica velikega sloga, bo mogla zaposliti več tisoč delavcev. XjuMjanaha hona Tečaj 12. junija 1930. Po»pra- ievanje Din Ponudbe Din »AVIZU: Amsterdam 1 h. gotd. . , 22-715 22775 B&riin 1 M 13-48 13-51 Bruselj 1 balga —■■— 7-8949 Budim peAta 1 p*nf 1 • . 9-8810 9-9110 Gurih 100 tr 1094-40 1097-40 Dunaj 1 UUng 7-9609 7-9906 London 1 funt , 274.34 275-14 Kewyork 1 dolar 5C.-345 56-545 Pariš 100 tr —•— 221-92 Praga 100 krom 167.28 168 08 Trat 100 lir 296-17 Ttju porinila NAJNIŽJA CENA KAVČUKA. Cena surovega kavčuka v Londonu je padla na G"jie pence za 1 funt in je dosegla s tem najnižjo dosedanjo nižino. Ta padec cene je tembolj presenetil, ker je bilo po dogovoru uarezovanje kovčukovih dreves v majniku prepovedano in so torej od te redukcije pričakovali boljšega oblikovanja cen. Sedaj je pa prišlo ravno obratno. Ugotovili so, da za 30.000 do 50.000 ton zmanjšana produkcija ob svetovni produkciji 855.000 ton ne more priti dosti v poštev; na drugi strani bodo pa izpočita drevesa dala sedaj začasno večjo množino kavčuka kot lani. Depresijo na trg izvaja tudi ponovno zvišanje eksporta iz Malajskih držav. BORBA NA SLADKORNIH TRGIH. Prodajne razmere na trgu sladkorja v zadnjih tednih so zelo razočarale. — Proti vsemu pričakovanju je bila poraba v Evropi, v Ameriki in na Daljnem vzhodu zelo omejena in je nastal zato med industrijami eksportnih držav poostren konkurenčni boj, ki je ob večkratnem kolebanju dovedel do obsežnih redukcij v cenah. Tem dogodkom so vzrok tudi nejasne razmere glede bližnjih mednarodnih pogajanj, o katerih smo že poročali. Interesi posameznih eksportnih držav si zelo nasprotujejo, in je maio izgledov, da bi se mogel dobiti pripraven izhod do uspešnega sodelovanju. Vrii.it bi najrajši videl, da bi samo sosed reduciral. S TRGA PLATINE. Svetovni trg platine je bil v zadnjih mesecih zelo vznemirjen, kar je bilo v prvi vrsti • posledica neprestanih novih ponudb od strani Rusije. Kanadski in južnoafriški producenti platine so ope-tovano zastonj poskušali sporazumeti se z Rusijo; ta se je postavila zmeraj na stališče, da more vsled svojih velikih platinskih nahajališč obvladati svetovni trg in da ne potrebuje nobenih dogovorov. Zato je prišlo v zadnjih mesecih do pravcatega padanja cen; ker je pa imela pri tem tudi Rusija izredno velike izgube, je bila sedaj pogajanjem bolj naklonjena. Pogajanja so bila te dni zaključena in je bilo sklenjeno, da se stabilizira cena platine na njeni sedanji višini 8 funtov 10 šilingov. 'Pa kartelni dogovor se smatra kot začasen in ni bil postavljen za dotok kartela noben definitiven rok. Mariborski trg dne 7. junija 1930. Slaninarji so pripeljali iz 15 občin na 42 vozeh 67 zaklanih svinj, 4 teleta, 2 telici in 240 kg masti, jeter, pljuč in svinjskih želodcev, kmetje pa 15 s krompirjem, čebulo in drugo zelenjavo naloženih voz na trg, kateri je bil ludi drugače povsem dobro založen in obiskan. — Cene mesu in slanini se pri teh kakor tudi pri domačih mesarjih bistveno niso spremenile. — Perulnine in drugih domačih živali je bilo okoli 1000 kom. Cene so bile: piščancem, malim 20—35, večjim 35—50 za par, kokošim 45—55, racam in gosem, mladim 20—45, starim 60—80, puranom 80 do 100 za komad, zajcem 10—50, An-gora 50 — 60, kozličem (20 kom) 75 do 150 za komad. - Krompir, zelenjava in druga živila. Cene: krompirju 075—1, letošnjemu 7, hrenu 14, kislemu zelju 3—4, kisli repi 2, čebuli 2—2 50, česnu 16, paradižnikom 14 za kg, glavnati solati, karfijolu 5—12, kumarcam 5 do 15, poreju 0-50, kolerabi 2—3, za