PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-ii. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 203 (12.528)	Trst, petek, 29. avgusta 19
TRST
O' T?
Q' >
O "S O *
C
co
72
m
<7
z
c_
3>
I
h*:
Z
S
Craxi: italijanski odnos do Libije
se ni spremenil
Položaj v Sredozemlju in gospodarstvo na dnevnem redu seje ministrskega sveta
o
o
?0
o
o
Začetek pogovorov zunanj
Konstruktivno1 na srečanju v Harareju
RIM — Na prvi seji ministrskega sveta, ki se je je po poletnem premoru udeležil predsednik vlade Craxi sta bili na dnevnem redu dve pomembni vprašanji: trenutno stanje v Sredozemlju in določitev smernic finančnega dokumenta, ki bo osnova za izdelavo finančnega zakona. Poleg tega je vlada potrdila Romana Prodija za predsednika IRI in Franca Reviglia ?a predsednika ENI. Prav tako so imenovali za predsednika računskega dvora Giuseppa Carboneja in za šefa generalštaba letalstva gen. Pisana.
_ O položaju v Sredozemlju je poročal predsednik vlade, ki je med drugim dejal, da se v zadnjih mesecih iii pripetilo nič takega, kar bi opravičevalo morebitno vojaško akcijo Proti Libiji. Glasovi, ki so krožili v mm smislu, je dejal predsednik vlade, so bili povsem neosnovani. Teroristična fronta, ki je prizadela evrop-ske države v preteklosti se v teh mesecih ni premaknila, kar pomeni, da so bila prizadeta njena ižtočitča. V mh mesecih je veljala v Italiji naj-'mčja budnost, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnosti, tudi v tesnem sodelovanju z vrsto sredozemskih dr-zav. Pri tem je treba pa ugotoviti, da je kriza v Sredozemlju močno pri-zadela turizem na tem območju. Ita-djanska vlada pripisuje največji pomen tesnemu in aktivnemu posveto-Vanju s prijateljskimi državami, saj
se dobro zaveda, da ima Italija življenjske interese na območju Sredozemlja. V razpravo o položaju v Sredozemlju so posegli tudi ministri Andreotti, Spadolini, Scalfaro in Ro-mita.
Ministrski svet se je nato ukvarjal z gospodarskimi vprašanji. Razprava je bila dokaj zamudna in se bo nadaljevala še ves ta teden in najbrž tudi prihodnji. Cilji državnega proračuna so tesno povezani z utrditvijo razvojnega procesa italijanskega gospodarstva, je dejal Craxi in dodal, da bo vlada nadaljevala v svojih postopnih prizadevanjih za skrčenje javnega primanjkljaja. Predsednik vlade je dodal, da je sedaj prvič kon-
kretno dosegljiv cilj odločnega zmanjšanja inflacije, v skladu s trendom v ostalih evropskih državah. Izboljšanje gospodarskega položaja lahko bistveno pripomore k odpravi, ali vsaj zmanjšanju brezposelnosti. Kot znano bo finančni zakon predvideval največ 4-odstotno stopnjo inflacije, pla-fon 100 tisoč milijard lir za državni primanjkljaj ter dokajšnje klestenje proračunov nekaterih min strstev. Točnih poročil o poteku vladne seje ni, vendar ugotavljajo, da je tudi na tej seji prišlo do izraza razhajanje med raznimi partnerji petstrankarske vlade, razhajanja, ki so prišla do izraza že na sredinem sestanku gospodarskih ministrov.
HARARE — Začela se je druga e-tapa neuvrščenega zbora: potem ko so končali svoj sestanek visoki funkcionarji, so včeraj dopoldne začeli svojo konferenco zunanji ministri.
Otvoritveni govor gostitelja, zunanjega ministra Zimbabveja Witnessa Mangvvendeja, je bil v skladu z dosedanjim potekom neuvrščenih razprav tukaj. Umirjen, brez dodatkov, ki bi lahko razburjali, toda stvarno kritičen. To je bil uravnovešen, avtentično neuvrščen pogled na politično in gospodarsko sceno sveta. To je dobro znamenje, neke vrste začetni kapital, ki se bo v naslednjih dneh obrestoval. Dal je ton ministrski konferenci in je skupaj z zimbabvejskim
osnutkom sklepne listine, ki je sicer s svojimi 200 stranmi političnega in gospodarskega dela že kar preobširna podlaga za razprave.
Nasploh je prevladujoč vtis, k! ga je mogoče dobiti iz razgovorov z delegati dober. Vsj poudarjajo konstruktivno vzdušje in pripravljenost na odprt, toda uporaben dialog.
V tem smislu je govoril na otvoritvenem delu konference dopoldne tudi jugoslovanski minister zunanje zadeve Raif Dizdarevič. Dejal je, da se bo Jugoslavija skupaj z drugimi prizadevala za krepitev gibanja z izvirnimi načeli in trudila okrepiti akcijsko enotnost neuvrščenih.
Začetek je torej spodbuden, čeprav je jasno, da bo nadaljevanje konference kdaj pa kdaj videlo tudi Bur-nejše trenutke. Eden največjih izzivov bo zanesljivo iraško-iranska vojna, pred katero so bili neuvrščeni doslej brez moči in o njej v sklepnih listinah sploh niso govorili, ker za to ni bilo potrebnega konsenza.. Zunanji minister Zimbabveja je v svojem včerajšnjem govoru to vojno imenoval bratomorno in pozval vse, naj ustavijo to nesmiselno ubijanje. Če je to mogoče jemati kot znamenje resne pripravljenosti, da se v naslednjih dneh tukaj zares kaj stori, da bi se opral ta veliki madež na gibanju, bo to dosežek, vreden spoštovanja.	JANEZ ČUČEK
Zgledna razsodba lacijskega TAR
RIM — V soboto, 30. avgusta (in ne v nedeljo), bo pričela veljati odredba TAR iz Lacija o prepovedi voženj za tovornjake z oznako TIR ob sobotah in nedeljah. Govori se tudi o kazenskem preganjanju tistega, ki je kljub izrecni prepovedi dovolil njihove vožnje.
En izvod svoje odredbe so upravni sodniki poslali ministrstvom za notranje zadeve, delo, sodstvo in prevoze, poveljstvu karabinjerjev, finančnih stražnikov, prometne policije, kvestorju in prefektu v Rim. Odredbo, ki velja za vso državo, so sporočili tudi upravi avtocest.
Gibanje potroiinikov je z zadovoljstvom sprejelo ukrep proti »morilskim bizonom« in pripomnilo, da bi morali
kaznovati tudi prehitro vozeče avtomobiliste.
Prepoved voženj za TIR je posledica tragične smrte nesreče na avtocesti Rim-Neapelj, v kateri je izgubilo življenje sedem oseb.
Problem varnosti na italijanskih cestah postaja vedno bolj zaskrbljujoč. Lani je v prometnih nesrečah umrlo 11.000 oseb, letos, v letu varnosti v prometu, pa že 6.000. Danes so pod udarom TIR, včeraj so bili mopedi, jutri bodo morda avtobusi, {»jutrišnjem traktorji itd. Vendar je potrebno dodati, da avtomobilisti zakrivijo 61 odstotkov smrtnih nesreč povečini zaradi prevelike hitrosti.
Odpovedano srečanje strank z LpT
TRST — Za snoči napovedan sestanek med strankami deželne večine in ^PT je odpadel. Pobudo za odložitev Napovedanega srečanja, na katerem ^ morali razpravljati o programu večinske koalicije, ki naj bi vodila Občine. Predvsem pa bi morali razpravija-ll o kandidatu za župana, je dala KD.
V tiskovnem sporočilu stranke so o-toenjeni namigi, ki so se v teh dneh Pojavili v tisku. Opazka gre predvsem socialistom, ki po mnenju KD niso v s°zvočju z ostalimi partnerji.
Namesto napnovedanega sestanka naj , ! v Prihodnjih dneh KD imela vrsto iLateralnih srečanj s strankami, ki g!. Podprle koalicijo. Vprašanje p>a je, a bodo na teh sestankih lahko razvodji gordijski vozel opravljivosti, že Ponedeljkov sestanek je namreč poka-ji1’ Pa nasprotja niso bila uglajena m oa je trenje močno. Ali ga bo mo-S°če odp>raviti do 10. septembra, ko-e bo sestal občinski svet?
Druge vesti o zapletenem px)iitičnein Po ožaju na Tržaškem na 4. strani.
Prizivna komisija delno spremenila prvostopenjsko razsodbo
Udinese in Lazio ne bosta nazadovala Nespremenjen ukrep proti Triestini
Evropsko prvenstvo v atletiki
RIM —- Prizivna komisija italijanske nogometne zveze je včeraj, nekaj po 15. uri, posredovala javnosti sklepe, do katerih se je prebila po treh dneh neutrudnega posvetovanja. Dokončno razsodbo vsebujoči sveženj so sicer zapečatili že v sredo zvečer, prizivna komisija pa je> spričo dejstva, da se je ravno v sredo odigravalo drugo kolo italijanskega nogometnega pokala, sklenila razsodbo objaviti dan kasneje. Razsodbe se najbolj radujeta Udinese ter Lazio, ki bosta tudi v tej sezoni smela nastopiti v prvenstvih A oziroma B lige, obe moštvi pa se bosta izognili izpadu le v primeru, da bosta sposobni nadoknaditi 9 točk zaostanka. Prizivno sodišče je poleg o-menjeinih primerov obravnavalo nadaljnjih 60 prizivov in je prvostopenjsko razsodbo {»večini potrdilo. Navedena ugotovitev velja tudi za Triesti-no ki bo prisiljena odreči se sodelovanju veznega igralca Braghina, katere-
mu je bila triletna prepoved igranja potrjena. Tržaški drugoligaš pa bo moral v prihodnjem prvenstvu B lige nadoknaditi štiri točke zaostanka.
Izjema je ekipa Foggio, ki sicer ne bo izpadla v C-2 ligo, njen izhodiščni položaj pred pričetkom prvenstva C1 lige pa nikakor ni navdušujoč: dosojeno ji je namreč bilo 5 točk zaostanka. Prizaneseno je bilo tudi vrsti posameznikov, med katerimi izstopata predsednik Udineseja Mazza, ki ga je prizivna komisija oprostila, ter tehnični vodja Barija Franco Janich, ki bo od predlaganih 12 mesecev izključitve »odslužil« vsega 6 mesecov kazni; predsedniku Perugie Ghiniju so preklicali dosmrtno prepoved sodelovanja pri katerikoli pobudi italijanske nogometne zvezč, njegovemu moštvu, M bo nastopilo v prvenstvu C2 lige, pa so kazen znižali od prvotnih 5 pa 2 točki zaostanka.
STUTTGART — V seriji razburljivih borb je bil dogodek dneva na atletskem EP v Stuttgartu zabeležen v jutranjih urah, ko so na stadionu skoraj samo šolarji in nižješolci. Angležinja Fatima Withbread je med kvalifikacijami meta kopja v prvem po-
Mednarodni filmski festival v Benetkah
NA 9. STRANI
izkusu dosegla nov svetovni rekord z znamko 77,44 m, kar je bilo za dobra dva metra več od prejšnje znamke. V dnevu, ki je prinesel nekaj presenečenj in potrdil nekaj že zelo znanih vrednot sta bili prvi dve zlati kolajni za Sovjetsko zvezo sprememba v razvoju atletske borbe. Senzacija je bila v krogli znaga Švicarja Giintho-ra, edinega, ki je na tej odločilni tekmi napredoval. Ob koncu je britanski deseteroborec Thompson poskrbel za kabaretsko potegavščino. Po teku na 1.500 m je nemudoma oblekel majico, na kateri je bilo od spredaj napisano »najboljši športniki v Nemčiji so« od zadaj pa »Boris (Becker), Bemhard (Langer, igralec golfa) in Daley (Thompson) on sam«.
NA 10. STRANI
Libija ob podpori Sovjetske zveze obtožuje Washinglon in Kairo zaradi izzivanja
Zaključili so se egiptovsko-ameriški manevri v Sredozemlju
šr» ~ Egtot in ZDA 80 »us?6-
s. ^ končali skupne letalsko-pomor-j ju Manevre »Sea wind« v Sredozem-cuko je včeraj popoldne sporo-Mpnt egiptovska tiskovna agencija CiKt , Manevrj so se pričeli 25. av-tovsi?'). • Hi'*1 J'e sodelovalo 7.500 egip-ial** in enako število ameriških vo-(jr^ V’ nedoločeno število letal obeh Voinn,’ i5 egiptovskih in 6 ameriških pjLr1, tadij, med temi letalonosilka izr^ff31- Slednja ne bo pristala v bilo kem Pristanišču Haifi, kot je da]ieJ>170t'no rečeno, marveč bo na-J vala plovbo v Sredozemlju.
o ziupcya MENA je hkrati z vestjo povgi-fjcku manevrov objavila izjavo hlipal a3, egiptovske mornarice ad-vajp 3 Mija Tawfika Gada, češ da mUr •>>nis? bile uperjene proti niko-Podo« niso imele poLtičnih ciljev«, zil 3o.?e je v preteklih dneh izra-toenski kontraadmiral Raymand
lig, ki se je manevrov udeležil. Dejal'je, da je neosnovano označiti vaje kot provokacije, ker da so jih načrtovali že dve leti.
Te izjave so v kričečem nasprotju z dejstvom, da so se manevri odvijali v bližini libijskih obal, pa tudi z j-radnimi izjavami ameriških oblasti, po katerih naj bi vaje predstavljale opozorilo . Gadafijevemu režimu^ ki menda načrtuje nov val terorističnih akcij na Zahodu. To obtožbo Tripoli odločno zavrača. Libijski veleposlanic pri OZN Ali Triki je predsinočnjim v New Yorku izzval Washington. naj pride z dokazi na dan, in izrazil pripravljenost svoje vlade, da sprejme mednarodno preiskavo. Podobno stališče zavzema SZ. Moskovska Pravda je včeraj označila ameriške dokaze kot »izmišljotine«, egiptovsko-ameri-ške manevre pa kot »grožnjo suvereni arabski državi«.
Lovski bombniki F-14 »tomcat« in helikopter na ameriški letalonosilki For-restal, ki je sodelovala v vojaških vajah	(Telefoto AP)
Izredno stanje v Boliviji
LA PAZ — Bolivijska vlada je včeraj uvedla po vsej državi izredno stanje zaradi hude družbene in politične krize. Sklep so sprejeli na sestanku vlade z najvišjimi vojaškimi predstavniki. Več sindikalnih in političnih voditeljev so zaprli, policija pa je zasedla univerzo v glavnem mestu. Bolivijske oblasti so se odločile za uvedbo izrednega stanja, potem ko je bil napovedan protestni shod rudarjev proti zaprtju večine rudnikov kositra. A ukrepu botrujejo tudi drugi razlogi. Kot je povedal izvršni tajnik Bolivijski delavske centrale Juan Lechin, ki se mudi v Bruslju kot gost Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov, je intervencija ameriških oboroženih oddelkov proti proizvajalcem mamil v Boliviji povečala ljudsko nezadovoljstvo z vlado. Lechin je izrazil bojazen, da bo prišlo do vojaškega udara.
Odnosi velesil do gibanja neuvrščenih
Pogledi in odnosi velesil ter blokov do neuvrščenih so se v zadnjih letih v marsičem spremenili. Znotraj blokov se posamezne dežele kar odkrito izrekajo za podporo neuvrščenim, pa tudi sami velesili nista več tako odrezavo proti gibanju. Njihova informativna sredstva na primer zdaj mnogo več poročajo o pripravah za Harare, kot so svojčas na primer poročala o pripravah na prejšnja zasedanja.
Značilno je, da glasila v blokih večinoma največ pišejo prav o tistih vprašanjih, ki jih zlasti velesile imajo nekako za svoja. Med drugim na primer navajajo, naglašajoč tudi sklepe beograjske konference pred 25 leti, da neuvrščeni, ki jim je glavni cHi kajpak mir, vztrajno zasledujejo cilj »splošne in popolne razorožitve«, ob tem pa težnje proti militarizaciji vesolja in za prekinitev vseh jedrskih poskusov.
Pomembno je, da marsikatero glasilo v blokih meni, da gibanje neuvrščenih ni samo politično ali samo moralno, pač pa oboje in da predstavlja, kot je napisal tudi »Le Monde«, v vsakem primeru »pošteno, zato pa tudi nezadržno silo«.
Dejali smo, da se je odnos velesil do neuvrščenih z leti le spremenil, čeprav pri nekaterih postavkah žal še ni premikov. Sovjetska zveza ima nekoliko pozitivnejši odnos do gibanja, kot ga je poudaril že Hruščov ob zaključku beograjske konference, toda svojega blokovskega pogleda le ne more povsem opustiti. Še pred petimi leti je razvijala teorijo o »naravnem zavezništu«, zdaj pa razmišlja o »samoumevnem« zavezništvu, ki pa naj izhaja iz še močnejših pro-tizahodnih stališč.
V zvezi z vzhodnim blokom je zanimivo, kako tam oblikujejo svojo politiko do neuvrščenih. Sovjetska zveza jo podpira. Izvestija so napisala, da se gibanje »aktivno zavzema za pravičnost, neodvisnost, svobodo in pravico vsakega naroda, da samostojno odloča o lastni usodi«, medtem ko pa jo del bolgarskega časopisja preprosto prikazuje kot »zmes«. »Po-litičestvena prosveta« je gibanje enostavno razdelila na tri skupine, na levo, na sredinsko in na tako rekoč »reakcionarno« skupino.
Združene države Amerike so v svojem odnosu do neuvrščenih z Reaganovo politiko nazadovale, vendar prav zadnje čase nekatera znamenja kažejo na spremembo. Kot sta bila na primer že Kennedg in Carter že kar razpoložena za gibanje, tako ga je Reagan domala zaničljivo opredelil od začetka svojega predsednikovanja.
Primeri Grenade, Libije, Južne A-frike in drugi so dovolj nazorni. Gospodarska stališča so pri Reaganovi administraciji pogosto na antipodu koristi neuvrščenih in bolj uravnovešenega gospodarskega razvoja sveta. Toda nekateri novejši premiki so bržkone simptomatični. Odsevajo jih med drugimi sami ameriški predstavniki na primer v Mednarodnem monetarnem skladu ali pa v Svetovni banki, kjer menijo, »da prepad med razvitimi in nerazvitimi že onemogoča svetovni gospodarski razvoj«.
Ob velesilah pa se splača še ugotoviti, kako na neuvrščene gleda na primer Kitajska. Njen odnos je lahko rečemo v celoti pozitiven. Kot je bil na primer v času »kulturne revolucije«! na ravni popolne negacije gibanja neuvrščenih, tako ga zdaj hvali in tudi podpira. »Žen min žibao« je prav te dni navedel, da je to gibanje »edina prava smer sveta«. ■
Skratka, kar držalo bo, da so svetovne razmere pred konferenco na vrhu v Harareju drugačne in boljše kot so bile pred zadnjim srečanjem v Nem Delhiju. Priprave na srečanje med Gorbačovom in Reaganom v bistvu ne dovoljujejo več preklica; pogajanja za razorožitev v Ženevi so v vsakem primeru konkretnejša kot so bila; priprave na tako imenovano »helsinško« konferenco na Dunaju, ki bo prve dni novembra, so mestoma kar obetavne, saj napovedujejo nekatere stvarne dogovore pri varnostnih vprašanjih Evrope; in če smo že v Evropi, potem ne bi smeli zapostaviti obiska na primer grškega predsednika Papandreuja V nekaterih balkanskih deželah, da bi obnovili stike za ustvaritev brezatomskega območja na^ Balkanu. Gre prejkoslej za uresničevanje ene izmed pobud sprejetih pred dnevi v. mehiškem središču litapi.
Torej, spodbudna znamenja in hvalevredne iniciative, veljavne za svet v celoti ali za nekatere njegove regije. Konferenca v Harareju, ki jo te pobude kajpak opogumljajo, sa] pomenijo v vsakem primeru tudi priznanje načel in politike gibanja neuvrščenih, jih bo seveda pozdravila in priporočila njihovo širitev.
MIRO KOCJAN
Kamerunska tragedija še brez prave razlage
Zasliševanje Pazienze o atentatu v Bologni
JAUNDE — Niti znanstveniki, ki so prišli do jezera Nyos v Kamerunu niso še mogli povedati, kaj je pravzaprav povzročilo smrt približno 1.500 prebivalcev bližnjih vasi. Gotovo je, da je šlo za plin in da je ta plin bil tudi zelo vroč. O tem so si tisti, ki so preživeli, edini. Vsi vedo povedati, da je bilo najprej slišati eksplozijo, nekaj časa zatem pa je začelo neznansko smrdeti po gnilih jajcih, kar daje misliti, da je šlo za mešanico sulfidov, medtem ko je temperatura neznosno narasla.
Skoraj vse žrtve so skušale zapustiti svoje domove, saj so jih reševalne skupine našle na cestah: marsikdo se je skušal rešiti oblek, pri čemer so se mnogi sami poškodovali, V neposredni bližini vulkanskega jezera so osmojene tudi rastline. Kaj več bo morda mogoče vedeti v prihodnjih dneh, saj so italijanski in izraelski
znanstveniki, Id so prvi prišli na kraj, vzeli celo vrsto primerkov zraka in tal, ki jih bodo analizirali. Še manj vedo krajevne oblasti. Kamerun je zaostala dežela, ki se sedaj mora soočati z veliko tragedijo: bolnišni-ške strukture so neustrezne, prometne infrastrukture tako rekoč neobstoječe, vse skupaj je še zakompliciral dež, ki je ceste spremenil v neprevozno močvirje.
V bolnišnicah skušajo pomagati tistim, ki so preživeli: vsi imajo hude opekline, kar priča o tem, da je bil plin res pekoč. Zanimivo je, da se je rešilo več otrok kot odraslih. Zdravniki to razlagajo z dejstvom, da imajo otroci manjša pljuča in da so vdihnili manjšo količino plina.
Doslej so pokopali približno 1.4C0 žrtev. Ni mogoče kopati posamičnih grobov in jih torej pokopujejo v skupne grobove, ki jih zasujejo z apnom.