komad, motovilcu, radiču, špinači, kolerabi 2—3 za komad, špargelnom 6 do 10, peteršilju 050, zeleni 1—2, zelenjavi za kuho 0 50 za šopek, 1 kg grahu v stročju 9. Sadju: črešnjam 12—14, jabolkam 10—16, posušenim slivam 10 do 14, dat el jem 26 — 44, mandelnom 44 do 64, orehom luščenim 48—54 za kg, limonam 0’80—1'50, oranžam 1-50—4 za komad. Cvetlicam 0 25—6, z lonci vred 10—50 za komad. — Leseni in lončeni robi 1 — 100, brezovim metlam 175 do 5, lesenim grabljam 6—9, lesenim vilam 14 — 20, toporiščam 10—15 za komad. Seno in slama na mariborskem Irgu. V sredo 4. I. m. je bilo 16 voz sena. 5 voz otave, 11 voz slame in 1 voz stelje, v soboto 7. t. m. pa 18 voz sena, 3 voze otave, 12 voz slame in 3 voze stelje na trgu. Cene so bile: senu Din 60—85, olavi 60—70, slami 40—55, stelji pa 35 za 100 kg; slami ludi Din 150 do 2 za snop. Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. junija t. 1. ponudbe glede dobave barv, lakov, terpentina, minija in solne kisline ter glede dobave pločevine, kositra, zakovic in žič-nikov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 26. junija t. 1. ponudbe glede dobave vijakov z maticami in žice. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe glede dobave manometrov, armatur, ventilov, gumijevih tesnilk itd. — Dne 2. julija t. 1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofer-talna licitacija glede dobave strojnega in cilinderskega olja, petroleja in bencina. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 1. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu licitacija glede dobave bakrenih zakovic, žice, vijakov, pločevine, munc- in delta - materijala; dne 2. julija t. 1. pa glede dobave cevi, špirita, katrana, paste, voska, koksa, karbida, cementa, klimgerita, samota, klobučevine, ščetk, smirkovega platna itd. — (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ekonomskem odseku omenjene komande.) — Dne 2. julija t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 1980 komadov zabojev za sanitetni materijal. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI • v Ljubljani, pogoji pa pri omenejem skladišču.) Prodaja stare pločevine. Dne 21.juni-ja t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani direktna pogodba glede prodaje 1000 do 1500 kg stare pločevine. Od dobrogm najbolj it je samo eimni-inr-uisa šivalni stroj In kolo •ligantM Inadba - ■•ibaljll matarl|al plsslni (troji t 8 velikostih Novosti Šivalni stroj kot daiaika pisalna miza Sasa« pri Joi. Petelinčku Ljubljana, Tete!«a Int.2918 Zmerne »ene, Mi as obroke K K UVE RTA diuSda a o. s. I fronta kuvert In konfekcija pspirla LJUBLJANA pot t Karlo-raka o. 3 KASTELIC IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 9 PRITLIČJE L' VO GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh K, o .njlge, Časopise; račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, cenike In tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro In po zmernih o e n a h TISKARNA MERKUR imuni LJUBLJANA milini GREGORČIČEVA 23 TELEFON fiBOa © Lastna knjigoveznica Za vodja narofilla zahto-vajte proraduno I O čltajte In razširjajte »TRGOVSKI LIST«. Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavko: Kredit Ljubljana M M Telefon itev.: 2040, 2457, 2548; Interurban: 2706, 2800 Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroClla, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safedeposlti Itd. ■BBBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBSBBBBBBBBBBBBaiHWWBB«W Urpja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.