TURIN — Mešetarja Francesca Pa-zienzo, ki je zaprt v turinskem zaporu Nuove, so včeraj pričeli zasliševati bolonjski sodniki, ki ga v preiskavi zaradi atentata na železniški postaji v Bologni 2. avgusta 1980. leta dolžijo pokola. Ob 14.30 se je zasliševanje za kratek čas prekinilo in med premorom preiskovalni sodnik Vito Zin-cani in državni pravnik Libero Man-cuso nista hotela dati nobene izjave o obnašanju Pazienze. Ker pa sta izjavila, da se bo zasliševanje nadaljevalo, je to znak, da obtoženec sodeluje. Tako pa ni bilo 26. junija letos, saj je takrat njegov pogovor z bolonjskimi sodniki trajal vsega skupaj samo pol ure. Takrat je odvetnik Nino Marazzita v imenu obtoženca dejal: »Sodeloval bom takrat, ko to ne bo več v nasprotju z mojimi pravicami.«
Pazienza ni hotel odgovoriti, ker v preiskavi o pokolu v Bologni ni bila
dovoljena ekstradicija, sedaj pa odgovarja kot navadna priča. Sodniki so že prejeli iz ZDA Pazienzove spomine, v katerih si je predvsem prizadeval speljati preiskavo na drugo P°t-Novi Pazienzov odvetnik, Scipione Del Vecchio, ki je mešetarjev družinski prijatelj, je še bolj ublažil obrambno taktiko svojega prednika Marazzite v juniju.
»Če takrat naš klient ni hotel odgovarjati, je to štorih samo zato, ker je čakal na prihod dokumentov iz ZDA,« je izjavil Del Vecchio.
Pazienza se v svojih odgovorih drži rdeče niti v svojih v Ameriki napisanih spominih, ki so postali prava obtožnica.
Sprva bi morali Pazienzo zaslišati 31. julija, ampak so zaslišanje odložili, ker iz New Yorka niso prišli dokumenti, ki jih je hranil odv. Morrison, njegov zagovornik v ZDA.
Nov in hujši obračun žrtev v Sowetu
JOHANNESBURG — Obračun; žrtev v pouličnih neredih, ki so izbruhnili v torek zvečer v črnski megalopoli So-wetu pri Johannesburgu, je hujši od tistega, ki je bil prvotno objavljen. Vladni informacijski urad, se pravi edini uradno dovoljeni vir informacij, je v sredo sporočil, da je bilo 13 mrtvih in nekaj desetin ranjenih, včeraj pa je objavil, da je življenje izgubilo 21 črncev, medtem ko je bilo 98 ranjenih.
Isti urad je pojasnil, da je 20 oseb ubila policija, e-naindvajseta žrtev pa naj bi bil neki sovvetski občinski svetovalec, ki so ga neznanci pokončali s sekiro. Iz podatkov o žrtvah, ki so jih posredovali opozicijski krogi, pa izhaja še hujša slika: umorjenih naj bi bilo okrog 30 ljudi, ranjenih pa kakih 200. Po teh virih naj bi ne odgovarjale resnici niti vesti vladnega informacijskega u-rada, po katerih naj bi se po torkovih neredih položaj v Sowetu umiril. Spopadi s policijo so izbruhnili ob demonstraciji proti stanovanjskim izgonom. Črnsko prebivalstvo iz protesta ne plačuje stanarin občinski upravi, le-ta pa odgovarja z izgoni.
Včeraj pa je pred južnoafriškim veleposlaništvom v Rimu bila potestna manifestacija, ki so jo priredili »Kristjani proti apartheidu«. Opoldne se je zbralo kakih 100 demonstrantov, ki so zahtevali osvoboditev nekega južnoafriškega duhovnika.
Skrivnostne izjave generala Vivianija
BENETKE — »OdločU sem se, da javno spregovorim o problemih, povezanih z delovanjem tajnih služb, iz e-nega samega razloga: javnost sem hotel seznaniti s tragedijo osamljenosti, ki jo že leta živijo odgovorni za varnost države.«
Tako je včeraj izjavil general Am-brogio Viviani kakih 24 ur potem, ko ga je beneški pretor izpustil iz zapora na začasno svobodo. Generala so aretirali zaradi nesodelovanja v preiskavah o domnevnih povezavah med terorizmom na Bližnjem vzhodu in italijanskimi obveščevalnimi službami. Pred tremi meseci je general dal tedniku Panorama nekatere izjave o letalski nesreči, v kateri so leta 1973 izgubili življenje dva oficirja in dva podoficirja italijanskih obveščevalnih služb. Namignil je, da so v zadevi imeli prste arabski teroristi, te izjave pa potem ni znal zadovoljivo pojasniti preiskovalcem.
SEPTEMBER ’86
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — desetletni
•	CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Kupon je leten: prvi, ki zapade 1. 9.1987, znaša 10,75%
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo e-naki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
•	Varčevalci jih lahko podpišejo pri oken-
cih zavoda Banca d’ltalia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	V primeru, da se preseže znesek podpisanih efektov bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Ponudba občinstvu od 1. do 5. septembra
Emisijska	Rok
cena
Prvi šestmesečni	Efektivni
kupon	donos 1. leto
99,50%
Investicija oproščena davkov vedno na razpolago
Zakonski osnutek Deželnega odbora
Nove norme za zaščito okolja v naši deželi
Po vsej Sloveniji mrzlične priprave
Na pragu novega šolskega leta
TRST — Deželni odbor je pred kratkim odobril zakonski osnutek o tem, kako zavarovati okolje pred onesnaženjem. Zakon želi predvsem uvesti takšne norme, s katerimi naj bi obvaroval našo deželo pred onesnaženjem zraka, Pred elektromagnetskim sevanjem in tudi pred zvočnim onesnaženjem.
Zakonski osnutek predvideva predvsem odgovornosti in pristojnosti, ki naj bi jih imele Dežela ter pokrajinske in občinske uprave seveda v spoštovanju vsedržavnih norm. Dežela naj bi Predvsem zbirala podatke in posodobila deželni načrt za "čiščenje" zraka.
Odbornik Carbone je poudaril, da je namen zakona v tem, da uvede sistem Preiskav, ki bodo lahko zaznale tudi tiste onesnažujoče snovi, ki jih navadni seznami ne upoštevajo, čeprav gre za snovi, ki so prav gotovo nevarne. Dežela naj bi ugotovila tudi kraje, kjer delujejo razne tovarne in delavnice, ki nimajo takšnih čistilnih naprav, ki bi odgovarjale predpisanim standardom. Izdelali bi seveda tudi seznam vseh drugih "izvirov" snovi, ki onesnažujejo zrak. Ob tem bi seveda
dežela poskrbela, da bi povsod na najboljši način preprečevali onesnaženje.
Ce po eni strani namerava Dežela postrožiti kriterije in kontrole, bo po drugi strani nakazala posameznim industrijskim obratom enkratno podporo za namestitev novih in ustreznih čistilnih naprav.
Dežela naj bi imenovala tudi posebni odbor za zaščito okolja, ki bo deloval kot znanstveno-posvetovalno telo in tako bistveno pripomogel k učinkovitejšim akcijam. Jasno je namreč, da ne bo zadostovalo, da deželni organi samo ugotovijo stopnjo onesnaženosti. Potrebni so tudi ukrepi in prav na tem področju bi moral odbor izdelati načrte in predloge.
• ILIRSKA BISTRICA — Ilirskobis-triška industrija Lesonit bo po rekonstrukciji in poskusnem obratovanju še pred novim letom uvedla sušenje lesenih plošč po mokrem postopku. Tako bo odpravljen eden izmed pomembnejših onesnaževalcev reke Reke, saj sedaj iz Lesonita vanjo priteka približno 40 odst. nesnage.
Vse mine! Tudi letošnje dolge vroče počitnice bodo - že ta teden! V ponedeljek, 1. septembra se za šolajočo mladino začenja drugačen vsakdan: pouk v šolah, učenje, zunajšolske dejavnosti in še vse druge obveznosti, ki tako ali drugače spremljajo novo šolsko leto.
V Sloveniji se je tokrat v prve razrede srednjega usmerjenega izobraževanja prijavilo 25 tisoč otrok, od tega kar 8 tisoč v Ljubljani. V treh obalnih občinah, v Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici, kjer sicer nimajo nobene srednje šole, je bilo v prvem razpisnem roku 1650 kandidatov, razpisnih mest pa 1910. Tako je v večini programov še prostora, čeprav bodo natančni podatki o zasedenosti prvih razredov zbrani tik ob začetku pouka, saj te dni še trajajo popravni in drugi izpiti.
Znana pa je že odločitev, da kljub manjšemu številu vpisanih; kot to določajo veljavni normativi, kmetijski oddelek pri piranski Srednji pomorski in prometni šoli ostane. Potrebe po kmetijskih delavcih na Obali so, možnosti za izobraževanje in zaposlitev prav tako, le da se mladina premalo odloča za ta študij. Združeno delo s področja kmetijstva se je zato odloči-
lo, da bo prevzelo breme stroškov za manjkajočih nekaj učencev, saj je uresničitve zastavljenih načrtov za pridelavo hrane na Obali pogojeno tudi s kadri oziroma njihovim strokovnim znanjem.
V	pripravah na septembrski začetek letos znova razburjajo manjkajoči učbeniki. Vsem zagotovilom pristojnih navkljub, se je ponovila že nekaj let trajajoča praksa, da nekatere šolske knjige ali delovne zvezke dobijo na prodajne police »pet pred dvanajsto« ali celo potem ko se pouk že začne. Osnovne šole v koprski občini se odločajo za skupinski nakup, za kar imajo letos prvič tudi popust in se tako izognejo nakupovalni gneči v knjigarnah, ki je še večja prav zato, ker hkrati ni dobiti vsega potrebnega.
V	šolske prostore se te zadnje avgustovske dni počasi vrača običajni delovni red. Učenci pozdravljajo negativne ocene, urejajo vpisne ali druge obveznosti; pedagoški delavci že sestavljajo razrede in urnike zanje, pripravljajo letne načrte, preverjajo kadrovsko zasedbo, nekatere še čakajo posveti v strokovnih aktivih.
Bolj ali manj mrzlične priprave, ki obremenjujejo ali ne - kakor komu po-
meni skorajšnji začetek, razveseljuje novica o povišanju štipendij. Z novim šolskim letom začne namreč veljati tudi novi samoupravni sporazum o štipendiranju, ki prinaša več pomembnih dopolnitev v korist šolajoče mladine. Tako je denimo višina štipendije v večji soodvisnosti od uspeha in kraja šolanja: srednješolec z dobrim uspehom bo dobil 14 tisoč dinarjev, če se šola doma in 33 tisoč, če obiskuje šolo izven kraja bivanja. Za odličen uspeh je kadrovska štipendija seveda višja in znaša 23 tisočakov oziroma 42 tisoč dinarjev. Štipendije bodo bolj kot doslej sledile porastu življenskih stroškov, saj bo njihova valorizacija štirikrat v letu. Prva, septembra, prinaša 30 odstotkov več dinarja, kar je večno pretankim denarnicam učencev in študentov še kako dobrodošlo.
Na pragu novega šolskega leta pa bi podoba ne bila popolna brez sličice iz študentskih domov. Po počitniški turistični dejavnosti, dostopni za vsak žep, se vračajo v utečeni dnevni red. Po temeljitem čiščenju, pleskanju in podobnih posegih, bodo domski prostori znova pričakali svoje redne stanovalce.
MIRJAM MUŽENIČ
Sporazum so podpisali v Messini
Novo jugoslovansko-italijansko podjetje
Proslava obletnice Edvarda Rusjana
V Ljubljani in na Brniku bo od 12. bp 14. septembra praznovanje 100-let-nice rojstva Edvarda Rusjana, za ju-Soslovansko in svetovno letalstvo pomembnega moža. Na osrednjem mitin-9u pričakujejo organizatorji nad 200 hsoč gledalcev, ki bodo preplavili Br-mk v čast prvemu jugoslovanskemu mtalcu, ki se je pred sto leti rodil v t rstu. V teku prireditve bodo prikazati življenje in delo Rusjana, predstavili bodo jugoslovansko vojaško letalstvo, Protizračno obrambo, civilno in.špor-mo letalstvo ter dosežke vojaške letalske industrije. Te dni pričakujejo na letališču pristanek Jalovega DC10, ki bosi ime Edvarda Rusjana, Jat pa bo Predstavil tudi najnovejšo pridobitev m sicer Boeing 737.
V Messini sta na tamkajšnjem Velesejmu jugoslovansko in italijansko podjetje podpisali sporazum o tehničnem in trgovskem sodelovanju na kmetijsko-prehrambenem področju. Novonastalo podjetje so poimenovali Agriadria, v njem pa sodelujeta Midas Proteins Company Mpc iz Rima ter Sour Poljoprivredin Kombinat »Beograd« Pkb iz Beograda.
Sporazum za sodelovanje sta podpisala direktorja obeh podjetij: za Mpc je bil to Giuseppe Bertolucci, za Pkb pa Milojko Veljovič. Sporazum predvideva uresničitev raziskovalnega
programa na področju tehnoloških novosti prav v kmetijsko prehrambenem sektorju; poseben poudarek je podjetje Agriadria namenilo vzreji živine in komercializaciji kmetijskih proizvodov; predvidevajo, da bo skupni kapital krožil sprva v višini 30 milijonov dolarjev, do konca leta 1986 pa bo dosegel 500 milijonov dolarjev.
Agriadria bo koordinirala produkcijske in raziskovalne dejavnosti v Jugoslaviji in bo komercializirala živinske mesne izdelke, ki jih proizvajajo v Jugoslaviji in jih dokončno obdelajo v Italiji.
V Ljubljani mednarodni kongres gozdarskih strokovnjakov
Gozdarska znanost v službi človeka
LJUBLJANA — Gozdarska znanost v službi človeka je načelo osemnajste-9a svetovnega kongresa IUFRO, ki bo ^ Jugoslaviji od 7. do 21. septembra. jJelo kongresa je razdeljeno na dve azl- Strokovnemu delu s številnimi sferati v ljubljanskem Cankarjevem uomu od 8. do 13. septembra, bo sledi-v°20 strokovnih ekskurzij po Jugosla-
r IUFRO (International Union of Fo-®stry Research Organizations) je ‘bsdnarodna zveza gozdarskih razisko-amih organizacij z dolgoletno tradi-Ipo' sai ie ustanovljena že leta 892 v nemškem Eberswaldu z željo Poenotiti raziskovalno delo v gozdarju, poglobiti mednarodno sodelovalo in okrepiti izmenjavo raziskovalcu rezultatov in znanja v gozdarstvu j,lesni industriji. Sprva je IUFRO ključevala le raziskovalne organiza-j^Je iz treh držav Švice, Avstrije in oinčije, danes je to pomembna med-^rodna organizacija, ki združuje več vai ^ t;?sob znanstvenikov in razisko-.- lcev Iz 97 držav z vseh celin, ki želi-n s skupnimi močmi storiti čimveč za vi?- in človekovo okolje. V IUFRO je kat čenih tudi 56 držav v razvoju, za tere je njFRO pripravila poseben ?a°9ram določitev prioritetnih nalog b snioterno izkoriščanje naravnega 9astva v Tretjem svetu.
Odločitev, zakaj organizirati takšen kongres ravno v Jugoslaviji ima širše ozadje. Jugoslavija je ena najbolj gozdnatih dežel v srednji in južni Evropi z razmeroma dobro razvitim gozdarstvom, to pomeni s takim odnosom do gozda, da poteka proces pridelave lesa vzporedno z razvojem varovanja narave. Takšna naloga ni lahka in si le s težavo utira pot. Ponekod uspeva, drugje zanjo še ni pravega razumevanja. Vendar je danes vedno več tistih, ki se zavedajo, da je le vsklajeno izkoriščanje in varstvo gozda edini pravilni odnos do narave.
Organizatorji ocenjujejo, da se bo kongresa udeležilo preko 2 tisoč raziskovalcev. Prijavljenih je že vrsta strokovnih referatov o gozdni krajini in gojenju gozdov, o gozdnih rastlinah in varstvu gozdov, pridobivanju lesa, načrtovanju rasti in prirasti, urejanju okolja in gozdarski politiki, lesnih izdelkih in drugih temah. Poleg tega, se bo na govorniškem odru zvrstilo še pet ključnih govornikov (vsak dan eden), ki se strokovno ne ukvarjajo z gozdarstvom, vendar želijo na kongresu povedati svoje mnenje in poglede o izkoriščanju in varstvu gozda ne le z ekonomskega vidika, ampak prikazati gozd kot enega najpomembnejših elementov narave in človekovega okolja.
V intervjuju za slovenski dnevnik Delo je predsednik IUFRO dr. inž. Du-
šan Mlinšek z Biološke fakultete v Ljubljani (izvoljen je bil pred petimi leti na kongresu v Kyotu na Japonskem) dejal, da si želi, da bi kongres čimveč prispeval k hitrejšemu in boljšemu gospodarjenju z naravo in njenim gozdom, pospešil raziskovalno delo in da bi poskrbeli za še načrtnejši prenos znanja v prakso.
Stanje gozdov po celem svetu je danes zaskrbljujoče. Gozdovi umirajo, ogroža jih kisli dež, geološke in meteorološke spremembe kot posledica nesmotrnega izkoriščanja gozdov, pojavljajo se nove, neznane bolezni in epidemije, gozdove v Sredozemlju neusmiljeno uničujejo požari, človek še naprej krči gozdove za nove ceste, za energetske surovine in druge namene. Skratka sedaj je že zadnji čas, da se zavemo povezanosti in odvisnosti človeka od narave. To so dejstva, ki jih udeleženci IUFRO sigurno dobro poznajo. Kongres sam bo nedvomno veliko prispeval k njihovemu strokovnemu delu, vendar ostaja odprto vprašanje, ali bo dal ta zbor svetovne gozdarske elite smernice in uporabne rešitve za saniranje gozdov ob njihovem istočasnem izkoriščanju. Ali imajo strokovnjaki dovolj moči in vpliva na odgovorne subjekte izven te organizacije, da se ustavi sedanji trend nedis-kriminiranih posegov v naravo?
ANICA KRAVOS
Prireditve ob prazniku sežanske občine
SEŽANA — Ob prazniku sežanske občine so tudi letos pripravili bogat program prireditev, ki so se začele preteklo soboto, trajale pa bodo vse do sobote, 6. septembra. Med koristnejše pobude spada odprtje nove trgovine v Pliskovici, ki je bilo prejšnjo soboto, osrednji kulturni dojjodek pa je bila nedeljska otvoritev Černigojeve galerije v Lipici, o katerem smo že poročali. Prav tako so pretekli teden oddali svojemu namenu novo stavbo doma za ostarele v Sežani, na Štjaku pa so nov dom dobili gasilci. V okvir prireditev moramo prišteti še številne športne in rekreacijske pobude.
Današje praznovanje se bo pričelo ob 10. uri, ko se bodo pionirji pomerili v ex tempom ob 15. uri pa si bodo najmlajši v sežanski kinodvorani lahko ogledali predstavo risank. Proti večeru bo mednarodni rokometni turnir v Hrpeljah, ob 20. pa bodo prišli na svoj račun ljubitelji zborovskega petja. Na vrtu hotela Triglav v Sežani se bodo namreč predstavili številni pevski zbori.
Na jutrišnji, predpraznični dan bodo prireditve začele že ob osmi uri zjutraj s tradicionalnim tekmovanjem v streljanju z vojaško puško za prehodni pokal "28. avgust" na strelišču v Divači. Istočasno bo v Lipici občinsko prvenstvo v streljanju, v Sežani pa se bo nadaljeval mednarodni rokometni turnir. Za zaključne tekme, ki bodo pričele ob 18. uri pa se bodo udeleženci turnirja ponovno preselili v Hrpelje.
Osrednji dogodek sobotnega dne bo odprtje tradicionalnega Kraškega sejma, ki bo ob 9. uri za Polajevim-stolpom v Sežani. Uro kasneje bo slavnostna^ seja občinske skupščine v Sežani, v Škafih pa bodo ob tej uri odkrili spominsko ploščo mornariškemu obveščevalnemu centru. Ob 12.30 bodo odprli poslovni del kulturnega središča Srečko Kosovel, popoldne pa vodovod v Hotični.
V nedeljo, 31. avgusta bodo v Lipici nadaljevali občinsko teniško prvenstvo, pionirji pa se bodo v Sežani pomerili v odbojki, v Vrhpolju pa bo potekal turnir v malem nogometu. Tudi dela v šolski telovadnici v Komnu so že pri kraju, prostore bodo namreč v nedeljo uradno otvorili, za glasbo pa je preskrbljeno v Senožečah. Tu bo namreč srečanje harmonikarjev sežanske občine. Neke vrste skupno slovesnost bodo praznovali še v Vrhovljah,
Dolu pri Vogljah in Dolu ob priključitvi novih telefonskih priključkov.
V sežanski Mali galeriji se obeta nova zanimiva likovna razstava. Krištof Zupet bo javnosti predstavil portrete nekaterih sodobnih kulturnih delavcev. Otvoritev razstave bo v četrtek, 4. septembra.' Do zaključka praznovanj pa se bodo zvrstile še številne športne predstave, med katerimi tudi mednarodni ženski turnir v minikošar-ki.
• PIRAN - Iz Pirana prihaja obvestilo, da bo 1. septembra letos prenehala veljati omejitev prometa. Ker pa bo tudi v septembru tu verjetno prišlo do avtomobilske gneče, so na seji občinskega Izvršnega sveta odločili, da bo kiosk ostal pred vhodom v mesto vsaj še za nekaj časa. Do prvega septembra nameravajo popraviti vse prometne znake in vse talne oznake, ki bodo omogočali čimbolj urejen potek prometa.
Tradicionalni
Kraški sejem
SEŽANA
30. - 31. avgusta 1986
JUTRI, 30. avgusta
—	9.00 Bogata trgovska ponudba
KULTURNI PROGRAM
—	10.00 Risanke
16.00 Godba na pihala s Proseka Lovski srečelov
—	17.30 Folklorna skupina KUD »Karol Pahor« Piran in Aktiv kmečkih žena občine Sežana
—	19.00 Javna radijska oddaja Radia Koper-Capodistria
Večerni zabavni program z ansamblom »TAIMS«
NEDELJA, 31. avgusta
—	9.00 Bogata trgovska in gostinska ponudba
—	10.00 Risanke za najmlajše
-	20.30 Nastop KUD Klasje KS Štanjel s komedijo — enodejanko J. Štoke »Ne kliči vraga«.
Pričakujeta vas vinska klet Vina-kras s teranom in pivnica Kompasa.
62.
Philipp Vandenberg
Hetera

Ee/njsfokies je stopil pred balustrado arhontov, ne da ^°gledal Dafne. Niti deset korakov oddaljen od hetere, 'ržav roke na hrbtu in odaovarjal na vprašanja arhonta 'nima.
"Opazoval si lopova iz Magnesije, kako je preučeval e ladje, in ga pozneje ustavil na odprtem morju.«
"Tako je bilo.«
"Ali je Aiakedes priznal?«
."T>a. Povedal je, da so ga barbari pridobili zaradi de-
"In zakaj si ga izpustil?
b "Mislil sem, da nam bo koristnejši, če bo prinesel bar-Vsah*1 naPačne podatke, kakor če se sploh ne bi vrnil. Za cn\t^rirner sem pridržal njegovega sina Medona kot tal-bo Nisem mogel slutiti, da je Aiakides tako brezvesten, da Popustil svojega sina zanesljivi smrti.« ne	ie Aiakides pri svojem priznanju omenil, da Daf-
Prav tako vohuni za barbare, da je njegova sokrivka?«
»Ne.«
»Ali si ga vprašal po Dafne?«
»Ni mi bilo treba vprašati, saj sem vendar našel amulet z golobom.«
»Ali si poznal ta amulet? Od kod?«
Temistoklu je zastala beseda. V vrstah je postalo tiho. Vsi pogledi so bili uprti v stratega, ki je iskal odgovor. Tedaj je arhont poskusil pomagati Temistoklu in je prijazno rekel: »Ali si užival naklonjenost te hetere?«
Ko bi bil Temistokles zdaj pritrdil, si gledalci ne bi začeli niti kaj šepetati: vsakdo na areopagu je imel to za nekaj, kar je samo po sebi razumljivo. Toda vojskovodja je po kratkem omahovanju odgovoril: »Ne, nisem užival naklonjenosti te hetere!« S tem pa je povzročil živahno vpitje in glasno ugibanje.
Arhont Eponimos je mirno nadaljeval: »Ali bi bil rad užival Dafnino naklonjenost?«
Temistokles je odgovoril: »Dokler še nisem vedel, da služi barbarom, seveda.«
Tedaj je na tribuni za gledalce izbruhnil škodoželjen smeh, Dafne pa je skočila pokonci in zaklicala: »Vsaka beseda, ki jo je izgovoril Temistokles, je resnična; nobena pa ne dokazuje očitkov obtožbe.«
Zdaj je arhont poklical ujetega Medona. Na njegovo vprašanje, ali je že kdaj srečal Dafne in ali je njegov oče kdaj omenil njeno ime, je sin Magnesijca odgovoril nikalno. O kakšni zaroti ni mogoče govoriti. Njegov oče Aiakides je delal čisto sam zase, to je bila njegova prva naloga. S solzami v očeh je Medon zagotavljal, da se je njegove-
mu očetu moralo kaj zgoditi; za nič na svetu ga namreč ne bi pustil na cedilu.
Arhont je zavrnil to pripombo z neprijaznim gibom roke. Dal je poklicati Aristida. In med gledalci je nastopilo napeto pričakovanje. Vsakdo v Atenah je vedel za na-sprotstvo med obema strategoma in poznal osebno sovraštvo, ki je tlelo med njima. Kako se bo obnašal v tem procesu?
»Aristid, izdaje obtoženo hetero si pobral po bitki pri Maratonu?« je začel arhont Eponimos.
Vojskovodja, ki so mu pravili tudi pravični, se je spominjal: »Dekle sem rešil iz krempljev vojščakov. Ponoči so našli Dafne na bojišču in mislili, da je barbara in da jo mora doleteti usoda sužnje. Izročil sem jo v varstvo heteri Melisi.«
»Kje je bil Kalias v tistem času?«
»Na bojišču. Skrbel je za pokop padlih Atencev.«
»Ali je prišlo do srečanja med Kaliasom in Dafne?«
»Kolikor vem, se nista videla iz obraza v obraz.«
»Govorijo, da je smrtonosna Kaliasova puščica veljala Dafni, a je zadela Meliso. Kakšen motiv bi lahko imel elevzinski svečenik, da bi hotel ubiti Dafne?«
»Morda je hotel odstraniti pričo. Vohuni živijo nevarno.«
Obrnjen proti Temistoklu je arhont rekel: »Bil si priča ko je Kalias umrl skrivnostne smrti?«
»Delfsko preročišče mi je sporočilo, naj pri polni luni odidem v Maraton, tam da bom našel Melisinega morilca. Videl sem ga na griču mrtvih. Strašen blisk Zeusa je končal njegovo življenje.«
V soboto in nedeljo pri Banih
»Šagra pod kostanji« kot v lepih časih
Tiskovna konferenca komunističnih predstavnikov
KPI obtožuje pokrajinski odbor da je protizakonito upravljal
"Tržaške krajevne ustanove doslej še niso preživljale tako hude faze, v kateri vlada popolna zmešnjava glede vlog strank in krajevnih uprav. Kar zadeva pa zasedbo krajevnih ustanov s strani strank smo padli na najnižjo možno raven." Ocena načelnika komunistične svetovalske skupine na Pokrajini Ezia Martoneja je bila jasna in odločna: upravljanje točneje neuprav-Ijanje Pokrajine je doseglo tako nizko raven, da morajo ustrezni nadzorni organi, med katerimi je tudi sodstvo, nujno ukrepati.
To je v skrajni sintezi vsebina včerajšnje tiskovne konference, med katero sta Martone in Maurizio Pessato, ki je v pokrajinskem tajništvu odgovoren za krajevne uprave, orisala stališče KPI do Pokrajine in napovedala, da bo stranka zbrano gradivo o tem, kar se je v zadnjih mesecih zgodilo, poslala vsem političnim silam, nadzornim organom in sodstvu.
V dokumentu, ki so ga opremili s številnimi prilogami, komunisti ugotavljajo, da je že v maju večina odbornikov odstopila, pokrajinski svet pa je odstop vzel na znanje na seji, ki je bila 23. junija. Kljub temu pa odbor še
vedno deluje in je na seji 25. junija zavrnil predlog proračuna, ki so ga pripravili pristojni uradi, ter sklenil, da vprašanja ne bo vpisal na dnevni red sej pokrajinskega sveta. Po mnenju KPI je tako ravnanje odbornikov nedopustno in v nasprotju z zakonom, ker so odborniki, ko je svet vzel na znanje njihov odstop, postali navadni svetovalci.
Po seji 23. junija se je pokrajinski svet sestal spet 31. julija, vendar ni mogel izvoliti novega odbora, ker je bilo prisotnih samo 19 svetovalcev, medtem ko je za izvolitev odbornikov pri prvih glasovanjih potrebna dvet-retjinska večina. Seja je bila odložena najprej na začetek avgusta, nato pa na 26. avgust. In s tem je bil po mnenju KPI spet kršen zakon, ki predpisuje, da je treba svet sklicati v roku osmih dni, če sestanek ni bil sklepčen zaradi odsotnosti svetovalcev. Deželni nadzorni organ pa ob takem ravnanju ni ukrepal. In tudi to po mnenju KPI ni dopustno, oziroma je kršilec zakona.
Se huje pa je, je pojasnil Martone, da so se nekateri odborniki, kljub temu da je svet sprejel njihov odstop, sestali in sprejeli določene ukrepe in
to celo v odsotnosti predsednika Mar-chia, ki edini ni vrnil mandata. Med temi odborniki sta tudi predstavnika Liste Bonat in Cavicchioli, ki sta med drugim javno izjavila, da se ne bosta udeleževala več sej pokrajinskega sveta dokler bo Marchio predsednik, mirno pa sodelujeta na sejah odbora.
Dokument KPI se zaključuje z nekaj vprašanji: ali ni tako ravnanje v nasprotju z zakonom in niso pristojni organi dolžni ukrepati tudi brez prijave? Kako to, da je nadzorni odbor potrdil veljavnost sklepov pokrajinske uprave, ki je že odstopila, namesto da bi zapolnil nastalo vrzel in avtonomno ukrepal? Martone je tudi pojasnil, da zaključek nima trdilne oblike, ker si partija noče lastiti pristojnosti nadzornih organizmov. "Mi smo o teh nepravilnostih zbrali gradivo, naloga drugih ustanov je, da ukrepajo."
Ob koncu je KPI izrazila vrsto kritičnih pripomb na račun Marchia. Junija so komunisti s spoštovanjem vzeli na znanje, da je Marchio s svojim ravnanjem preprečil tako imenovane štafete. Ker pa mu v vsem tem času ni uspelo sestaviti nove vlade, bi moral že odstopiti.
V soboto in nedeljo bo Kulturno gospodarska zadruga »Ban« priredila pri Banih »Šagro pod kostanji«. Marljivi Banovci bodo v soboto odprli kioske ob 16. uri, ob 20. uri pa se bo začel ples z ansamblom I nuovi baroni. V nedeljo bodo odprli kioske ob 16. uri, ob 17. uri pa se bo začel kulturni spored. Najprej bo pod taktirko kapelnika Stanka Lukša zaigrala godba na pihala s Proseka. Ob 20. uri pa bodo mladi "parterji" in "parterce", oblečeni v narodne noše, otvorili ples, tako kot je bila včasih navada. Za ples bo igral openski ansambel Ta-ims. Banovci upajo, da jim bo vreme naklonjeno saj so, kot že v prejšnjih letih, poskrbeli, da se bodo obiskovalci dobro počutili.
O delovanju Kulturno gospodarske zadruge »Ban« smo pokramljali s Kristino Kovačič in s Fabiom Krevati-nom. Krevatin nam je povedal, da so zadrugo ustanovili januarja lani in da je vanjo včlanjenih od 60 do 70 vaščanov. Odborniki upajo, da se jim bo v bodočem še kdo pridružil, saj je trenutno zadruga »Ban« edina kulturna organizacija v vasi. Kmalu po ustanovitvi je zadruga kupila staro Ovčarje-
vo hišo v »Dulenjem brjaču«, z namenom, da si tam uredi društvene prostore. Denar za nakup in popravilo poslopja je dobila od Kraške gorske skupnosti, kot povračilo za škodo, ki so jo vasi povzročile številne razlastitve. Pobudo za odkup Ovčarjeve hiše so dali člani Mladinskega krožka, ko so zvedeli, da bivša lastnica namerava hišo prodati.
Banovci sedaj upajo, da jim bo tržaška občina kmalu odobrila načrt za popravilo. Načrt, ki ga je pripravil Atilij Kralj, izrazito poudarja kraške arhitektonske značilnosti poslopja, saj bo zunanjost na primer krasil lesen »baladur«. V pritličju naj bi bil večji prostor za množične dejavnosti, v prvem nadstropju pa si bodo uredili sobi, kjer se bo lahko odbor sestajal.
Kristina nam je povedala, da se je do sedaj vaško delovanje omejilo le na kresovanje in na občasne skromnejše prireditve. Osebno pa upa, da bo postala Ovčarjeva hiša jedro bodočega kulturnega življenja pri Banih z raznimi prireditvami in družabnimi večeri. (w)
Izkoriščanje rudnikov in kamnolomov bo urejeno z novim deželnim zakonom
Problematika odpiranja novih kamnolomov in izkoriščanja nahajališč peska in gramoza na bregovih rek je pri nas že stara in nerešena. Posegi v naravo negativno vplivajo na pokrajinsko ureditev in nesmotrno odpiranje novih odkopov lahko za vedno popači lepoto nekega kraja. Opuščeni kamnolomi — in teh je v tržaški pokrajini precej — so priča brezvestne uporabe teritorija in brezbrižnosti do naravnega bogastva. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da dnevno rastejo potrebe po gramozu za obnovo cest in za nove gradnje in da je pridobivanje okrasnega kamna gospodarsko zanimivo in da ga moramo spodbujati. Povečano pridobivanje okrasnega kamna pa seveda predpostavlja odpiranje novih kamnolomov.
Posege v okolje ureja novi deželni zakon št. 81, ki je bil prav pred dnevi objavljen, dežela pa bo morala v najkrajšem času izdelati lastni načrt za estraktivne dejavnosti. To pomeni, da bo potrebno sestaviti podrobno mapo o predvidenih zalogah kamna, mapo o zaščitenih področjih ter pregled in klasifikacijo kmetijskih površin. Strokovne službe bodo morale oceniti predvidene potrebe po različnih vrstah kamna in gramoza, kakor tudi posledice posegov v okolje z ekološkega in geološkega vidika. Podroben načrt bo predložen občinskim upravam, ki bodo morale v roku 90 dni sporočiti svoje pripombe pokrajinski upravi, ta pa jih bo strnila v skupno pokrajinsko poročilo. Deželni svet bo nato potrdil obdelan in dokončen načrt, ki bo postal obvezujoč. Obstoja sicer možnost, da se načrt v primeru potrebe ali v spremenjenih pogojih gospodarjenja spremeni.
Pomen tega načrta in z njim skrben pregled občinskega ozemlja, še posebno v bližini mest ali večjih industrijskih središč, je na dlani. Polemika okoli odpiranja novih kamnolomov v neposredni bližini Trsta se razvname vsakokrat, ko se govori o gradnji novih cestnih povezav. Prav dobro se zavedamo, da je prevoz kamna drag in da cena prevoza laho presega vrednost samega kamna, če je kamnolom oddaljen od gradbišča, a vendar ne moremo dovoliti, da bi na deželne odločitve vplivala le pridobitniška miselnost. To pomeni, da se bodo morale občinske uprave potruditi in izdelati smotrni načrt. Za občino Trst bi morali imeti odločilno besedo rajonski sveti, tudi če jih zakon ne omenja, saj so mnogi obronki tržaškega Krasa prav v tržaški občini. Jasno je, da bo dokočno odobreni načrt le težko spremeniti in da so zato zelo pomembna skrbna pripravljalna dela.
Z. K.
Vodstvo papirnice ne spoštuje pogodbe
V	štivanski papirnici se zaostruje spor med sindikalnimi organizacijami in upravo zaradi pogodbe za osebje, ki je zaposleno v termoelektrični centrali podjetja. Sindikati obtožujejo upravo nekorektnega in protidelavskega ravnanja ter zahtevajo srečanja z deželnim in vsedržavnim sindikatom za skupno in enotno ukrepanje proti vodstvu štivanske papirnice.
V	podjetjih, ki imajo samostojne elektrarne, ima osebje central posebno delovno pogodbo, ki jo v teh dneh obnavljajo na vsedržavni ravni. Vodstvo štivanske papirnice pa, po besedah sindikatov, te pogodbe noče spoštovati. Nasprotno, tovarniškemu svetu je
sporočilo, da bo v teku prihodnjega leta odpravilo pogodbo, kljub temu da je ta tratman za osebje termocentrale v papirnici v veljavi od leta 1958.
To pa je po mnenju sindikatov nedopusten napad na dosežke delavcev. O tem vprašanju so sindikati že razpravljali 23. julija z deželnim odbornikom za industrijo Francescuttom, ki se je obvezal, da bo posegel pri upravi podjetja za ponovno vzpostavitev korektnih in jasnih delovnih odnosov. Podjetje pa je, kot rečeno, napovedalo ukinitev pogodbe za osebje termocentrale.
Delavci papirnice so odgovorili s stavko in zahtevali sestanek z deželnimi in vsedržavnimi sindikati, da bi se dogovorili o enotnem stališču do papirnice. Uprava pa, pravijo sindikati, protestov ni upoštevala in vztraja pri svojem stališču.
Delavci bodo zato nadaljevali s protestnimi akcijami, obenem pa zavračajo odgovornost za morebitne zastoje v proizvodnji, ki bi bili posledica pomanjkljive organizacije dela v podjetju.
Začetek pouka v vrtcih
V	občinskih otroških vrtcih v Zgoniku in Gabrovcu se bo šolsko leto 1986-87 pričelo v ponedeljek, 1. septembra. V dneh 4. in 5. septembra pa bo pouk odpadel, ker se bo učno osebje udeležilo strokovnega seminarja za vzgojiteljice.
V	tržaški občini pa se bodo didaktične dejavnosti občinskih vrtcev začele 18. septembra.
Kako so trgovci in kupci sprejeli uvedbo elektronskih tehtnic
Velika večina odjemalcev ni seznanjena z novostjo prodaje blaga po čisti teži
Izteka se prvi teden potem ko je s ponedeljkom začel v celoti veljati zakon, ki predpisuje tudi za tehtnice z manj kot 5 kilogrami zmogljivosti avtomatični odbitek teže ovoja (tare) od teže kupljenega blaga. Pozanimali smo se pri osmih slovenskih trgovcih z živili na drobno v mestu in okolici ter jih povprašali, kako so se zakonskim določilom prilagodili, kako so na nove tehtnice reagirali odjemalci in če so jih že obiskali pristojni nadzorniki.
Nasplošno lahko rečemo, da so bili trgovci na uvedbo novih tehtnic pripravljeni in da za večino to ni predstavljalo večjih težav. Vsak resni trgovec si namreč želi korektnega odnosa s svojimi odjemalci in je zato sleherna novost, ki ta odnos še bolj natančno opredeli, dobrodošla. S tem seveda nočemo trditi, da so po trgovinah doslej goljufali, toda kupec se je vendarle počutil opeharjenega, če je ob nakupu 10 dekagramov pršuta prinesel domov le 7 dekagramov slastnega narezka in 3 dekagrame ovojnega papirja.
Vseh osem slovenskih trgovcev, članov SDGZ, ki smo jih poklicali po telefonu, je s ponedeljkom začelo uporabljati nove elektronske tehtnice, vendar doslej še niso imeli nobene kontrole, tako kot se je dogajalo ob drugih podobnih priložnostih, ko so prišli nadzorniki takoj v prvih dneh po uvedbi novih predpisov. Razlog je verjetno v dejstvu, da smo še vedno v času dopustov, zato trgovci kontrolo pričakujejo v naslednjih dneh. Navadno se prvi obiski omejijo le na opozorila, kazni pa začnejo predpisovati kasneje. Tokrat pa je upravičeno pričakovati takojšnje kazni za vse, ki jih bodo zalotili brez elektronske tehtnice, saj zakon ni nov, le njegovo izvajanje je bilo postopno. Te pa — kot smo že zapisali — niso majhne, saj za trgovce na drobno znašajo od 300 do 600 tisoč lir.
Kako pa so novost sprejeli odjemalci? Naši sogovorniki so si bili edini, da vlada med njimi splošno nezanimanje, saj večina sploh ne ve za nove predpise, kljub temu da so časopisi in radiotelevizija o njih na široko poročali. Prav
tako ni bilo opaziti večje pozornosti odjemalcev, tako da so jih kvečjemu trgovci sami opozorili na novost in jim razložili pomen novih tehtnic. Edini kupci, ki so kontrolirali zneske na tehtnicah, so bili tisti, ki so tudi sicer vedno pozorni na tehtanje in izračunavanje trgovca in ki slednjemu s svojo natančnostjo (in drznimo si reči sitnostjo) marsikdaj zagrenijo dan.
Eden izmed naših sogovornikov pa je izrazil tudi ugotovitev, ki bo odjemalcu vsekakor dala misliti. Vprašal se je namreč, kako bodo trgovci nadomestili škodo, ki jim jo je povzročila uvedba odštetja tare. S prodajo blaga po kosmati teži so imeli namreč krite stroške za ovojni papir (pa še ostalo jim je kaj), sedaj pa se jim bodo menda zvišali režijski stroški. Utegne se zato zgoditi, da bodo razliko — kot ponavadi — morali kriti prav odjemalci, če bodo trgovci zvišali cene svojega blaga. Upajmo, da je naša bojazen odveč in da bo uvedba čiste teže dosegla svoj namen, ki je bil zaščititi odjemalca in narediti več reda v sicer okosteneli italijanski komercialni zakonodaji.
HIT MUSIČ 86 na Gradu sv. Justa
Danes zvečer ob 21. uri bo na Gradu sv. Justa glasbena prireditev »Hit mušic 86«. Nastopili bodo predvsem mladi glasbeniki, ki se še niso uveljavili med širšo publiko. Občinstvo bo s pomočjo posebnih glasovnic določilo, kdo je bil med mladimi popevkarji najboljši. Večer bodo popestrili s svojo glasbo tudi že uveljavljeni glasbeniki, kot so Gino D'Eliso in skupina Steel Crown. V primeru slabega vremena bodo prireditev preložili na soboto zvečer.
Kopališče, ki je letos doživelo nekakšen revival
Nekaj doživetij in vtisov s sesljanske plaže
Časi, ko smo se Kraševci učili plavanja v čistih vodah sesljanskih kopališč so, žal, že zdavnaj mimo. Takrat, pred tridesetimi leti, je skozi kraške vasi peljal avtobus, ki je bil vselej nabito poln, v Sesljanu pa smo se srečevali iz domala vseh krajev. Po sili razmer, po znanih in manj znanih dogodkih z najrazličnejšo oznako, se je Sesljan z leti spremenil v smetnjak, če pa že hočemo, v "parkirišče" bolj ali manj zgovornih plovil vseh vrst. O plažah že zdavnaj ne govorimo več.
Prijave ostankov vina
Vinogradniki, ki so vinificira-li grozdje, pridelano leta 1985, morajo do vključno 6. septembra javiti morebitne količine vina, ki jih bodo imeli ob polnoči dne 31. 8. 1986 še v zalogi. Prijave v petih izvodih je treba predložiti na pristojnem uradu občine, v kateri se nahaja klet, od 1. do 6. septembra 1986. Kmečka zveza obvešča vse vinogradnike iz okoliških občin, da bodo prijave izpolnjevali tudi pristojni občinski uslužbenci. Vse vinogradnike, ki morajo predstaviti prijavo na Tržaško občino, pa vabi, da se oglasijo v njenih uradih, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-948.
Letošnje poletje pa je tudi Sesljanu prineslo svoje. Doživel je nekakšen revival, tjakaj so se vrnili tudi najbolj vztrajni nedeljski izletniki, ki so dolge ure preždeli v razbeljenih avtomobilih in čakali v vrsti na mejnih prehodih. Skoraj ni bilo mogoče spregledati tolikšne gneče, ki se je od nedelje do nedelje trla pod zapuščenimi poslopji bivšega kopališča Caravella. Hrupne družine, otožni posamezniki, celo peščica tujih turistov je v senci ali pod žgoče avgustovsko sonce raztegnila brisače, zračne blazine in marsikaj drugega. Okrog 13. ure se je po kopališču in gozdiču za njim razlegel vonj po nenadomestljivih čevapčičih, jajčevcih na žaru, celo po paradižnikovi mezgi in zelenjavni juhi. Jedilnik, pa naj bo nedeljski ali vsakdanji, je pač stvar okusa. Pri nekaterih tako organiziranih kopalcih sem se pozanimala, kako to, da so letos izbrali ravno Sesljan za nedeljski oddih. Odgovori so bili nemalo presenetljivi.
"Lansko leto in tudi prej smo se vsako nedeljo vozili v Istro, tam imamo nekaj sorodnikov. Saj ne rečem, lepo je tam, toda vrsta na meji je bila vselej obupna. Letos smo tu s kam-perjem, vendar nisem gotova, ali je dovoljeno ali ne. Nihče nas na to ni opozoril," je povedala priletna gospa, ki je ravnokar pristavila kavo na majhen plinski kuhalnik.
Moški, ki je bolj spominjal na uglednega finančnika, saj je nosil polet-
no belo pokrivalo, sandale, pod paz-dugo pa je stiskal sveženj dnevnikov, je povedal, da prihaja iz Milana, da pa je sicer Tržačan. "Ko sem bival v Trstu, sem se velikokrat z družino odpravil v Sesljan. Ja, lepo je bilo, urejeno, pa kabine si lahko najel, lahko si mirno pokosil v restavraciji, se oprhal in še marsikaj. Danes hi tu ne vode ne sanitarij, vse je zapuščeno in propada, kljub temu pa sem nekako zagledan v ta čudovit zaliv. Tu sem slučajno, saj me v portiču čaka sin z jahto..." Kdo ve, morda je pa res finančnik.
V borovi senci je udobno sedela debelušna mlada mamica in spretno vihtela pletilke, poleg nje pa je v vozičku spal dojenček. "Ja, kam pa naj grem s tako majhnim otročičkom?" me je zaprepadeno pogledala. "Na asfalt v Barkovlje prav gotovo ne morem, primernih prostih kopališč pa tudi ni. Škoda, da ne vemo, kako se nam bo pisalo prihodnje leto, ko se bodo tu začela obnovitvena dela. Resnici na ljubo, s tolikim morjem, res nimamo kam," je še potožila in pogledala na uro. Mali je moral jesti, previdna mama pa je iz velikanske potovalke vzela kuhalnik, lonček, stekleničko, škatlo z mlekom v prahu, steklenico z vodo in kdove še kaj. Tega si na barkovljanskem asfaltu res ne bi mogla privoščiti, pa čeprav bi tam lahko razpolagala s tekočo vodo.
Za kioskom, ki so ga člani zadruge, ki so med drugim skrbeli tudi za parkirišče, kar pomeni, da so pridno po-
birali tisočake, za silo uredili, je stalo tudi vodna pipa. Nekoliko na skritem, pa vendar. Ko so morja željni gostjo to opazili, se je pred njo začela vib dolga vrsta nestrpnežev. Tudi taki s° se znašli, ki so prišli pomivat posodo, Skrba gospodinja srednjih let je za 1° opravilo imela prav vse pripomočke: pralni prašek, veliko plastično skledo in seveda kup umazane plastične P°' sode, ki jo sicer kupujemo po načelo enkratne uporabe. Vse je lepo priprt' vila in ko so ji roke do laktov izginile v milnici, se je mladenič grobo obreP' nil ob njo, naj vendar posodo pomNa doma. Prav malo je manjkalo, da to se čakajoči razbesneli, vsak je povedal svoje, fant, član zadruge pa je zagrozil, da bo vodno pipo zaprl. Kratk° a učinkovita grožnja. Gospodinja ie pobrala ves pribor, z milnico vred rt odšla izplakovat... v morje. Vsi priso1' ni so zaslutili, da nima pojma o ek0' logi ji.
Sicer pa, marsikdo se sprašuj0’ kako bo prihodnje poletje, še zlasa pa, ali bo Sesljan še naprej kopali^0 za vsak žep ali pa bo namenjen sam0 elitnemu turizmu, od katerega se iztržiti težke denarce. Načrtov je verjetno veliko, povprečnemu človeku Pa ostaja njih uresničitev neznank0-Morda pa nam bo le uspelo ohranu vsaj košček plaže za nedeljsko kop0', nje, pa čeprav se bomo morali na nje^ treti in kregati za prostorček, kot m°' lokdaj prej. (mi)
V Domu pristaniških delavcev razstava o načrtih za naše mesto
CGIL praznuje 30-letnico obstoja Danes razprava o bodočnosti Trsta
Umrla je Marinka Theuerschuh
Danes ob 9. uri bo v sklopu petdnevnega praznika, ki ga prireja NDZ -CGIL, v sejni dvorani Trgovinske zbornice, razprava na temo »Celovit načrt razvoja za Trst«, Srečanja se bodo udeležili deželni odbornik Carbo-ne, župan devinsko-nabrežinske občine Bojan Brezigar in miljski župan Wil-ler Bordon, predsednik Gorske skupnosti in zgoniški župan Budin ter drugi Predstavniki mestnih gospodarskih u-stanov.
Tema razprave je tesno povezana z razpravo, ki bi jo morala NDZ - CGIL odpreti sinoči. Žal je slabo vreme krepko ponagajalo organizatorjem. Največ »gmotne škode« je po vsej verjetnosti • povzročilo zaprtje kioskov, zaradi dežja pa tudi postavitev razstave »Načrti za Trst« ni stekla kot je bilo predvideno.
Kljub temu, da so razstavo šele postavljali v trenutku, ko bi jo morali °dpreti, nam je uspelo, da smo jo
videli v njeni končni obliki. Nekdo je sicer še pometal žagovino po pokvarjenem parketu telovadnice, ki so jo odprli v bivši kinodvorani Aldebaran, »Načrte za Trst« pa smo si lahko kljub temu nemoteno ogledali.
Prireditelji so si zamislili tako razstavo, ki ima namen predstaviti vse obstoječe predloge za razvoj Trsta. S pomočjo Pristaniške ustanove, pristaniških delavcev, Letovi-ščarske ustanove ter celo s sponsori-zacijo Coca-Cole, je NDZ - CGIL zbrala najrazličnejše podatke, načrte in makete, ki prikazujejo trende tržaškega razvoja na štirih ključnih področjih: industrije, znanstvenih raziskav, pristanišča in turizma.
Tako si bomo na razstavi lahko o-gledali, predvidoma vsak dan, od 9. ure zjutraj, načrt bodoče tržaške turistične luke, »sanjsko« Marino Mujo, prvo planimetrijo sinhrotrona, kako si EZIT predstavlja industrijsko cono
pri Orehu in še marsikaj. Načrti in makete bodo nedvomno vzbudili v o-biskovalcih veliko zanimanje in p>rav gotovo se bodo tudi spraševali, ali so to le načrti, ali je v tem res bodočnost Trsta, kar se sprašuje tudi NDZ -CGIL, ki je razstavo postavila tudi v polemičnem duhu.
Za vse, ki jih razstava kljub »polemiki« ne mika in bi se radi predali prazničnemu vzdušju, bo NDZ - CGIL odprla svoje kioske. V večernih urah bo igrala glasbena skupina Prisma, v ponedeljek zvečer pa bo na sporedu koncert ansambla Muja DOC Band.
O Danes odhaja v zasluženi pokoj namestnik tajnika pri tržaški pokrajini dr. Antonio Ressa. Ressa je bil celih 40 let zaposlen v upravi tržaške pokrajine, kjer se je izkazal za delavnega in strokovno izredno podkovanega funkcionarja. Od leta 1971 je vodil u-pravni oddelek pri tržaški pokrajini.
Umrla je Marinka Theuerschuh-Pisani, ki je s svojim izrednim izvajanjem in toplim glasom dolgo let kratkočasila in zabavala zveste radijske poslušalce. Bila je namreč članica radijskega odra, pri katerem se je udejstvovala od vsega začetka njegove ustanovitve in hvala njemu so njen glas poznali mnogi zamejski Slovenci.
Pokojnica se je rodila v Šoštanju pred 51 leti, v času vojne pa se je z družino preselila v Ljubljano, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Po vojni je družina Theuerschuh prišla v Trst, tu pa je Marinka dokončala učiteljišče. Kot rečeno pa je večji del življenjskih energij posvetila radijskemu igranju, se pravi delu, ki mu je posvečala veliko ljubezen in pozornost. Izčrpnejši spomin na pokojnico bomo objavili v nedeljski številki.
+	Prezgodaj je odšla od nas
I in nas zapustila
Marinka Theuerschuh Pisani
Pogreb bo jutri, v soboto, 30. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentabrsko pokopališče na Colu.
Žalujoči mož Franko, sinova Andrej z Veroniko in Marko z Deljo, sestri Renata in Breda, tast in tašča ter nečaki.
Marinka!
Vedno boš v mojem srcu
Kiki
Trst, Ropentabor, 29. avgusta 1986
Zapustila nas je
Marinka Theuerschuh Pisani
Igralka in zvesta članica Radijskega odra, ki je svojo ljubezen do igranja in slovenske besede delila z nami že od samega začetka.
Z mislijo na njetne radijske stvaritve, na naše skupno delo in tesne prijateljske vezi se ji hvaležno klanjamo v spomin.
Radijski oder
Trst, 29. avgusta 1986
Bivšemu odborniku in nadzorniku, predsedniku nadzornega odbora inž. Franku Piščancu izrekajo ob prerani izgubi žene Marinke iskreno sožalje upravni svet, nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Ob smrti Marinke Theuerschuh - Pisani, dolgoletne članice ŽPZ Repenta-bor izrekajo iskreno sožalje družini in svojcem članice zbora.
Svojemu članu in občinskemu svetovalcu Franku Pisaniju ter družini izreka iskreno sožalje ob izgubi drage soproge in mame Marinke Theuerschuh sekcija Slovenske skupnosti Repenta-bor.
Prof. Loredana Kočevar in gojenci harmonikarskega odseka Glasbene matice Prosek - Kontovel izrekajo globoko sožalje prijatelju Marku Pisaniju ob izgubi drage matere.
Župan in svetovalci občine Repen-tabor izrekajo iskreno sožalje svetovalcu Francu Pisaniju ob težki izgubi žene Marinke.
Ob smrti naše bivše kolegice Marinke Theuerschuh izrekajo globoko sožalje družini ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole F. Levstik - Prosek.
Uslužbenci Radia Trst A se občuteno klanjamo spominu na dolgoletno sodelavko, igralko Marinko Theuerschuh in izrekajo svojcem pokojne globoko sožalje.
Ob smrti Marinke Theuerschuh - Pi-ščanc izreka iskreno sožalje družini KD Kraški dom.
Ob izgubi tete MARINKE smo Franku, Andreju in Marku ob strani
Barbara in Martin
Družina Sivitz izreka globoko sožalje družini Pisani ob težki izgubi drage mame in žene Marinke.
V teh bolečih trenutkih se stisnemo k vam. Nadja, Rafko, Katja in Erik.
Največ pozornosti tečaju za kamnoseke
V polnem teku vpisovanja v tečaje Zavoda za poklicno izobraževanje
Po poletnem počitniškem premoru je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obnovil svoje delovanje. Y tem času pred začetkom novega Šolskega leta vlaga, kot že vrsto let, Največ truda v vpisovanje v nove tečaje. Prvi del vpisovanja je potekal Ze julija, šele po vpisih konec avgusta y v začetku septembra pa bo mogo-potegniti črto pod dokončnim številom tečajnikov v novem šolskem letu.
Doslej je bilo vpisovanje v enajst tečajev, ki jih je Dežela odobrila za tr-zuško pokrajino, dokaj neenakomerno razdeljeno. Po predvidevanjih je bilo največ povpraševanja po izpopolnjevalnem tečaju za programerje elektronskih računalnikov. V ta tečaj se -16 vpisalo že 27 dijakov. Vpisovanje se bo seveda nadaljevalo, a z rezervo, ^aj je število tečajnikov, ki lahko sle-tujo tečaju omejeno.
„ Dober je tudi vpis v prvi letnik te-caja s kvalifikacijo za tehnično u-Pravne uradnike, čeprav je vodstvo Zavoda pričakovalo večji odziv. Po vsej verjetnosti se bo vpis v ta tečaj SePtembra še povečal.
Posebno poglavje v prizadevanjih Slovenskega deželnega zavoda za poklic-,l:‘ izobraževanje predstavlja tečaj 5, kvalifikacijo za kamnoseke. Vodstvo i V(-da je imelo že štiri leta v načrtu ta tečaj, a mu ga ni uspelo izvesti faradi preskromnega vpisa. Letos je ja tečaj ponovno vključilo v program. Geželne oblasti so ga spet odobrile in tj Pati je, da bo tokrat, v letu proslav uvatisočletnice nabrežinskih kamnolo-
mov, končno lahko stekel. Vpis v tečaj je bil doslej spodbuden. Zavod je izvedel široko osebno akcijo po kra-ških vaseh, da bi pritegnil mlade fante, ki po končani obvezni šoli ne nameravajo nadaljevati študija, v ta poklic. Prednosti tega tečaja so precejšnje. Po opravljenem tečaju imajo udeleženci neprimerno večje možnosti za zaposlitev v primerjavi z zaposlitvami v drugih sektorjih. Prav zaradi tega tudi Tržaška trgovinska zbornica dobrohotno gleda na ta tečaj. Kamnoseštvo je bilo nekoč težak poklic, v zadnjem času pa so vsakovrstni stroji in druga moderna tehnološka sredstva omilila težaško delo; prav zato bi moral biti ta poklic za mlade
privlačnejši, kot na primer pred desetletji. Ob dosedanjem spodbudnem vpisu Zavod upa, da bodo vsi njegovi napori letos nagrajeni: številni mladeniči, ne samo s Krasa, temveč tudi iz Brega in iz mesta, ki se bodo šele septembra odločali o svoji nadaljnji življenjski poti, imajo s tečajem za kamnoseštvo priložnost, da se seznanijo z ustvarjalnim poklicem, ki jim bo odprl konkretne možnosti za hitro zaposlitev.
Poleg teh tečajev vpisuje SDZPI še v tečaje za mizarje, za vodenje malih obratov, za tehnike vzdrževalce mini in mikroračunalnikov, za dopisnike v angleščini ter v tečaje za vrtnarstvo in za vinogradništvo. Vpisovanja se bodo nadaljevala do 13. septembra. Tečaji s kvalifikacijo se bodo začeli 1. oktobra, isti mesec pa bodo stekli tudi večerni tečaji.
V Zgoniku festival z ansambloma Pro Arte in New Swing (juartet
Danes se na razstaviščnem prostoru pred županstvom v Zgoniku prične tridnevni festival komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija KPI Just Pegan iz zgoniške občine. Ta tradicionalna prireditev je bila običajno na sporedu v prvi polovici juh ja, letos pa so jo poskusno posticipdrali na konec avgusta, ko se je večina že vrnila z dopusta. Organizatorji so pripravili res privlačen zabavno-kulturni program, ki bo prav gotovo zadovoljil okuse vseh generacij, v upanju seveda, da bo tudi vreme prizanesljivo.
Kioske z jedačo in pijačo, srečolov in razstavo publikacij bodo danes odprli ob 19. uri. Od 21. ure dalje pa bo plesna zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana.
Sobotni spored bo veliko pestrejši in se bo pričel že ob 16. uri s tradicionalno briškolo in z bogatimi nagradami za najboljše pare. Ob 17.30 bodo prišli na svoj račun šoloobvezni in predšolski otroci, ki bodo v okviru slikarskega ex tempore imeli priložnost pokazati svojo risarsko spretnost. Osrednja atrakcija pa bo nastop priznanega jugoslovanskega narodnozabavnega pop ansambla Pro Arte, ki si je pred leti pridobil veliko popularnost predvsem z uspešnico »Tike tike tačke« in z drugimi zelo melodičnimi motivi. Ansambel Pro Arte bo zabaval občinstvo od 21. ure do enih zjutraj. V primeru slabega vremena pa bo koncert v dvorani športno-kulturnega središča v Zgoniku.
V nedeljo bodo kioske odprli ob 17. uri, nakar bo na sporedu koncert u-veljavljenega New Swing Quarteta s Pestnerjem na čelu, ki bo izvajal v
Težave zaradi včerajšnjega naliva
Včerajšnja popoldanska ploha je spravila na kolena promet po Barkov--'th in Miramarskem drevoredu, ga-® Kem pa naprtila izredno delo. V ^kaj urah je padlo na že razmočeno. Jpfnljo kar 32,6 milimetra dežja. Kstria kanalizacija ni uspela »pre-zeti« takega naliva, da so se v hi-Jih predelih mesta ulice spremenile Prave potoke. Najhuje je bilo kot ®ceno v Barkovljah in v Miramar---ern drevoredu, kjer se je na cesti-"u zbirala z blatom in kamenjem pomešana voda, ki je drla z brega. i^fs kateri avtomobilist se ni prebil
Poletje v Trstu prireja Galerija Ret-tori Tribbio 2, bo danes ob 20.30 nastopila v cerkvi v Ul. Rosario organistka Diana Petech. Izvajala bo predvsem skladbe italijanskih poznorenesančnih skladateljev, med najbolj znanimi so da Montona, Soncino, Fresco-baldi in Zipoh.
Diana Petech se je po končanem študiju klavirja posvetila preučevanju renesančnih in baročnih skladb za orgle in klavičembalo pod strokovnim vodstvom priznanih profesorjev,
kot
so James Edward Goettsche, Scott Ross, Kenneth Gilhert, Gustav Leon-hardt in drugi. Kot sohstka in v komornih zasedbah je nastopila že v I-taliji, Belgiji, Franciji in na Japonskem. Diana Petech je častni član Društva antične glasbe iz Nice (So-ciete de Musique Ancienne de Nice), kjer tudi poučuje interpretacijo itah-janske glasbe. Poleg tega se je uveljavila tudi na področju muzikološkega raziskovanja in strokovnega novinarstva.
eko mlakuže in je obtičal. Za čudo . bilo večjih zapletov pod železni-»um nadvozom med Rojanom in Bar-
J^ilci so imeli včeraj kakih 70 po-žef°V’ kor je voda vdrla v nižje le-prac, ^anovanja, trgovine in kleti, c 1 Sy. Ivanu se je podrl neki zid, tJ*6« ni bilo ob plohi hujšega vezav i n* kilo z napušči večjih tešile-’ c	tam so se morah ga-
š-.-j spoprijeti tudi z začepenimi strehi žlebovi.
VeJi io se je torej dokončno predali’ v Prihodnjih dneh se bo na-č^alo nestanovitno vreme z ob-še J 'j' dežjem, temperatura pa bo a^nadno padla.
^nes koncert 0r§anistke Petechove
Irmi 0kviru šeste izvedbe glasbenih in ^h pobud, ki jih pod naslovom
»Naš praznik« jutri in v nedeljo v Nabrežini
Na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini bo jutri in v nedeljo, 30. in 31. avgusta, »Naš praznik« ki ga po nekajletnem premoru prireja devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti. Praznik se bo pričel v soboto ob 16. uri. Prvi bodo prišli na svoj račun ljubitelji briškole, ki se bodo lahko pomerili v turnir-
Ob 19 uri bo koncert nabrežinske godbe na pihala, nakar bodo nastopili kotalkarji ŠD Polet Od 21. do 1. ure bo za ples igral ansambel Pomlad.
V nedeljo bo s pričetkom ob 10.30 okrogla miza o agriturizmu v občinski čitalnici v Nabrežini. Tema je aktualna iz več razlogov. Pred nedavnim je bil objavljen zakon, ki ureja agrituristične dejavnosti, le te pa imajo dokajšnje možnosti razvoja na Krasu in še posebej v devinsko-nabrežinski občim, kot izhaja med drugim iz njenega pravkar dokončno odobrenega regulacijskega
^''preostali nedeljski spored se bo odvijal v popoldanskih in večernih urah na iarišču Sokola kjer bodo ves čas delovali s pijačo in jedačo dobro založeni kioski Ob 19 ’ uri bodo nastopile ljubljanske mažoretke ob spremljavi Godbe T mbliana - Bežigrad O krajevnih in širših političnih problemih bosta nato govorila devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar in deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar. Ob 21. uri se bo pričel ples ob zvokih ansambla Zvezde. Praznik se bo zaključil ob 1. uri ponoči.
glavnem črnske motive. Po pohtičnem shodu bo večer zaokrožil domači narodnozabavni ansambel Lojzeta Furlana.	B. S.
Avstrijsko priznanje predsedniku pokrajine
V dunajski kavami, ki so jo impro-vizirah v gradiču Miramarskega parka kot spremljevalko razstave o Maksimilijanu Habsburškem, bo danes ob 18.30 avstrijski senator Helmut Krebs, odgovorni za turizem dunajske pokrajine, izročil predsedniku tržaške pokrajine Gianniju Marchiu visoko priznanje avstrijske državne ustanove za turizem. Prejel ga bo v znak prizadevanj za razvoj sodelovanja med Itahjo in Avstrijo in v okviru delovne skupnosti Alpe - Jadran nasploh.
Ob priložnosti bo posebno priznanje prejel tudi predstavnik avstrijske državne ustanove za turizem v Itahji, Michele Oberegger, ki je bil glavni sodelavec pri vseh pobudah, ki jih je v okviru italijansko-avstrijskega sodelovanja uresničila tržaška pokrajinska uprava.
• Razstava Sen valčka — Dunajska opereta v Italiji — bo na ogled le še do nedelje, 31. t. m. Ob delavnikih je razstava odprta od 10. do 13. ure in od 17. do 19.45, v nedeljo pa od 11. do 13. ure. Vstop v palačo Co-stanzi je prost.
Po dolgi in mučni bolezni je 27. avgusta nehalo biti plemenito srce naše drage in nenadomestljive žene in mame
Santine Canciani por. Baretto
Pogreb bo danes, 29. t. m, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v sve-toivansko cerkev.
so-
Žalostno vest sporočajo: mož Pavel, hčerki Magdy in Gracija skupno z bratom in sestro ter drugim rodstvom.
Trst, 29. avgusta 1986
29. 8. 1983	29. 8. 1986
Marica
Tri leta so že minila, a v naših srcih še vedno tli bolečma.
Alma in svojci
Trst, 29. avgusta 1986
Maria Campitelli o vlogi kulturnega društva Gruppo 78
V Trstu premalo posluha za avantgardo
SAGRA
Copy-art Piermaria Cianija je Gruppo 78 predstavil tudi v Galeriji TK
Maria Campitelli, predsednica in fac totum kulturnega društva Gruppo 78, je drobne postave a neverjetno trdne volje. Polna energije, ki ji ni opešala niti po dolgem "boju" s statičnimi strukturami, ki jih ima na razpolago kulturna stvarnost našega mesta, se Campitellijeva ukvarja z "multimedi-alnim sodobnim umetniškim izražanjem in z vsemi različicami copy-arta".
Tudi ona se je tokrat selila v Milje, kjer je postavila tri razstave copy-arta v okviru večnamenske pobude Mini-mi int,enti. Vprašali smo jo, kaj predstavlja ta devetmesečna uporaba razstavnih prostorov Beneške hiše v Miljah za skupino Gruppo 78. "Predstavlja veliko, kljub naslovu, ki specifično teži k minimizaciji. To je razstava, ki jo sestavljajo drobni, a zelo pomembni doprinosi. Miljska občina (končno se je zganila tudi javna uprava!) nam je dala na razpolago razstavni prostor in
nam omogočila tisk plakata in vabil. Za katalog seveda ni bilo denarja."
O pomanjkanju katalogov sta se pritožila tudi predstavnika skupine Pho-toimago in revije Juliet (slednja ja ob svoji razstavi, ki jo bodo odprli jutri, izdala posebno številko revije, op. ur.). Kako to, da ste pri tem v škripcih? "Nismo v škripcih samo zaradi tega... je pa res, da si ni mogoče predstavljati razstave brez kataloga. Časi, ko smo lahko pisali shede in jih razmnoževali s ciklostilom, so mimo. Vsaka razstava, še posebno moderne, zdaj že postmoderne umetnosti, mora pustiti neizbrisno sled kataloga. Katalogi pa drago stanejo. Za naše razmere, pri tem mislim na Gruppo 78 pa tudi na vse ostale sorodne skupine, je deželna finančna podpora zdaleč nezadostna. S tem, kar nam daje Dežela bi si lahko privoščili tisk enega kataloga na leto, ne preobsežnega in z okrnjenim števi-
lom barvnih fotografij. S takimi premisami pa bi se res ne imelo smisla ukvarjati z avantgardami."
Če nam to potoži Maria Campitelli, ki je v Trstu priredila "svetovno" premiero Harlekina Karlheinza Stockhau-sena, s francosko plesalko Zaza E. Dis-dier, klarinetistom Eliom Peruzzijem in režijo Giannija di Capue, je delovanje na tem področju res težavno. "Težavno? Nemogoče! Mi smo se leta 1978 združili, najprej kot skupina, nato pa uradno kot kulturno društvo, da smo lahko prosili za deželno subvencijo, ker smo se upirali nepremični upravi Muzeja Revoltella. Morda se ljudje ne zavedajo, da ima Trst muzej in galerijo, ki sta zaprta že dvajset let. Muzej, ki ga je predelal in preoblikoval arhitekt Scarpa, pa ostaja, kljub uradnemu odprtju, zaprt. Gruppo 78 je nastal, ker smo hoteli sprožiti debato o sodobni umetnosti v tem mestu, kjer nam stalno vsiljujejo le pogreto avstro-ogrsko enolončnico. Kronična statičnost javnih kulturnih struktur pa nas je v tem, žal, premagala.
Naše interese smo prevesili na copy-art, na mlade umetnike, ki uporabljajo fotoaparat in fotokopirni stroj. V tem resorju smo aktivni in pri tem mislimo tudi vztrajati. Sicer pa je Mi-nimi intenti odraz tega našega stališča." Kaj pa avantgardni in multimedi-alni party v hotelu Excelsior? "Enkrat samo smo ga naredili. Imeli smo glasbo, mladega umetnika, ki je predstavil svoje modne modele, ples... res multi-medialno. Prišlo je toliko ljudi, da smo morali zapreti vhod v hotel. Marsikdo me je vprašal, kdaj bomo ponovili pobudo. Ko bi vedeli, kako sem morala prositi miloščino pri zasebnih podjetjih, da smo priredili party! Tega res nisem pripravljena ponoviti. Zanekrat bi osredotočila vso pozornost v priredbo dveh fotografskih razstav in, upam, Minimi inenti 1987."	(e. I.)
C	Ifi

30. - 31. avgusta in 1. septembra HRIBENCA - ZABREŽEC
izleti
razne prireditve
včeraj-danes
kino
razna obvestila
ARISTON - 21.00 Fandango, dram., ZDA 1984; r. Kevin Reynolds; i. Kevin Cos-tner, Judd Nelson.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 L’anno del dragone, dram., ZDA 1985; r. Michael Cimino; i. Mickey Ro-urke, John Lone.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Ercole a New York, akc.; 'i. Arnold Schwarze-negger.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Un mer-coledi da leoni, dram., ZDA 1982, 100'; r. John Milius; i. Jean-Michael Vincent, William Katt.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Incontri molto particolari, porn.,
EDEN - 15.30, 22.00 Oriental Bine in 60 centimetri: 1’uomo-elefante, porn.,
□ □
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Agente 007: vivi e lascia morire, akc., VB 1973, 120; r. Guy Hamilton; i. Roger Moore, Jane Seymour.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Mad Max, oltre la sfera del suono, fant., Avstral. 1985, 108'; r. George Miller, George Ogilvie; i. Mel Gibson, Tina Turner.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Un bel pas-ticcio, kom., ZDA 1986, 110'; r. Blake Edwards; i. Ted Dansen, Howie Mandel.
EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 Scuola di sesso, er. dram., □ □
PENICE - 17.30, 22.15 II mlele del dia-volo, dram., It. 1986, 100'; r. Lucio Ful-ci; i. Corinne Clery, Srefano Madia;
. □□
MIGNON - 16.00, 22.00 Tootsie, kom., ZDA 1980, 110'; r. Sydney Pollack; i. Dustin Hoffman, Jessica Lange.
ALCIONE - Zaprto.
LUMIERE FICE - Zaprto še danes, 29. avgusta.
VITTORIO VENETO - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Pleasure Channel',
porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Mešani pevski zbor Primorec-Tabor
obvešča vse svoje člane, da bo prva vaja letošnje sezone v sredo, 3. septembra, ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah. Obenem vabi vse mlade ljubitelje zborovskega petja, da se ob tej priliki pridružijo.
50-letniki občine Dolina, ki se želijo udeležiti skupnega praznovanja, se lahko prijavijo pri Giustu Žerjalu, Dolina 425 -tel. 228254 še danes, 29. avgusta.
Skupnost vinogradnikov iz Podlo-njerja Ul. Masaccio 24, priredi v ponedeljek, 1. septembra, ob 20. uri predavanje na temo »Priprave na letošnjo trgatev«. Predaval bo inž. Miran Vodopivec, direktor kleti Vina Kras iz Sežane. Vabljeni vsi vinogradniki.
Mladinska skupina P. Tomažič vabi vse stare in nove pevke in pevce na prvo vajo nove sezone, ki bo v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici.
Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa vabi vse člane in prijatelje na REDNI SESTANEK, ki bo v torek, 2. septembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu.
Sekcija KPI M. Matjašič - Barkovlje priredi danes, 29., jutri, 30., v nedeljo, 31. t. m., ter v ponedeljek, 1. septembra, pri Rumeni hiši (Strada del Friuli 293) PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. Danes, 29. t. m., pričetek praznika ob 18. uri. Jutri, 30. t. m., ob 20. uri »Mali caba-ret« z Maro, Nevo in Germanom. V nedeljo, 31. t. m., ob 19. uri bosta spregovorila prisotnim Edvin Švab, član pokrajinskega tajništva KPI in dolinski župan ter Ester Pacor, članica pokrajinskega vodstva. V ponedeljek, 1. septembra, ob 18. uri večer solidarnosti z Nikaragvo ob izvajanju južnoameriške glasbe. Razstava in prodaja slovenskih in italijanskih knjig. Delovali bodo dobro založeni kioski ob prijetni glasbi. Vljudno vabljeni!.
Devinsko-nabrežinska sekcija SSK
vabi na
NAŠ PRAZNIK
ki bo jutri, 30. in v nedeljo, 31. t. m., na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini.
koncerti
Od 1. septembra do 2. oktobra 1986
bo na sporedu v Katedrali sv. Justa in v Evangeličanski cerkvi X. GLASBENI SEPTEMBER posvečen glasbi Maksimilijanovih časov in stoletnici smrti Franca Liszta.
prispevki
V	počastitev spomina drage Marice daruje Alma 10.000 lir za Slovenski dijaški dom v Trstu in 10.000 lir za VZPI-ANPI Repen.
V	počastitev spomina Mare Sosič daruje Marija Wilhelm 10.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Milko Vremec darujeta Anica in Justina Daneu 100.000 lir za popravilo openske cerkve.
poletne prireditve
menjalnica		NAKUPNI TEČAJI 28. 8. 1986	
Ameriški dolar 		..	1.395,—	Japonski jen 		8.—
Nemška marka 		687,—	Švicarski frank 		851.—
Francoski frank 		208.—	Avstrijski šiling 		97,—
Holandski florint 		608,—	Norveška krona 		190,—
Belgijski frank 		32,—	Švedska krona 		200,—
Funt šterling 		.. 2.070,—	Portugalski eskudo 		9,—
trski šterling 		.. 1.880,—	Španska peseta 		10.—
Danska krona 		180,—	Avstralski dolar 		800,—
Grška drahma 		10,—	Debeli dinar 				2,50
Kanadski dolar 		990,—	Drobni dinar 		2,60
			
	oam		
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 14. septembra na Piancavallo. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdiri-vo 30 - 2. nadstr., tel. 61011.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec priredi v nedeljo, 14. septembra, izlet k Sv. Gregorju pri Sodražici ob priliki zbora osme Levstikove brigade in odkritja spomenika padlim. Vabljeni bivši borci in ostali. Vpisujeta Marjo Zahar - tel. 228481 in Milka Žerjal - tel. 228230.
šolske vesti
Zadruga Ban priredi jutri, 30., in v nedeljo, 31. avgusta, pri Banih tradicionalno ŠAGRO POD KOSTANJI. Zabavala vas bosta ansambel Taims in Novi baroni.
KD J. Rapotec vabi ob 42. obletnici ustrelitve petih prebeneških kurirk na spominsko svečanost ob kresu danes, 29. t. m., ob 20. uri pri spomeniku.
Mešani pevski zbor Primorsko prične z vajami v ponedeljek, 1. septembra, ob
20.30	v Srenjski hiši v Mačkoljah. Vabljeni so tudi novi člani in ljubitelji zborovskega petja.
Danes, PETEK, 29. avgusta
JANEZ
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.50 - Dolžina dneva 13.28 - Luna vzide ob 0.41 in zatone ob 16.50.
Jutri, SOBOTA, 30. avgusta
SREČKO
PLIMOVANJE DANES: Ob 1.47 najnižja - 26 cm, ob 11.01 najvišja 16 cm, ob 14.29 najnižja 14 cm, ob 17.48 najvišja 16 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,3 stopinje, zračni tlak 1007,8 mb ustaljen, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 74-odstotna, padlo je 2,2 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Karim Abdalla Hela-yel, Alberto Allegretto, Valentina Rava-sini, Pasguale Moretta, Stefano Batticci, Martina Clarici, Giulia Bottizer.
UMRLI SO: 75-letna Ottilia Pellizzari, 79-letna Emilia Benvenuti, 89-letni Eral-do Sartori, 70-letna Carmen Petito, 78-letna Giovanna Canciani, 89-letni Er-vino Varini, 81-letna Stanislava Bizjak, 66-letna Maria Weis, 77-letna Carmela Marsilli, 72-letni Piero Serelli, 82-letna lolanda Bullo.
Ravnateljstvo državnega liceja F. Prešeren obvešča, da se pričnejo 1. septembra popravni izpiti; ob 8. uri pismena naloga iz slovenščine za "znanstveni licej in pismena naloga iz slovenščine in nemščine za klasični licej.
Šola Glasbene matice - Trst vpisuje nove gojence od 1. do 10. septembra od 9. do 12. ure v Ul. R. Manna 29.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois in oddelka za geometre sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti v ponedeljek, 1. septembra, ob 8.30 po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu DTTZ: italijanščina (1. a, 1. h, 1. geom., 2. c, 1. c, 2. geom., 3. a, 3. geom., 4. b, 4. geom.), trgovsko rač. (2. a, 2. b., 2. c.), stenografija (1. b); TOREK, 2. septembra, ob 8.30 na sedežu DTTZ: slovenščina (1. b, 2. b, 1. geom., 2. geom.), trgovinstvo (3. a, 3. b, 4. a, 4. b), strojepisje (1. a, 1. b,
1.	c, 2. c), angleščina 2. t. j. (1. c), stenografija (2. a, 2. b, 2. c); TOREK, 2. septembra, ob 8.30 na oddelku za geometre: tehnično risanje (1. geom.), gradbena tehnolog. (3. geom.), cenitve (4. geom.); SREDA, 3. septembra, ob 8.30 na sedežu DTTZ: nemščina 1. t. j. (1. a, 2. geom.). angleščina 1. t. j. (1. b, 1. c, 1. geom., 2. b), angleščina 2. t. j. (2. a, 2. c, 4. a), knjigovodstvo (3. a, 4. a); matematika (1. geom.,
2.	geom., 4. geom.). Podroben razpored tako pisnih kot ustnih izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda.
mali oglasi
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. avgusta 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Ros-setti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (TEL. 226210), ŽAVLJE (tel.274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel.274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
HIŠO Z VRTOM, tudi staro, kupim v Trstu ali bližnji okolici. Tel. 414542.
PRODAM vinsko kad iz murve 10 hi, domače izdelave, v dobrem stanju. Tel. 229234 v večernih urah.
ČEBELE v AŽ panjih ali brez njih prodam. Tel. 003867/72778 - popoldne.
DIPLOMANT trgovskega zavoda I. Cankar, z odsluženim vojaškim rokom, išče zaposlitev kot knjigovodja ali uradnik. Tel. (0481)798026.
PRODAM fiat 128 v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 211893 v večernih urah.	t
DEKLE išče manjše stanovanje v najem -lokacija mestno središče, Opčine ali Prosek. Telefonirati od 14. do 15. ure na št. 69392.
KUPIM staro hišo z vrtom na Krasu. Tel-568047.
PRODAM ali zamenjam za ape 50 ford transit diesel, karoserija v dobrem stanju, cena po dogovoru. Telefonirati p° 20. uri na št. 576546.
VAJENCA starega 15/16 let (obvezno znanje slovenščine) išče trgovina jestvin v predmestju Gorice-. Pismene ponudbe na Upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro »Vajenec«.
16-LETNO DEKLE išče prvo zaposlitev-Tel. 040/213182.
15-LETNO DEKLE išče zaposlitev kot cvetličarka ali kakršnokoli resno delo-Tel. ob uri obedov na št. 040/200882.
PRODAM puhalnik za seno. Tel-040/229279.
IŠČEMO vajenca za mizarska dela. Tel-040/228183.
HOTEL v Gorici sprejme v službo g05/ ■podično za hotelsko recepcijo. Pogoji-znanje jezikov, korespondence in hotelskega dela. Pismene ponudbe pošljite ali prinesite v Palače hotel, Korzo Italia 63,34170 Gorica.
PRODAM licenco za trgovino s sadjem in zelenjavo, jestvinami in drogerijo 1 možnostjo obratovanje na Krasu. Tel- v večernih urah na št. 040/225972.
IŠČEM knjige za prvi razred vzgojiteljske šole. Tel. 040/212633.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
razstave
V	Sesljanu na sedežu Turistične ustanove: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-letnici kamnolomov. Razstavljajo: Ivan Ballarini iz Šempolaja, Nino Bon iz Križa, Antonio Mosetti in Milan Pernarčič iz Nabrežine, Albert in Miloš Zidarič iz Šempolaja.
V	Palači Costanzi (Trg Unita) je do konca meseca na ogled zgodovinska razstava SANJE O VALČKU - dunajska opereta v Italiji.
Na Gradu sv. Justa so do 31. t. m. razstavljene STARINSKE MUČILNE NAPRAVE.
čestitke
MIRAMARSKI PARK
LUČI IN ZVOKI
Jutri, 30. t. m., ob 21. uri v nemščini in ob 22.15 v italijanščini.
GRAD SV. JUSTA
Danes, 29. t. m., ob 21.15: Promocijska revija HIT MUSIČA 86. V primeru slabega vremena bo revija v soboto, 30. t. m., ob isti uri. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM Poletna violinska šola
V nedeljo, 31. t. m., ob 20. uri v paviljonu Vile Bled na Bledu in v ponedeljek, 1. septembra, ob 20. uri v Glasbeni šoli Titovo Velenje: Zaključna koncerta gojencev poletne violinske šole, ki jo vodi prof. Igor Ozim in asistentka Christine Hutcap (Koln).
Kongresni center
Še danes, 29. avgusta: Četrti mednarodni simpozij mikrobne ekologije.
»POLETJE 86«
sezonske linije z letališča:
LJUBLJANA za:	PORTOROŽ za:
DUBROVNIK	BEOGRAD
PULJ	DUBROVNIK
SPLIT	MOSTAR
TIVAT	SARAJEVO
ZADAR	SKOPJE
	SPLIT
Danes praznuje 88 let ROZA POČ-KAR. Dragi mami, sestri in teti iskreno voščijo vsi, ki jo imajo radi.
Te dni je praznovala TATJANA PILAT svoj rojstni dan. Iskreno ji čestita Duša in ostali.
Včeraj je slavila svoj rojstni dan MAJDA ŠTOKA. Vse najboljše ter mnogo zdravja, veselja in sreče v nadaljnjem življenju ji želijo mama, tata, sestri in brata.
Danes, 29., jutri, 30. in v nedeljo, 31. t. m.
Praznik
komunističnega tiska v Zgoniku
Danes od 21. do 1. ure ples z ansamblom L. FURLAN.
Trg Unita 6 in
Prodaja kart in informacije: TRST, Ufficio Centrale Viaggi vse turistične agencije v Sloveniji
adria airways
Tržaška raziskovalna skupina SWG opravila zanimivo anketo
Za najstnike je spolnost stvar zrelosti za odrasle pa pereč problem moralnosti
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
WHAM! - THE FINAL
Senat in poslanska zbornica bosta Prihodnji mesec ponovno pričela razprave o zakonskem osnutku v zvezi s spolnostjo med mladoletniki in doraš-čajočo mladino. Problem je težaven, občasno celo pereč, saj prihaja do zlorabljanja mladoletnikov vse pogosteje, zlasti v problematičnih in neurejenih družinskih krogih. Pomanjkljiva spolna vzgoja med mladino nosi tudi svoj delež krivde, kljub številnim šolskim reformam pa se o redni šolski spolni vzgoji zaenkrat sploh ne govori. Argumenta se pristojni izogibajo kot vrele kaše.
Toda kaj menijo o tem mladoletniki? Iz ankete, ki jo je izvedla neka tržaška družba in ki bo v kratkem objavljena lahko sklepamo, da se mladi veliko bolj zavedajo nevšečnosti, ki jih zgodnja spolnost povzroča. 91 odst. naraščajnikov, ki še niso dopolnili 14. leta starosti, še ni imelo spolnih odnosov in jih slednji tudi še ne zanimajo. Samo 4 odst. njihovih vrstnikov je že okusilo popolno spolnost. Iz gornjega lahko sklepamo, da so ideje mladoletnikov jasnejše in treznejše od idej marsikaterega odraslega. Pripisati pa je treba, da tako mladi kot odrasli v veliki meri sploh ne vedo, da se v parlamentu, oziroma v poslanski zbornici že dalj časa razpravlja o zakonskem osnutku, ki bi ščitil osebo in moralo mladoletnikov. V tem oziru so številke Porazne: nepoznavanje je priznalo kar 58 odst. odraslih in 64 odst. mladoletnikov, ki so istočasno dodali, da jih o Parlamentarnem postopku ni nihče informiral.
V nadaljevanju ankete tržaške raziskovalne skupine lahko razberemo, da je 67 odst. mladih izpod štirinajstih let Proti spolnim odnosom pri tej starosti, Ce že bodo sestavili ustrezen zakon, je namreč po njihovem mnenju prav, da sPolna dejanja zakonsko prepovedo, tudi če bi to bila prostovoljna osebna izbira. Odstotek se zviša na 78 za primere, ko bi partner bil že odrasla oseka. Sklepamo lahko, da uživa spolnost med vrstniki večjo naklonjenost. Mla-rloletniki namreč menijo, da se ne čutijo dovolj zrele za take izkušnje, še
manj pa za spolne »igre«, ki po njihovem mnenju še zdaleč niso nedolžne.
Tudi pomanjkljivost spolne vzgoje, ki je marsikateremu tako imenovanemu pedagogu trn v peti, so priznali mladoletniki: v tem primeru pa se z njimi strinjajo tudi odrasli, saj jih je 92 odst. pristalo na morebitne zakonske posege na tem področju. Kaže pa, da so to breme mnogi odvrgli s svojih ramen: 55 odst. staršev meni, da bi se morali s spolno vzgojo ukvarjati v družinskem krogu, vsi ostali pa so nalogo porazdelili med šolske vzgojitelje, ustanove in druge dejavnike. Za spolno vzgojo v družini se je opredelilo 43 odst. mladih.
Presenetljiva pa je vsekakor zaključna ugotovitev ankete. Mladi in odrasli ne polagajo tolikšne važnosti na moralnost ali nemoralnost, temveč na zrelost posameznika, v primeru da
gre za mladoletnika, za spolno občevanje med mladoletnikom in odraslo osebo pa pride v poštev predvsem odgovornost slednje. O depravaciji sploh ni govora. Kajti na vprašanje: »Kaj meniš o odrasli osebi, ki ima spolne odnose s fanti ali dekleti izpod štirinajstega leta?« jih je 43 odst. odgovorilo, da igra tu glavno vlogo prav neodgovornost, 24 odst. jih meni, da so-taka dejanja znak nezrelosti, samo 13 odst. pa je prepričanih, da so take odločitve skrajno nemoralne.
Iz napisanega lahko torej sklepamo, da je mladina kolikor toliko osveščena in da se zaveda, da je za spolnost vedno čas. Verjetno pa na to prepričanje vpliva tudi stopnja družbenega razvoja, saj med mladimi prevladuje mnenje, da mora človek postopoma zoreti in doživeti številne izkušnje preden se odloči za spolnost, zakon in družino.
No in na žalost tudi zadnje delo najpopularnejše rock dvojice Wham! George Micheael in Andrew Ridgeley sta se dokončno odločila za razpustitev, me-nežerji pa so ta legendarni razpust skrbno zrežirali in dobesedno osmešili skupino Wham!, ki je pripravila svojim zvestim oboževalcem še zadnji best sel-ler z logičnim naslovom The Fi-nal. Ta dvojna plošča zajema več znanih in manj znanih uspehov kot Careless Whisper, A Different Corner, nato še Fantas-tic in nekaj songov iz nepozabnega albuma Make It Big. Torej legendarna dvojica je zbrala vsa svoja najboljša dela in jih sedaj ponuja kot zadnjo večerjo poslušalcem in ljubiteljem glasbe. Kakšne poti pa bosta ubrala glasbenika? Andrevv je izjavil, da bo poizkusil s filmsko kariero, medtem ko bo George Michael nadaljeval svojo pevsko, avtorsko in glasbeno pot, ki bo po mojem mnenju zabeležila še marsikateri uspeh, saj ima talenta na pretek m ne manjka mu izkušenj. Naj omenim, da Michael zelo rad sodeluje tudi z ostalimi svetovno znanimi umet-
Z nagradami sodelujejo še:
LP
niki in govori se že o Arethi Franklin in Stevieju Wonderju. Torej ta neutrudni glasbenik in pevec nam pripravlja še marsikatero presenečenje.
Dvojni album The Final zajema še naslednje pesmi: Wham Rap!, Young Guns, Bad Bovs, Club Tropicana, Wake Me Up Before You Go-Go, Freedom, Last Christmas,. Everything She Wants, I'm Your Man, Blue, Bat-tlestations, Where Did Your He-art Go, The Edge Of Heaven.
filmi na tv zaslonu
JOVANKA E LE ALTRE - Jovanka in ostale, Italija, 1960.
Režija: Martin Ritt.
Igrajo: Silvana Mangano, Jeanne Moreau, Vera Miles, Carla Gravina, Barbara Bel Geddes, Richard Basehart, Pietro Germi, Romolo Valli.
RAI 1, nocoj ob 13.45.
V začetku šestdesetih let je italijanski film spet posegel po vojnih in partizanskih temah. Carlo Ponti je zaupal De Sici film s Sophio Loren La ciociara. Rossellini je posnel kozmopolitski film Era notte a Roma, kjer nastopajo ruski, angleški in ameriški oficir v zasedenem Rimu. Producent Dino De Laurentis je poiskal ameriškega režiserja M. Ritta za film o petih jugoslovanskih lepoticah, ki se vse zaljubijo v istega nemškega vojaka.
Jovanka in ostale drago plačajo svojo nedovoljeno ljubezen. Partizani jim za kazen ostrižejo lase do golega in izženejo. Ta lepa dekleta begajo po deželi, dokler ne srečajo skupine partizanov, ki jim izkažejo razumevanje.
RAJSKI KOTIČEK - »Paradistorg«, Švedska, 1976.
Režija: Gunnel Lindblom. Igrajo: Brigitta Valberg, Sil Ruud, Margaretha Bys-trom, Inga Landgre.
TV LJUBLJANA, nocoj ob 23.00.
Švedski režiser Ingmar Bergman je s svojimi zelo značilnimi eksistencialnimi filmi in psihodramami ustvaril pravcati filmski žanr, ki bi ga lahko imenovali »Bergmanovsko dramo«. Lindblomovo delo naravnost spominja na to vrsto filmskih del.
Rajski kotiček je počitniška domačija na deželi, kjer se poleti zbirajo člani velike meščanske družine, ki sicer živijo med letom razpršeni in ločeno. Počitnice v Rajskem kotičku postanejo zato priložnost za razgovarjanje in odkrivanje problemov, konfliktov in drugih težav, ki pestijo posamezne člane družine.


Atlra
| DO Slak la
Iskra TOZD Elaktroakuitlka
Saiana
Glasovnica za Vročih 10
K------------------
Ime in priimek:......................................................
Naslov:...............................................................
Glasujem za:..........................................................
Moj predlog:.........................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
RAI 1
13.00	Balet: Maratona d'estate una sera... a Londra
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Jovanka e le altre It. 1960, r. M. Ritt, i. S. Ma J. Moreau, C. Gravina)
15.30	Lutkovna serija:
Muppet Show
16.00	Risanka: Pac Man
16.50	Nanizanka: Sette spose pr fratelli '
17.40	Risanka: Tom Story
18.30	Nadaljevanka: Una coccai
re
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Zabavni spored: Colossi . giochi delTesploratore 21-30 Koncert: Concefto Italia
22.15	Dnevnik
22.20	Koncert:
Concerto Italia (2. del)
23.30	Knjižne novosti
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0°10 Šport:
kolesarstvo in ženska odb
1 C RAI 2	j
13.00	Dnevnik
13.15	Nanizanka:
Saranno famosi
14.10	Mladinska oddaja: Lavventura, vmes risanka Scooby Doo in nanizanka Rasmus e il vagabondo
16.55	Film: La bella addormentata (dram., It. 1942, r. L. Chiarini, i. L. Ferida, A. Nazzari)
17.50	Šport: evropsko prvenstvo v atletiki
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nanizanka:
II commissario Koster - Un caso molto semplice
21.35	Nanizanka:
Sguadriglia Top Secret - Missio-ne a Saigon
22.25	Dnevnik
22.35	Dokumentarec: II diario ameri-cano (3. del)
23.25	Dnevnik
23.35	Film: Un capriccio di Caroline Cherie (kom., Fr. 1953, r. J. De-vaivre, i. M. Carol, J. C. Pascal)
A rai 3 _________________“_____n
11.15	Televideo
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne vesti
19.25	Dokumentarec: Sardegna fermo posta
20.00	Informativna oddaja: Geografia oggi - II suolo: profili e processi
20.30	Neposredni prenos: Miting v Riminiju, vodi E. Mentana
21.30	Dnevnik
21.55	Gledališka predstava: II proces-so di Shamgorod
Film La bella addormentata je na sporedu na RAI 2 ob 16.25
RTV Ljubljana
18.10	Poročila
18.15	Spored za otroke - Življenje v kapljici vode
18.45	Nanizanka: Modro poletje (2. del)
19.10	Risanka
19.24	TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
in Vremenska napoved
19.50	Poučnozabavna oddaja: Želeli ste, poglejte
20.10	Ne prezrite
20.20	Angleška dokumentarna serija: Kondorjev let - Ocean, puščava in redek zrak (2. del)
21.20	Risanka
21.30	Dnevnik
21.55	Vremenska napoved 21.58 TV nocoj in jutri 22.05 Nanizanka:
Bergerac (19. del)
23.00	Kultura bivanja
23.00	Film:
Rajski kotiček (dram., Šve. 1976, r. G. Lindblom, i. B. Valberg, S. Ruud, M. Bystrbm)
|>IP) TV Koper_____________________J
17.00	Otroški program, vmes risanka Lamu in naniz. Damico Gipsy
17.55	Stuttgart: evropsko prvenstvo v atletiki
18.55	TV novice
19.30	TVD Stičišče
19.45	Glasbena oddaja: Koncert skupine New Swing Ouartet
20.30	Stuttgart: evropsko prvenstvo v atletiki
22.10 TVD Vsedanes 22.20 Dokumentarec 23.30 Nanizanka: Lucy
Zaradi evropskega atletskega prvenstva Odprta meja odpade. Na sliki italijanska atleta Mei in Cova. Med drugim bo danes na vrsti finalni tek na 200 metrov za ženske in moške ter sto metrov z ovirami
CANALE 5
6-25 Nanizanke: Ma ler Moore, 8.451
9.15	Dalle nov cingue, 9.40
10.00	Una fa: americana
,,	12.40 Lou Granl
i/o Nadaljevanka •30 Film: Rosmund boino (zgod, It. C. Campogallie Rossi Drago, J. ce)
l6-30 Nanizanke: H
17.30	II mio am: ky, 18.00 Lalbe: mele, 18.30 Dal aRe cingue, 19.(
2n baldo’19-30 K°i •3° Nadaljevanka 25 9no del Toro ( ■30 Nanizanke: L
23.30	Sceriffo York, l.OOIrons
Reteouattro
Nanizanki: I giorni di Rrian, 9.20 Mary Be-
10 in 2jamin
Film: La vendetta del-la vecchia signora (dram., ZDA 1964, r. B. Wicki, i. I. Bergman, A. Quinn)
11.50	Nanizanka: Svvitch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Where’s Huddles, Wheelie and the Chopper Bunch, Banana Splits, La valle dei donosauri
14.15 Nanizanke:	Bravo
Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton
15.45	Film: La promessa (dram., ZDA 1981, r. D. Taylor, i. C. Sarandon, M. Christense)
17.50	Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Mai dire si, 19.30 Westgate
20.30 Zabavni program: Le follie di W le donne, vodita Amanda Lear in Andrea Giordana
22.50	Šport: tenis - Turnir Flushing Meadovvs
ITALIA 1
8.25 Nanizanki: Sanford & Son, 8.50 Daniel Boone 9.40 Film: La vera storia di Jess il bandito (vestern, ZDA 1957, r. N. Ray, i. R. Eagner, H. Lange)
11.00 Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge
in ob 13.30 T. J. Hoo-ker
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Tarzan, Thunder-birds, Lo specchio ma-gico
17.55	Nanizanke: La fami-glia Addams, 18.15 Star Trek, 19.15 I ra-gazzi del Computer
20.00	Risanka: Memole dol-ce Memole
20.30	Nanizanka: Master
21.25	Film: Oggi a me... do-mani a te (vestern, It. 1968, r. T. Cervi, i. B. Spencer, M. Ford)
23.05 Športna oddaja: Šport spettacolo
0.10 Nanizanki: Le sorelle Snoop, 1.15 Kazinsky
TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste
15.30	Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Nanizanka: Viaggio in fondo al mare
17.30	Risanke: Kimba, 18.001 predatori del tempo,
18.30 Uomo tigre, 19.00 Charlotte
19.30	Nanizanki: Mork e Mindy, 20.00 Ouattro in amore
20.30	Film: Storia de fratelli e de cortelli (dram., It. 1972, r. M. Amendola, i. M. Arena, T. Au-mont)
22.30	Nanizanka: I nuovi Rookies
23.30	Film
1.15 Nanizanka: Missione impossibile
^ TELEFRIULI
13.00	Film: Il grande gaucho (pust., r. J. Tourneur, i. G. Tierney, R. Calho-un)
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Nanizanka: Mr. Horn
19.30	Dnevnik
20.40 Film: Super Kong (pust., r. P. Leder, i. G. McDonald, F. Taylor)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: The Bold Ones
!	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Stoji učilna zidana (ponov.); 9.00-10.00 Glasbeni almanah (1. del); 10.10 Koncert; 10.55 Oktet Gallus; 11.20-13.00 Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12.00; 13.20 Zborovsko tekmovanje Seghizzi; 13.40 Glasbeni almanah (zadnji del) 14.10-17.00 Poletni mozaik (1. del): plesna ura sede, iz filmskega sveta, beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Poletni mozaik (zadnji del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00 Poročila; 5.00-8.00 Jutranji spored; 8.05 Za šolarje; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Odlomki iz baleta Šartek;
14.30	Človek in zdravje; 14.40-15.25 Popoldanski mozaik; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Našim po svetu; 22.30-24.00 Iz glasbe-
ne skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 00.05-4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.20	Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8 00 Val 202; 13.00 - 15.00 Mladi val radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Piranski glasbeni večeri.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 7.15,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 7.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash-back; 9.00 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.40 V petek z ...; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program; 15.00 Tednik o kulturi in umetnosti; 15.45-19.30 Splash; 16.15 Ansambel Casadei; 16.33 Blitz; 17.45 Metal Health; 18.00-18.30 Pulj kliče Koper; 18.45 V petek z ...; 20.00-06.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasena matineja - v studiu Majda; 19.00 V svetu fantazije (otroška oddaja); 20.00 Mix time; 21.30 Nočni val - vodi Igor.
v	V priredbi goriške Pro Loco
Danes posvet o ljudskih pevcih Deset skupin na folklornem festivalu
V Gorici se bo danes pričel 13. mednarodni posvet o ljudskih izročilih, ki se v našem mestu vrši sočasno s folklornim festivalom. Posvet bo v dvorani pokrajinskega sveta. Pričetek je predviden ob 9.30. Po uvodnih pozdravih bodo na vrsti poročila z diskusijo. Napovedanih je kar precej poročevalcev. Tudi udeležencev bo zelo veliko, saj ti prihajajo iz raznih evropskih pa tudi prekomorskih dežel. Letošnji posvet se vrši pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije za ljudsko umetnost IOV, ki deluje v sklopu UNESCO. Ta organizacija prireja vsako leto, izmenično v raznih kontinentih, posvete o ljudskih umetnostih. Predvideno je, da bo tak svetovni kongres prihodnje leto v Evropi. Obstaja možnost, da bi ga priredili v Gorici.
Na letošnjem posvetu bodo govorili o ljudskih pevcih. Zaradi obilice poročevalcev bo posvet danes dopoldne in popoldne, nadaljeval se bo, in tudi zaključil, jutri v dopoldanskem času.
Večje zanimanje širše publike pa seveda gre folklornemu festivalu. Ta bo trajal tri dni. Danes zvečer bo slovesen začetek v veliki telovadnici UGG. Po bakljadi po mestu se bo nocojšnja izločilna prireditev pričela ob 21.30. Napovedane so francoska skupina Roudelet-Felibren iz provansal-
skega mesta De Chateau-Gombert, italijanskega skupina San Geminiano iz sardinskega kraja Sestu, češkoslovaška skuzpina Szottes iz Bratislave, romunska skupina Dacia iz Ploestija, ter španska skupina Virgen De la Vega iz Murcie.
Jutri, v soboto, ob 21. uri, pa nastopijo avstrijska, še ena italijanska, finska, grška ter jugoslovanska skupina, slednja iz Skopja.
V nedeljo popoldne, od 16.30 dalje, bo od Spominskega parka do Trga Battisti, parada folklornih skupin ter
godb na pihala. Ob 18.30 bodo na trgu podelili priznanja najboljšim skupinam. V nedeljo zvečer pa bo v telovadnici gala predstava. Naslednjega dne, v ponedeljek zvečer, je napovedana izredna predstava značilnega španskega plesa flamenco.
Folklorne skupine bodo, v okviru sodelovanja med Pro Loco in občinami ter društvi, v nedeljo dopoldne nastopile v raznih krajih na Goriškem. V Sovodnjah, pred tamkajšnjim Kulturnim domom, bo v nedeljo, ob 11. uri, nastop makedonske skupine.
Čez nekaj dni olajšave v prometu
Najbrž se bodo že v nedeljo nehale težave avtomobilistov, ki morajo čakati v dolgih vrstah, predno pred njimi zagori zelena semaforska luč na mostu čez Sočo pri Zagraju. Baje so delavci podjetja, ki so popravljali in utrjevali most čez katerega gre veliko prometa, z delom končali. Avtomobilom bi bil od nedelje dalje dovoljen spet prost promet. Sicer bodo kasneje most zaprli še nekaj dni, ker bodo takrat morali delo dokončati. Ni še znano ali bo čez most že takoj dovoljen promet tudi avtobusom in tovornjakom. Ti morajo sedaj skozi Sovod-nje, kar domačinom povzroča precej težav. Morda bo treba počakati še nekaj časa predno se stanje normalizira.
Od ponedeljka dalje pa bodo spet vozili vlaki na progi Gorica-Redipuglia. Petnajst dni so namreč vlake nadomestili z avtobusi. Progo so namreč popravljali. Uredili so vse kar je potrebno za položitev dvotirne proge. Vlaki bodo zasedaj še vedno uporabljali samo enotirno progo.
Razstava o francoskih Burbonih odprta v palači Attems
Skupina okrog petdeset francoskih oboževalcev dinastije Burbonov je bila včeraj v Gorici. Prišli so, da bi se poklonili spominu zadnjega francoskega kralja, Karla X. Burbonskega, ki je 6. novembra 1836, torej pred 150 leti umrl v Gorici, v vili grofa Coronini-Kronberg, ter bil pokopan v samostanu na Kostanjevici. Prišli so v palačo Attems, kjer je bila dopoldne otvoritev razstave dokumentov, ki govore o le nekajdnevnem življenju te kronane osebnosti v našem mestu, kot tudi o pogrebih drugih članov njegove rodbine, ki so umrli kasneje, in ki so prav tako kot on pokopani na Kostanjevici.
Ob tej priložnosti je v Gorico prišel tudi sedanji vodja burbonske dinasti-
Delovišče in javna dela na občinski seji v Sovodnjah
V sredo se je sestal občinski svet v Sovodnjah, ki je imel na dnevnem redu odobritev vrste tekočih sklepov. Svetovalci so ratificirali nekaj sklepov, ki jih je odbor sprejel v mesecu juliju in avgustu. Med temi naj omenimo načrt za organizacijo delovne skupine za brezposelne v prihodnjem letu, ki predvideva zaposlitev skupine desetih delavcev in delovodje. Vsakega bi zaposlili za 76 šesturnih delovnih dni. Skupina naj bi skrbela za čiščenje medkrajevnih občinskih cest. Predvideno finančno breme si bo v večji meri prevzela država (17 milijonov lir), poltretji milijon pa bo pristavila občina iz svojih sredstev.
Prav tako je občinski svet soglasno odobril odločitev odbora, da se nujna dela za obnovo podov v šolski stavbi v Rupi dajo v zakup podjetju, ki že obnavlja streho. Dodatni strošek znaša 10 milijonov lir. Župan Primožič je ugotovil, da dela za obnovo rupenske šole uspešno napredujejo, po vsej verjetnosti pa ne bodo dokončana do začetka šolskega leta. Za prva dva tedna pouka se zato postavlja vprašanje prevoza otrok v sovodenjsko šolo ali kake druge rešitve, za katero bo odbor čim-prej poskrbel.
Svetovalci so nato razpravljali o zagotavljanju finančnih sredstev za gradnjo drugega dela občinskega grezničnega omrežja. Sklenili so najem dveh posojil v skupni vrednosti 230 milijonov lir. Svet je vzel na znanje, da ni bilo pripomb k varianti splošnega regulacijskega načrta in načrta obrtniške cone, s katerim so v območje za zazidavo vključili še 3 tisoč kv. m površine ob železniškem nasipu.
Soglasno je občinski svet tudi sklenil, da se ponovno sproži postopek za razlastitev, potem ko je pokrajinski nadzorni odbor zaradi previsokih cen zavrnil sporazum o odkupu zemljišč.
Odbornik za javna dela je orisal načrt za varianto ceste na Vrhu, pri kateri bodo z dodatnimi 7 milijoni stroška uredili odtok vode s predvidenega parkirišča, asfaltirali še 'en cestni odsek in zgradili nižji zid. Svet je varianto odobril.
Manj pšenice v Vipavski dolini
V silosih Živilske industrije Mlinotest v Ajdovščini so prevzeli okoli tisoč ton pšenice, kolikor so znašali presežki iz letošnje letine v Vipavski dolini. Odkup je bil večji kot prejšnja leta, čeprav manjši od pričakovanj in napovedi. Pridelek pšenice je bil namreč zaradi vremenskih nezgod, tako tudi burje, manjši od načrtovanega in zaradi tega se je seveda tudi odkup zmanjšal. Pri tem so na Vipavskem pridelali od 3,5 do 4,5 ton pšenice na hektar površine.
Ob tem naj sporočimo, da je Kme-
tijski kombinat Vipava, to je družbena kmetijska organizacija, izvedel ra-jonizacijo površin v Vipavski dolini. Z rajonizacijo so določili zemljiške komplekse, na katerih bodo pridelovali posamezne kulture. Poudarek bo tudi v prihodnje dan pridelovanju grozdja, sadja, poljščin s koruzo in pšenico, in drugim kulturam, ki lahko uspevajo v milem vipavskem podnebju. Pri načrtovanju pridelave namenjajo izredno veliko skrb namakanju zemljišč.
(m. d.)
GLASBENA MATICA GORICA
Vpisovanje v šolo GLASBENE MATICE se prične 1. septembra in zaključi 12. septembra. Vpisovanje je vsak delavnik v Ul. Croce 3 od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Pojasnila tudi po telefonu (št. 84508).
Naknadno bo vpisovanje v podružnicah v Sovodnjah, Doberdobu in Štandrežu.
Zadovoljstvo doberdobskih staršev ob skorajšnjem odprtju nove šole
Doberdobska podružnica Nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom Ivan Trinko iz Gorice bo kmalu začela s svojim delom. Stavba je že nared in upati je, da bo vse steklo kot po načrtu ter da bo z novim šolskim letom že delala s polno paro. Za Doberdob je bil ta objekt nujno potreben. Pomembno vlogo bi morala nova šola igrati tudi ker bo zelo blizu za otroke z Laškega, poleg tega pa bo lahko sprejemala šolsko mladino z vsega Krasa. Do sedaj so bile namreč težave s prevozi in starši so bili vedno v skrbeh, ko so pošiljali svoje otroke v Gorico.
Slednji so seveda razmeroma zadovoljni. Tudi nekateri stroški se bodo znatno zmanjšali. Nekaj staršev smo vprašali kaj mislijo o tem. Jožica Pao-letti nam je povedala sledeče: »Zadovoljna sem predvsem zaradi bližine šole. Nekateri stroški bodo omiljeni, poleg tega pa bo kontrola nad otroki tudi večja. S profesorji bo lažje pogovoriti se in tudi stikov med starši in šolniki bo več. To pa bo po mojem mnenju pozitivno vplivalo na uspehe otrok. Upam tudi, da bodo stiki med šolo in vaško skupnostjo pestrejši in usmerjeni k sodelovanju. Mislim še, da bo vse to pozitivno vplivalo tudi na otroke. Vaška skupnost bo po mojem mnenju tesneje povezana. Do sedaj so morali naši otroci v Gorico. Tu
so se pomešali med druge otroke iz goriške pokrajine. Z ene strani je bilo to pozitivno, resnici na ljubo pa se mnogi niso uspeli vživeti. Sedaj pa bi se moral položaj izboljšati.«
Govorili ste o stroških. Kje so bile najhujše težave?
»V mojem primeru sem morala odštevati mesečno kar dva abonmaja za avtobus. Poleg tega pa pridejo v poštev še drugi stroški, ki so velikega pomena v družini samo z eno plačo.«
Kaj pa težave s prevozi? Ali je bilo tako hudo za otroke?
»Ta problem bo rešen sam po sebi. Otroci so prihajali domov utrujeni, kar je večkrat vplivalo tudi na študij. Kljub vsemu pa je oddaljenost prispevala k večji samostojnosti otrok samih in tega ne gre podcenjevati. Seveda želim si, da bi šola začela delovati že v novim šolskim letom in upam, da ne bo nobenih birokratskih ovir. Kar se tiče pa profesorskega zbora, ki bi moral poučevati v Doberdobu, se še nič ne ve. Žal pa se je nekaj vaščanov že odločilo, da bo svoje otroke pošiljalo naprej v goriš-ko srednjo šolo. Baje naj bi ostali v istem okolju, da bi ne preživeli prevelikih šokov ob menjavi profesorjev. Mislim pa, da je tako ravnanje nekoliko proti šoli v Doberdobu. Vse, za kar smo se v prešnjih letih borili, zlasti
glede prevozov, ni nobenega nič naučilo. Rada bi še dodala, da smo v pre-šnjem letu mame ostro protestirale zaradi tega problema. Žal pa je bilo zelo malo posluha na naše zahteve in vsa stvar se je le zelo malo izboljšala.
Mislim pa, da bo šola prinesla vasi tudi ugled. Za Doberdob je velikega pomena, ker se še ne ve, če bo srednja šola ostala v Ul. Alviano ali pa se bo morala preseliti drugam. Vsekakor je za vso našo skupnost srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu velik dosežek.«
Klavdija Ferfolja je tudi izrazila podobne misli. Dejala je naslednje: »Brez dvoma bo z novo šolo odpravljen največji problem, tj. prevoza otrok. Starši smo se vedno zavzemali za to, da bi naši otroci bili čim manj na cesti in prepuščeni samim sebi. V zadnjih letih pa ni imelo prevozno podjetje nič posluha za naše težave. Poleg tega sem tudi zadovoljna, ker bodo otroci pod večjim nadzorstvom in bo tudi lažje vzpostaviti stike s profesorji. Ko bo šola stekla, se bodo morali tudi starši potruditi, da bo šola naklonjena njihovim zahtevam in potrebam. Upati je torej, da bo slovenska srednja šola v Doberdobu začela z delom že v mesecu septembru in da bo kmalu postala del doberdobske skupnosti.«
MARKO JARC
je, Alfonz, ki živi v Madridu. Burboni so namreč vladali tako v Franciji kot v Španiji in še drugod po Evropi. Njihova dinastija ima skoro tisoč let.
Ob včerajšnji otvoritvi razstave, ki so se je udeležili tudi zastopniki oblasti ter goriškega kulturnega sveta, kot tudi razni plemiči, so govorili župan Scarano, predsednik Pokrajine Cumpeta ter odbornik za kulturne dobrine De Grassi. Cumpeta je poudaril pomen francoske revolucije v juliju 1830, ki je za vekomaj odpravila monarhistični režim v Franciji, ter dejal, da je prav, da se zgodovinski dogodki tudi kritično obelodanijo. To potrebo imamo predvsem v naših krajih, kjer se prepleta zgodovina raznih držav in narodov. De Grassi pa je povedal, da bodo v bodočem muzeju na grajskem griču eno sobo posvetili Burbonom, oziroma njihovemu bivanju pri nas, kar bo seveda privabilo francoske turiste.
K besedi se je oglasil tudi Alfonz Burbonski, ki je, seveda po svoje, prikazal dogodke iz prejšnjega stoletja in tudi povedal marsikaj novega o odnosih med raznimi vejami družine Burbonov.
Francoski lojalisti so bili v sredo v Trstu, sinoči pa gostje v Formentinije-vem gradu v Števerjanu. Danes gredo čez mejo, kjer se bodo v samostanu na Kostanjevici poklonili spominu tam pokopanih kraljevih osebnosti.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško- priredi v torek, 9. septembra, enodnevni izlet v San Marino. Vpisovanje 1. in 2. septembra od 10. do 12. ure na sedežu v Ul. Croce 3. Istočasno bodo sprejemali prijave tudi za piknik ob Soči, ki ga v nedeljo, 7. septembra, prireja pobrateno društvo upokojencev iz Solkana.
Doberdobska sekcija VZPI-ANPI priredi 13. in 14. septembra izlet v Zagreb (ogled velesejma), Jasenovac in na Koza-ro. Prijave in podrobna pojasnila pri Mili, do 31. avgusta.
KD Briški grič iz Števerjana priredi v nedeljo, 7. septembra, izlet na Brione. Vpisujeta Silvan Pittoli in Romano Jure-tič.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 31. avgusta, izlet v Karnijo z vzponom na Coglians. Odhod ob 6. uri s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi.
Društvo nadalje obvešča, da bo 5. in 6. septembra delovna akcija za dograditev petega objekta Doma pri Krnskih jezerih. Informacije pri predsedniku društva.
kino
Gorica
VERDI 18.30-21.30 »La mia Africa«.
CORSO 18.00-22.00 »Nightmare 2. La ri-vincita«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Prendimi inten-samente«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 »Mačji sindrom«, 21.00 (Pula po Puli) »Obljubljena dežela«.
DESKLE 19.30 »Testament«.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Angela Ceslin por. Ghiotto iz glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgoro.
Vlado Klemše
s na krožni poti poii mont biancom
Za drag denar smo dobili prostor na skupnem ležišču, ki je, kakor smo lahko pogruntali po velikih zibajočih skodlah na tleh, dokaj pogosto poplavljeno. Ob kratkotrajni nevihti, ki se je razbesnela okrog desete ure, ko smo bili že vsi na pogradih, pa je skozi okno pričela vdirati voda. Se dobro, da je dež kmalu prenehal in da smo si slabo voljo pregnali s šalami in dovtipi na račun oskrbnice, bujnih oblin, ki smo jo mimogrede kvalificirali za Španko. Ne bo pretirano, če povemo, da v Sloveniji danes najbrž takega zavetišča ne premoremo. Mogoče bi se dalo primerjati le staro zavetišče pod Špičkom!
Pod Mont Biancom se poleg raznih planinskih tran-zverzal križajo tudi evropske peš poti. Tu poteka E 2 peš
Ledenik La Mer de Glace, nad njim skupina Grandes Jorasses (4206m). Ledenik skoraj doseže dno doline Arve med Chamoni-xom in krajem Argentiere
pot, ki povezuje Sredozemsko morje s Severnim morjem, ki je, kot kaže, precej obiskana. In prav v zavetišču au Bon-homme smo doživeli še eno presenečenje, tokrat prijetno. Srečali smo popotnika, ki je govoril po naše in ki je pred
devetimi dnevi odpotoval (peš) iz Nice. Nismo hoteli bit) vsiljivi, vendar pa nam radovednost ni dala miru. Pa je bij možakar na srečo zelo zgovoren in nam kar sam razkril svojo zgodbo. Poročen je bil s Slovenko, slovenščine pa se je naučil od hčerke, ki živi v Ljubljani in ki jo tudi redno obiskuje. Povedal je, da namerava spotoma na Mont Blanc, čeprav je brez primerne obutve, ker so mu čevlje nekaj dnevi ukradli...
Tudi naslednjega dne nas je čakala dolga in še kat zahtevna pot, čeprav ni bilo treba več sestopati in se vzpe' njati. Do večera bi morali prispeti v gorsko vasico leS Contamines v dolini Montjoie, v nadmorski višini okrog 1200 metrov.
Steza, z markacijami TMB in GR 5 se ves čas spušča v dolgih in ne prestrmih ovinkih. Na začetnem delu na) nekaj časa spremlja gosta megla, ki pa se kmalu razblini-Zaradi zgodnje ure, lahko precej od blizu opazujemo svit' ce, ob stezi pa občudujemo raznoliko cvetje. Tranzverzajo zapustimo za nekaj časa na planini Jovet. Škoda bi bito, če ne bi obiskali čudovitih ledeniških jezerc, kakih 20j' metrov više, od koder pada v močnem slapu hudournik-Pokrajina je enkratna in ni nam žal, da smo semkaj lezli v opoldanski pripeki.
43. Mednarodni filmski festival v Benetkah
Pred odprtjem tistega, ki naj bi kljub vsemu bil in ostal najpomemb-nejši filmski festival na italijanskih Ueh, si postavljamo vrsto popolnoma upravičenih vprašanj, čeprav že vemo, da nanje ne bomo dobili takojšnjih odgovorov. Morda teh odgovo-r°v ne bomo dobili nikoli.
Vprašanje, kako bo z zadnjim letom Pondijeve uprave, je upravičeno, a hkrati retorično. Beneški bienale bo (riaj bi) letos sprejel nov statut. Pri tem bi morali predvsem spremeniti cJen, do danes v veljavi, da ni mogo-če podaljšati štiriletne mandatne bobe direktorjem posameznih sekcij.
sedanjem statutu bi se moral Gian t-uigi Hondi, ki je že štiri leta za krmi-lom festivalske barke, dokončno posloviti od Lida, kjer je med drugim že vodil filmsko manifestacijo v času tik Pred "kontestacijo", ko so leta 1973 ukinili festival, glej naključje, zaradi ^ustreznega statuta.
Prav statutarne spremembe pa bi luhko pripomogle k ponovnemu usto-ličenju lombardskega kritika na Lidu, zofo je naravno- vprašanje, ki si ga Postavijo vsi operaterji, prav to: bo Pondi res nehal voditi beneški filmski festival? No comment.
Še eno vprašanje, na katerega bi radi dobili odgovor, pa ga ne bomo zfepa: Kdaj bodo na Lidu tako uredili razmere, da bo filmski festival res za-uoščal potrebam gledalcev, gostov ter Predstavnikov tiska in kritike? Saj so festivali menda zato, da gledamo fil-me- Če izhajamo iz tega načela pa moramo priznati, da je beneški festival od glave do repa danes uperjen Proti gledalcu.
Pisk kaznujejo v hotelu Excelsior, vse ostale pa v dvoranah (v eni še uihaš s težavo) festivalske palače in ^ (nepokriti) areni. Zloglasni "Teatro fenda“ so razdrli (pametno), a ga niso Uadomestili s kako drugo dvorano 'nespametno), dvorane Casinoja so Prepustili novorojenemu filmskemu Sejmu (pametno), drugih dvoran pa nu Lidu ni (neizpodbitno dejstvo). vPrašanje o razmerah in prostorih, le ni tako iz trte izvito, kot bi si lahko misliif Za odgovor nanj pa bomo mo-ruli verjetno počakati spremembo sta-ufe in morda celo namestitev novega ‘rektorja. Njega bomo vprašali tudi,
kdaj bo
prašali
vsem, ki ob festivalu delajo m garajo, spet na voljo menza. Nekdo fe /e namreč dal letos zapreti, morda skritem upanju, da se bomo, sestra-ani, selili v restavracije? No comment.
Stran pripravila
Eva Fornazarič
Tekmovalni in netekmovalni spored Rondijeve »Mostre«
Francoska in italijanska filmska produkcija na festivalu, ki mežika državam severne Evrope
V najpomembnejšo sekcijo beneškega festivala, v tisto, ki se lahko letos ponaša z rimsko številko XLIII, je tokrat zdrknilo pet francoskih filmov in štirje italijanski. Kje so tisti časi, ko je krmar Rondi podpiral Noetovo teorijo "od vsake (države) po en par"?
In rčs, razen častnih izjem Francije in Italije, bosta v sekciji Venezia XLIII dva filma iz Velike Britanije, dva iz Španije, dva iz Sovjetske zveze, dva iz ZDA in....cela kopica takih, ki jim selektorji niso "ustvarili" para. Med državami, ki se v Benetkah predstavljajo z enim samim filmom so Grčija, Danska, Madžarska, Švica, ZRN, Norveška, Švedska, Finska, Argentina, Portugalska in Japonska. Noetovo zlato pravilo se je res izgubilo med šifro XLII in XLIII, pri tem pa so nedvomno pridobile države severne Evrope, ki so jim po nepisanem pravilu na stežaj odprta vrata Berlinskega festivala, nekoliko manj pa vrata Benetk in Cannesa.
Tudi s tem "odprtjem na sever" je skušal Rondi dokazati, da je zanimiva ("avtorska", kot jo sam rad imenuje) in raznolika ponudba najboljša vizitka kateregakoli festivala.
Pri uspehu festivala ima svoj delež tudi izbira selektorjev, ki sestavljajo tekmovalni spored. Nekatere avtorje in igralce namreč še vedno moti, če odkrijejo, da je ob njihovem trudu sicer napisana prestižna oznaka "Venezia XLIII", toda brez pripisa "v tekmovalnem programu".
Letos je polemiko o tekmovalni sekciji načela Claudia Cardinale, nosilka glavne vloge Comencinijevega filma La storia (Zgodovina). Ko je odkrila, da se njena upodobitev Morantejeve Ide ne bo mogla potegovati za zlate leteče levčke, je sicer lepa in pridna
Claudia zarohnela "Mar to ni film?". Režiser Comencini pa nič. Celotna festivalska afera se je zato zaključila z ogorčeno izjavo Cardinalejeve, da ne bo prišla v Benetke in z umirjenim stališčem režiserja, ki se javno čudi njenim izgredom.
Prav nič pa ni protestiral Michel Deville, časovno zadnji francoski avtor, ki ga je Rondi vključil, izven konkurence, seveda, v program "Venezia XLIII". Njegovo krimiriako Le palto-quet (dobesedno pomeni človek s pal-tojem, v prenesenem smislu pa tudi capin) je francoska kritika sprejela brez velikega navdušenja, na Lidu pa se lahko Deville še vedno ponaša s svojimi igralci (Fanny Ardant, Philip-pe Leotard, Jeanne Moreau in "palto-quet" Michel Piccoli). Sicer pa nudi
izbor letošnjih francoskih filmov možnost zanimivega preverjanja stanja današnje francoske filmske in tudi gledališke scene, kjer eni in isti igralci teptajo odrske deske in stopajo pred kamero. Najzgovornješi primer bo Meld Alaina Resnaisa. Resnais se je predstavil v Benetkah pred dvema letoma s filmom L'amour a mort, v katerem so nastopali Fanny Ardant, An-dre Dussolier, Sabine Azema in Pierre Arditi. Melo je gledališka drama Hen-ryja Bernsteina, ki jo je v pretekli pariški sezoni postavil na oder Resnais z že omenjeno četverico igralcev. Dvajset dni snemanja in 10 milijonov frankov, pa so vsi štirje igralci in režiser že na poti v Benetke (Seveda v netekmovalni sekciji).
Around Midnight (na sliki Dexter Gordon, Bertrand Taverier in Francois Cluzet)
Francoski film, ki ga je Variety, dobesedno koval v zvezde pa je zadnji trud režiserja Bertranda Taveriera Atour de minuit (Okrog polnoči). Režiser je na tem, da ga preimenujejo v mojstra in prav gotovo bo beneška predstavitev filma, ki pripoveduje o prijateljstvu med mladim francoskim grafikom Francisom Paudrasom in saksofonistom Budom Powellom, pripomogla k temu. Posebnost filma je v igri sax tenorja Dextera Gordona, svetovno znanega jazzmana in učenca slavnega Powella. Tavernieru je tako še enkrat uspelo, da je spravil pred filmsko kamero priletnega neprofesionalnega igralca, obenem pa si je režiser tokrat privoščil film o svoji veliki ljubezni do jazza. JMekateri bi mu za ta francosko—ameriški filmski podvig že vnaprej podelili enega izmed beneških levov...
Konkurenca pa je letos res močna in tudi italijansko produkcijo bodo branili solidni avtorji (Avati in Maselli) in zanimiv outsider Mazzucco. Vendar so tokrat Italijani na boljšem predvsem na področju igralcev, ki bi se lahko potegovali za beneške nagrade. Mar-cello Mastroianni igra nosilno vlogo v Anghelopoulosovem O Melissokomos (Let), Diego Abatantuono se je Avatiju na čast zresnil, Luca Barbareschi pa bi se rad uveljavil z Mazzuccom. Med igralkami izstopa predvsem Valeria Go-lino, lepa in obetajoča interpretka Ma-sellijeve Brune.
Njo bi lahko ogrožale rosno mlada sovjetska igralka Tatjana Drubič (Kra-ni menja, moj talisman, Varujme moj talizman), že omenjena Sabine Azema in Maggie Smith, ki nastopa v angleškem romantičnem filmu Jamesa Ivory-ja A Rooom with a Wiew (Soba z razgledom).
Kričeče barve ameriške zastave v nočni sekciji »Venezia giovani«
Prizor iz filma Big Trouble in Little China
Filmske zanimivosti v obrobnih sekcijah
vi ,^°^e9 tekmovalnega in netekmovalnega programa in po neprijetni ugotovit da je "Venezia giovani" filmska sekcija, ki pride na vrsto šele pozno ponoči, v*® ostaja na Lidu še cela vrsta obrobnih sekcij. Venezia speciali A m B, Teden dike, Venezia TV, Documenti in Venezia De Sica, če pri tem namerno opusti-1T1"	beneški zgodovini, ki ga je festival
tw e- vz.uicu camies*eya	• Iz teh sekcij, ki so obrobne le na
Dnr^' se iz leta v leto "rešujejo" filmi in avtorji, ki jih je urad
1 isnila v stran, s tem pa jim še ni odvzela dejanske vrednosti.	.	.
Vzemimo letošnji beneški festival. V "Venezia speciali bodo predvajali
Ulo
ostavil po vzorcu canneskega "marcheja". Iz ten seKcij, k.i so uuiuuuc ^ ““ iz leta v leto "rešujejo" filmi in avtorji, ki jih je uradna selekcija sicer
bodo
itopSi
Lin- P°meinben je filmski dokument Miguela Littina Acta genera	,
tttin se ie	„ rsio jn v domovini posnel vse kar se je dalo
egal življenje v domovini, ki jo še
tura. Najmanj, kar lahko storimo
Nekriatlko° b^si"'medili spored projekcij tudi po alternativni, "ženski" liniji. Dvedt°,bi lahko sledil izključno režiserkam. Letos jih je na festivaiu res veliko_ 4.JLtekmuieta za zlate leve, Pilar Miro z Werther]em in Mai Zetterlmg z Lm°r°s°i Conny Templeman kljubuje Američanom s filmom Nanou; dela Mane Mal ?emberg in Jutte Bruckner spadata v odsek B sekcije Venezia specia , avtnr°l®a Nadie Tass je izbrala posebna komisija kritikov; Karin Brandauer je avtor- TV'filma in Lidia Montanari je vključena v sekcijo mladih italijanskih prP, ]ev 'Venezia De Sica". Tudi te sekcije ne bi smeh v Benetkah nikakor 2retl' Pa jo žal večkrat.
Kljub naslovu "Beneški festival premagal strah terorizma", s katerim predstavlja revija Variety letošnjo filmsko manifestacijo na Lidu, in kljub pomenu ameriških filmov, ki jih je Rondi vključil v hollywoodski program "Venezia giovani" (na lestvici najbolj gledanih filmov v ZDA so Ali-ens na prvem mestu, Heartburn na tretjem, Ruthless People na četrtem in About Last Night na desetem!) bodo filmski zvezdniki ZDA masivno dezertirali Benetke.
Med odsotnimi Meryl Streep in Jack Nicholson (glavna junaka filma o zakonskih stiskah dveh uspešnih new-jokčanov Heartburn) ter Debra Win-ger in Robert Redford (oba igrata v Reitmanovem Legal Eagles, ki je zaenkrat šele na 18. mestu lestvice v Va-riety). Še celo (navidez) neustrašni Kurt "Snake Plisskin" Russel je iz "terorističnih" razlogov ostal raje doma in je prepustil predstavitev svojih znanstvenofantastičnih avantur v futuristični Little Chini režiserju Johnu Carpenterju (Big trouble in Little China, po petih tednih predvajanja na 41. mestu).
Še dobro, za Rondijev festivalski prestiž, da so ameriški režiserji po-gumnejši od igralcev. Vse namreč kaže, da bo na Lidu prisoten režiser Ken Harrison, edini Američan, ki v tekmovalnem programu predstavlja
domačo proizvodnjo s filmom On Valentine^ Day. Z njim bodo v Benetke prišli John Badham (avtor Animal Ho-use in Ghostbusters predstavlja tokrat Short Circuit), že omenjeni John Car-penter, Ivan Reitman (za Legal Eagles), brata David in Jerry Zucker ter Jim Abrahams, ki so podpisali noro komedijo Ruthless People ter Edward Zwick, avtor About Last Night.
Manj "terorističnih" zadržkov imajo ostali štirje avtorji, ki brezupno kljubujejo ameriški premoči v sekciji "Venezia giovani". Projekcij v poznih nočnih urah ("Venezia giovani" pomeni predvsem to) bodo namreč deležni še avtorji filmov Jubiaba (Nelson Pereira dos Santos - Brazilija), The American Way (glej, glej! Maurica Philipsa - Velika Britanija), Nanou (Conny Templeman - Francija in Velika Britanija) in Ping Pong (Leong Po-Chih - Hong-Kong).
Po vsem tem pa še posebno izstopa "junakinja" Cameronovega filma Ali-ens Sigourney Weaver, ki je sprejela Rondijevo povabilo na Lido. Njej in Jimu Belushiju, bratu pokojnega Johna, gre vsa naša solidarnost, saj so "pa-parazzi" in zbiralci slavnih podpisov, slabši kot najbolj ogabne, sluzaste in zobate filmske pošasti.
Retrospektiva Glaubera Roche
Vsakoletna retrospektiva beneškega festivala je tokrat posvečena glasniku in najvidnejšemu predstavniku brazilskega novega filma (cinema novo) Glauberu Rochi (rojen v Victori da Congu-ista, Bahia 1938 - umrl Rio de Ja-neiro 1981). Uprava festivala, na katerem so kritiki še malo pred smrtjo ostro napadli Rocho, se bo torej mojstru oddolžila postumno. Na programu je njegov filmski opus v celoti, od prvega kratkega filma O patio (1958) do zadnjega igranega filma A idade de terra (1980). Na Lidu si bomo lahko ogledali še O barravento (1961), Deus e o diabo na terra do sol (1964), Amazonas, Amazonas (kf 1965), Maranhao (kf 1966), Terra em transe (1967), O dragao da Maldade contra o santo guerrie-ro (1969), Der leone have sept ca-becas in Cabecas cortadas (1970), O cancer (TV 1972), Historia do Brasil (1974), Claro (1975) in Di Cavalcanti (kf 1977).
Poleg filmov bo na Lidu na ogled tudi razstava režiserjevih risb in slik.
Sigourney Weaver
RAI Na Lidu
Na Lidu bomo tokrat pisali "telev zija", izgovarjali pa bomo čisto eno; tavno "RAI", saj se vse Tri mreže ital janske državne televizije predstavljaj kot producent ali koproducent kar tr najstih filmov. Za dobršnim delom n< slovov, za katere je RAI odštela znatn vsote denarja, se sicer skrivajo prvem ali drugi celovečerni filmi italijanski avtorjev, RAI pa se lahko kljub tem (oz. tudi zaradi tega) ponaša še z z, dnjim filmom Grka Thea Anghelopoi losa Let, s Comencinijevo Zgodbo i Avatijevim Božičnim darilom. Kval teto investicije RAI pa bomo lahko Benetkah merili tudi v pristno telev zijskih delih kot so Bergmanov Zna ali O cancer brazilskega mojstra Gli ubera Roche. Z znakom RAI 3 in RAI v špici bosta predstavila svoja prvenc tudi italijanski kritik Alberto Abruzzi se (ki običajno biča sredstva javnec obveščanja (!) v tedniku L'Espressc avtor Slabokrvnosti ter teoretik in si miolog (ukvarja se s TV in filmom) G anfranco Betettini. On nas bo povab na Zadnjo mazurko.
Včeraj na 14. evropskem atletskem prvenstvu v Stuttgartu tudi en svetovni rekord
V ospredju predstavniki Velike Britanije
Iz Stuttgarta naš dopisnik
BRUNO KRIŽMAN______________
Svetovni rekord Britanke Withbread v metu kopja je bil tehnični dogodek na atletskem EP v Stuttgartu. Emotiv-STUTTGART no pa se je vse zgo-1986 dilo zvečer. Po zmagi na 800 m je Sebastian Coe povedal: »To je bila moja najtežja zmaga.« Sovjetinja Nadježdja Olizarenko pa je bila še bolj slovesna: »Srečna in ponosna sem, da sem osvojila prvo zlato za Sovjetsko zvezo«. Za preporod v sovjetski ekipi je poskrbela tudi Olga Bondarenko na 3.000 m.
Domačin Schmidt je povzdignil v nebesa sicer močno prazen Neckar stadion po teku na 400 m ovire. Bil je že njegov tretji evropski naslov po vrsti. Ves dan pa so se gledalci ogrevali in vzpodbujali deseterobojca Hingsčna in Wenzta v boju proti Britancu Thompsonu. O predstavi Thompsona pišemo na prvi strani. Prisotni angleški navijači so po zmagi kljub kraljici Elizabeti izobesili transparent »Daley for president«. Predstavo pa sta zaključila oba Nemca, ki sta se
v zahvalo svojim privržencev slekla majici in ju vrgla med gledalce. Izkazalo se je, da sta tudi onadva ram-bovske narave.
Seveda je treba omeniti britansko trojko na 800 m in že tretji zaporedni naslov za Marito Koch na 400 m. Dober je bil tudi ženski disk, medtem ko je Bolgarka Kostadinova trpela zaradi mraza in dežja in dosegla samo 2 m v skoku v višino.
Jugoslovanov razen Miliča včeraj ni bilo na startu. Italijani pa so pokazali manj, kot je bilo od njih pričakovati. Dolgoprogaš Aritibo 13’29”03, Mei 13’30”36 in Cova 13'31”18 so se edini izkazali in se zelo varno uvrstili v finale na 5.000 m. Izpadla sta šprin-terja na 200 m Tilli (20”74) in Pavoni (20”85). Enaka usoda je doletela tudi Ribauda na 400 m (6”22).
VČERAJŠNJI FINALI
Disk (ženske)
1. Sachse (NDR) 71,36 m; 2. Hristo-va (Bol.) 69,52 m; 3. Hellmann (NDR)
68,26	m; 4. Meszynski (NDR) 65,20 m; 5. Mitkova (Bol.) 63,89 m; 6. Jer-makova (SZ) 63,20 m; 7. Costian (Rom.) 61,42 m; 8. Katewicz (Polj.)
58,36	m; 9. Losch (NDR) 56,54 m; 10. Storp (ZRN) 56,46 m; 11. Bergmanu
(Nor.) 53,58 m; 12. Head (VB) 52,04 m; 13. Golubič (Jug.) 48,80 m; 14. VVeber (Av.) 45,58 m.
400 m (ženske)
1. Koch (NDR) 48”22;	2. Vladikina
(SZ) 49”67; 3. Miiller (NDR) 49”88; 4. Km me I man n (NDR) 50”43;	5.
Thimm (ZRN) 51”15; 6. Kočembova (ČSSR) 51”50; 7. Ficher (Fr.) 51”91; 8. Lix (ZRN) 52”89.
800 m (moški)
1. Coe (VB) 1’44”50; 2. McKean (VB) 1’44”61; 3. Cram (VB) 1’44”88; 4. Druppers (Niz.) 1’45”53; 5. Ostrowski (Polj.) 1’45”53;	6. Braun (ZRN)
KOLAJNE
NDR
V. Britanija
SZ
ZRN
ItaUja
Bolgarija
Španija
Portugalska
Švica
ČSSR
Švedska
Romunija
Francija
Nizozemska
Z S B 5 5 4 3 1 2 2 3 5 2 1 1 1 3 1 1 3 0 1 0 1 10 0 10 0 10 0 0 1 2 0 1 0 0 0 1 0 0 1
1’45”83; 7. Collard (Fr.) 1’45”96; 8. Kalinkin (SZ) 1’47”36.
800 m (ženske)
1. Olizarenko (SZ) 1’57”15; 2. VVodars (NDR) 1’57”42; 3. Kurina (SZ) 1’57”73; 4. Bussmann (ZRN) 1’58”57; 5. Strna-dova (ČSSR) 1’58”89; 6. Junghiatu (Rom.) 1’59”22;	7. Kirjučina (SZ)
1’59”67; 8. VVachtel (NDR) 2’00”02.
Višina (ženske)
1. Kostadinova (Bol.) 200 cm; 2. Isa-jeva (Bol.) 193 cm; 3. Turček (SZ) 193 cm; 4. Bicnias (NDR) 190 cm; 5. Helm (NDR) ISO cm; 6. Redetzky (NDR) 190 cm; 7. Bulkowska (Polj.) 190 cm; 8. Davies (VB) 187 cm; 9. Juha (Madž.) 183 cm; 10. Kosizina (SZ) 183 cm; 11. Kirchmann (Av.) 183 cm; 12. Trjdinska (Polj.) 179 cm.
Krogla (moški)
1. Giinthor (Švi.) 22,22 m; 2. Timmer-mann (NDR) 21,84 m; 3. Beyer (NDR) 20,74 M; 4. Andrei (It.) 20,73 m; 5. Nil-sen (Nor.) 20,52 m; 6. Stolz (ZRN) 19,89 m; 7. Milič (Jug.) 19,85 m; 8. Gelhausen (ZRN) 19,76 m; 9. Krieger (Polj.) 18,53 m; 10. Andersen (Nor.) 18,45.
400 m ovire (moški)
1. Schmid (ZRN) 48”65; 2. Vasiljev (SZ) 48”76; 3. Nylander (Šve.) 49”38;
4. Tomov (Bol.) 49”62; 5. Semkov (SZ) 50”02; 6. Alonso (Šp.) 50”30; 7, Tom-melein (Bel.) 50”45;	8. Kaloyannis
(Gr.) 51”83.
3.000 m (ženske)
1. Bondarenko (SZ) 8’33”99; 2. Puica (Rom.) 8’33”92;	3. Murray (VB)
8’37”15; 4. Budd (VB) 8’38”20; 5. Sa-molenko (SZ) 8’40”35; 6. Šupijeva (SZ) 8’40”74; 7. Buerki (Švi.) 8’44”44; 8. Sergent (Fr.) 8’47”52; 9. Van Hulst (Niz.) 8’49”22; 10. MichaUek (ZRN) 8’57”28.
Deseteroboj
1. Thompson (VB) 8.811; 2. Hingsen (ZRN) 8.730; 3. VVentz (ZRN) 8.676; 4. Voss (NDR) 8.450; 5. Apajčev (SZ) 8.199; 6, Freimuth (NDR) 8.197; 7. Plaziat (Fr.) 8.196; 8. Blondel (Fr.) 8.185; 9. De Wit (Niz.) 7.962; 8. Ek-berg (Šve.) 7.830.
DANAŠNJI FINALI
16.30:	palica; 18.50:	kopje (ž);
19.10: daljina (m); 19.30 : 200 m (m);
19.45	: 200 m (ž); 20.05: 100 m ovire;
20.25	: 3.000 m zapreke; 20.45: 400 m (m).
STUTTGART PO TV
Rai 2: 17.30 - 19.35; TV Koper: 17.55 in 20.30; TV Montecarlo: 16.30.
Po včerajšnjih odločitvah prizivne komisije italijanske nogometne zveze
Pri Udineseju »sproščeni«, pri Triestini pa ogorčeni
Tenis: odprto prvenstvo ZDA
Prekinitev zaradi dežja
NEW YORK — Slabo vreme ni prizaneslo niti organizatorju mednarodnega teniškega turnirja na odprtem prvenstvu ZDA. Srečanja tretjega dne se namreč zaradi dežja niso pričela in ob zaključku naše redakcije tudi novih informacij, da so se tekme začele, nismo prejeli.
V prvem kolu pa velja omeniti zmago Italijana Claudia Pistoiesija, ki je brez težav premagal Šveda Ulfa Ste-lunda s 6:1, 6:4, 6:4. V drugo kolo se je uvrstil tudi ameriški veteran Jimmy Conors, kj je s 6:2, 6:2, 6:2 premagal Šveda Henrika'Sundstroma.
Še nekaj izidov 1. kola:	Mecir
(ČSSR) - Gullikson (ZDA) 7:5, 7:6, 6:4; Van Rensburg (J. Afr.) - Pugh (ZDA) 6:3, 6:4, 6:4; Složil (ČSSR) -Carlsson (Šve.) 7:6, 6:2, 6:2; Nystrom (Šve.) - Giammalva (ZDA) 6:1, 6:4, 6:2; Gomez E(kv.) - Perez (Ur.) 6:3, 7:6, 6:1.
RIM — Razsodba prizivne komisije italijanske nogometne zveze je slednjič znana: pretežna potrditev prvostopenjskih sklepov, srečne izjeme, ki jim je športna pravica vsaj delno prizanesla pa že snujejo načrte za. bližajočo se tekmovalno odobje. Rimski »novopečeni« drugoligaš Lazio, namerava kar pošteno okrepiti svojo igralsko zasedbo, kajti nadoknadenje 9 točk zaostanka nikakor ni enostaven p>osel, še zlasti ne v prvenstvu, kakršno je tisto v B ligi, ki je vselej izjemno naporno, izenačeno ter dolgotrajno.
Povsem drugačno pa je razpoloženje v Piši. Predsednik društva, ki ji je prizivna razsodba preprečila obstanek v A ligi, Anconetani napoveduje, da bo nemudoma zahteval sklicanje izredne sel je CONI, v teku katere naj bi skupno razpravljali o nadvse oporečni vsebini razsodbe. Anconetani je raz-
burjeno izrazil prepričanje, da gre tudi tokrat za poseg mafije, ki, kot kaže, no namerava prizanesti niti nogometu. V Empoliju je bojazen pred morebitnimi spremembami dokončno popustila, društvo se bo odslej posvetilo pripravi bližnjega prvoligaškega prvenstva. Vicenza si je sicer »na i-grišču« priborila napredovanje, šp>ort-
Tako v A ligi
Juventus, Roma, Napoli, Fiorentina, Torino, Inter, Milan, Atalanta, Como, Verona, Sampdoria, Avellino, Udinese (—9), Ascoli, Brescia, Empoli.
Tako v B ligi
Piša, Bari, Lecce, Triestina (—4), Vicenza, Bologna, Genoa, Cesena, Campobasso, Cremonese, Arezzo, Lazio (—9), Catania, Sambenedettese, C-gliari (—5), Palermo (—5), Parma, Modena, Messina, Taranto.
na pravica pa je sklenila, da še ni zadostno usposobljena za nastopanje v družbi najboljših. Prizivno sodišče je oceni pritegnilo, prizadeti klub pa je brez pretiranih pritožb sprejel na znanje stališče pristojnega sodnega foruma.
Kaj pa deželna ligaša? V Vidmu je vzdušje seveda dokaj sproščeno, čeprav se nihče ne utvar ja: devetih točk zaostanka ne bo mogoče kar po kratkem postopku odpraviti. Oproščeni predsednik Mazza, ki se poslavlja od društva, pa se zaneseno zateka k navijačem, ki naj bi z nakupom abonmajev dokazali neomajno zaupanje v vodstvo in igralce, s svojo denarno žrtvijo pa naj bi pripomogli k okrepitvi igralske zasedbe. Nadalje je Mazza izrazil začudenje ob potrditvi prvostopenjske razsodbe na račun tehničnega vodja Tita Corsija, ki bo pač moral
»mirovati« za celih pet let. Vsekakor pa želi odhajajoči predsednik Udinese-ja poudariti, da bo s svojimi nasveti nastopajočemu vodstvu brezpogojno na razpolago.
Tržaški ljubitelji nogometa, ki se niso sprijaznili s prvostopenjskimi sklepi zanašajoč se na nepristranskost prizivnega sodišča, doživljajo nedvomno pekoče razočaranje. Vodstvo kluba je napovedalo vložitev priziva na civilno sodstvo, gre pa za ukrep, ki je uperjen prvenstveno zoper kršenje civilnih pravic veznega igralca Mauri-zia Braghina, ki si bo prisiljen, spričo potrjenih treh let izključitve, po* iskati novo zaposlitev. Začudenje zbuja tudi ravnanje prizivne komisije, ki sploh ni upoštevalo pritožbe Triestine, češ da je dvojna kaze« na račun istega društva povsem neobičajen pa tudi dvoumen ukor.
SP v kolesarstvu: zaradi obtožbe »dopinga«
ITALIJANI OBUPANI
COLORADO SPRINGS — Boji za kolajne se še niso pričeli (prvo so podelili danes ponoči), pa je »kolesarski cirkus« v ZDA kar zaprepaden ob novici, da trije italijanski kolesarji (Poli, Vanzella in Podenzana) ne bodo smeh nastopati na tem SP, ker so jih zasačih kot »pozitivne« na doping-kon-troli po dirki po Porenju.
Trije italijanski kolesarji, ki sestavljajo ekipo, ki je imela lepe izglede na 100 km na kronometer, odločno zanikajo, da bi užili nedovoljena sredstva na tisti dirki. Trije fantje so kar obupani, z njimi njihovo vodstvo in seveda tudi zvezni trener Gregori.
Sicer pa pesimizem no vlada le v italijanskem taboru. Kaže, da glavni junak ameriškega kolesarstva Greg Lemond še ni povsem nared in da se skrivaje pripravlja za svojo življenj-
sko preizkušnjo. Slabe volje je tudi Hi-nault, Kelly naj bi baje izjavil, da ga to SP ne zanima preveč.
Nogometni spored v torek
MILAN — Italijanska nogometna zveza je sporočila, da bo objavila spored A in B lige v torek, 2. septembra.
Cividin — Makabi Rišon
BASEL — V prvem kolu pokala prvakov bodo rokometaši Cividina igrah proti izraelskemu moštvu Makabi Risom Tržačani bodo prvo tekmo igra-h v Izraelu.
Rally Piancavallo
PIANCAVALLO — Po prvi preizkušnji rahyja Piancavaho je v vod stvu Andrea Zanussi (peugeot) pred Dariom Cerratom (lancia).
V Trstu in ne v Miljah tekma Stefanel-Fantoni
Trenutek s srečanja turnirja Alpe-Adria Stefanel - Mineral Slovan
Jutrišnje srečanje med tržaškini Stefanelom in videmskim Kantoni jem v okviru turnirja miljske riviere bo v tržaški športni dvorani in ne v Miljah, kot je bilo prej zamišljeno-Miljska telovadnica namreč še ni na-red.
Medtem je videmsk; klub sporocm da bo jutri v Trstu proti Stefanelu igral s popolno postavo, to je tudi z Američanom Wrightom, ‘ki je bil P°T škodovan. Tekma Stefanel - Fantom pa bo ob 21. uri.
zadnja vest
TURNIR ALPE - ADRIA Klosterneuburg - Stefanel 75:62 (40:31)
STEFANEL: Bobicchio 5, Fischet; to, Gatto 4, Tasso 4, Favero, Cohnam 2, Riva 3, Vitez 10, Bertolotti 8, FelU 26.
danes igra za vas
konjske dirke - konjske dirke
Consko prvenstvo za jadralne deske
Odličen nastop D. Poljska (Sirena) in P. Kralja (Čupa)
V nedeljo je bila v Eraclei zadnja preizkušnja conskega prvenstva za jadralne deske 2. divizije IYRU. Na regati sta nastopila tudi dva slovenska jadralca. Za TPK Sirena je tekmoval David Poljšak, JK Čupa pa je zastopal Pavel Kralj. Ob oblačnem vremenu in močnem vetru so organizatorji izpeljali dve preizkušnji. Na obeh je slavil David Poljšak. Pavel Kralj pa je bil odhčen drugi. Tako sta naša jadralca odnesla kar dve odhčji. To je prav lep uspeh slovenske šole deskanja.
Končni zmagovalec conskega prvenstva je tako drugič zaporedoma David Poljšak, ki je bil prvi na vseh letošnjih regatah. David Poljšak je izjavil, da je Pavel Kralj edini, ki v naslednji sezoni lahko ogroža 1. mesto na tem prvenstvu.
Martina Ukmar
totocalcio
Atalanta - Genoa	X	1
Bari - Verona	X	2
Barletta - Milan	2
Bologna - Catania	1	X
Cesena - Spal	1
Vicenza - Lazio	1
Messina - Palermo	1X2
Modena - Torino	2
Parma - Ascoli	X
Sambenedettese - Triestina 1X2 Sampdoria - Lecce	1
Siena - Piša	X	2
Taranto - Napoli	2
V	Ceseni bi postavih v ospredje skupino 1, v kateri naj bi izstopal Dade-ro. Njegov najhujši tekmec bi moral biti Bwana Om.
V	Rimu pričakujemo izredno izenačen boj. V skupini 2 velja za glavnega favorita Cent. V skupini 1 naj bi bil najnevarnejši Camerland,
V	dirki v Montegiorgiu velja v skupini 1 za favorita zanesljivi Bechanel. V skupini 2 naj bi zanesljivo osvojil prvo mesto Dinstock.
V	dirki v Trevisu bi moral v skupini 1 zmagati Abercio. V skupini 2 ne gre prezreti Drendela. V skupini X bo Lieto gotovo znal izkoristiti dober izhodiščni položaj.
V	Tarantu bo v skupini 2 izstopal Disperato. V skupini X je v formi Garde.
V	dirki v Trstu je v skupini X favorit Beltara. V skupini 2 je najhitrejši Dolivet. Ah Bey bi se moral uveljaviti v skupini 1.
DIRKA TRIS
Na dirki Tris v Padovi bo nastopil® 21 konj. Napoved je tu precej tez®v na, vendar bi najprej omenili Guarem (št. 14), za njim pa še Bestella (št. 1 in Cedrinco (št. 11).	.
Za sistemiste; (13) Ciro di Jes° (4)) Arsal, (7) Quantiz Bi.
totip
1. — prvi	1 1 9	%
drugi		%
2. — prvi	4	l
drugi	X 1 V"	
3. — prvi		z
drugi	X 1 v	
4. — prvi		2
drugi	X 9	
5. — prvi	4 v	1
drugi 6. — prvi	A- X i	X
drugi	A	
Martina Ukmar se je rodila v Trstu 12. novembra 1968. Sodi med najbolj perspektivne krilne igralke v naši deželi. Z odbojko se je začela ukvarjati pred petimi leti pri ŠZ Bor. Tu je igrala dve leti, dokler ni prestopila v združeno mladinsko ekipo Friulexporta, s katero je v prvenstvu 1984/85 osvojila tako deželni naslov, kot naslov italijanskega podprvaka. Istega leta je bila izbrana v deželno reprezentanco under 18. Prvenstvo 1985/86 je igrala v združeni ekipi Mebla, letos pa se je vrnila k ŠZ Bor.
Prejšnji teden je Marjan Gustinčič pravilno napovedal 11 rezultatov.
priprave naših nogometnih enajsteric
Hojek (Breg): »Mojemu konceptu igre ustrezajo predvsem mladi nogometaši«
Bivši vratar Kopra, Ivan Hojek, Beograjčan po rodu, bo v bližnjem prvenstvu 3. amaterske lige vodil ekipo Brega. Navedli smo najvidnejšo obenem pa edino okrepitev, ki je bo Bregova enajsterica deležna, saj je novi trener že uvodoma poudaril svojo taktično zamisel: »Enajsterica Brega bo v Prihodnjem prvenstvu predvajala duhovito, privlačno igro, ki bo temeljila na ostri obrambi ter na bliskovitem razvitju protinapadov. Takemu kon-ceptu igre pa ustrezajo edinole mladi
igralci, ki jih pri društvu ne pogrešamo. Zaverovan sem v učinkovitost ter v prikupnost take igre, ki sem jo v preteklih letih uspešno vsilil svojim mladim varovancem pri Interju iz Sv. Sergija, oziroma pri Montebellu.«. Beograjski strokovnjak pa ni povsem neznan brežanskim ljubiteljem nogometa, v preteklem prvenstvu je bil namreč odgovoren za usposobitev Bregovih vratarjev.
"Zaenkrat razpolagam z osemnajsterico navdušenih fantov, katerih po-
prečna starost ne presega 22 let. Pretežno so to bivši mladinci, poleg njih pa sem na predprvenstvene priprave povabil tudi perspektivne posameznike, ki bodo nastopili v prvenstvu un-der 18. Treningi so se pričeli pred nekaj dnevi, še teden dni nameravam posvetiti nabiranju splošne telesne vzdržljivosti, nakar bomo prešli na tehnično-taktično, posamično ter moštveno pripravo."
Vodstvo dolinskega moštva se letos ne namerava podati v kupoprodajne pustolovščine, saj je trg prenasičen in ne dopušča sklepanja poceni pogodb. Starejši igralci, ki bi ne sodili v načrte novega trenerja, so se sporazumno z društvom odločili za opustitev dejavnega nastopanja.
Breg se bo v kratkem v prijateljskem srečanju pomeril s slovenskim ligašem Koprom, nakar bo prejel v goste ekipo Vozil iz Nove Gorice. "Igralce pa ne nameravam prekomerno obremeniti, zato smo sklenili, da se odrečemo sodelovanju na Racetovem memorialu. Kar zadeva bližnje prvenstvo pa menim, da lahko pričakujemo kopico zadoščenj, še več, prepričan sem, da utegnemo v teku prvenstva marsikaterega na papirju bolj izkušenega tekmeca presenetiti." (P. Volk)
Kozina (Gaja): »Letos za višjo uvrstitev«
Padriški pravokotnik je videti po-Vsem neobljuden. Nikakršne gneče 2agnanih nogometašev ni opaziti; po trenutni zaprepadenosti vendarle zasledim v najtemačnejšem kotu igrišča, hi se že pogreza v vsiljivi večerni rfirak, borno skupinico igralcev, ki ga-rajo ob mestoma zbadljivih opazkah Potrjenega trenerja Severina Kozine.
Zasedba je še nepopolna, kajti večina ipralcev se še zadržuje na dopustu. Zato potekajo uvodni treningi dokaj Počitniško, posvečamo se večinoma nabiranju telesne vzdržljivosti ter izpopolnjevanju tehničnih zmogljivosti posameznikov. Fantje pa so najbrž tudi poleti veliko igrali, saj se dokaj sproščeno odzivajo občasno napornim vajam."
Pred pričetkom minulega prvenstva je prišlo do nesporazuma med trenerjem in vodstvom društva, ki je
botroval nekaj nesrečnim nakupom. Letos se društvo namerava povsem drugače ravnati: sestavili vbomo seznam najneobhodnejsih ojacenj, ki uh bomo na trgu tudi udejamli. Vseka-
kor bo šlo za okrepitve, ki bodo naši enajsterici omogočile vzpon v višje predele razpredelnice. Odločno smo namreč naveličani životarjenja na sredini lestvice tretje amaterske lige, ki sodi vse prej kot v samo težavnostno konico italijanskega nogometa."
Treningi se bodo odvijali po ustaljenem redu vse do nedelje, ko bo na sporedu prvo kolo deželnega pokala. To bo pač priložnost za preverjenje dejanskih sposobnosti ekipe, če upoštevamo, da se bosta soigralcem pridružila tudi vratar Zemaniek ter Bortolot-ti, ki se po enoletnem nastopanju pri Costalunghi oz; Aurisini, vračata v matične vrste. Žal pa bodo pri Gaji zabeležili odhod Somme, ki se bo bržkone povrnil k Ponziani. Vsekakor pa bo trener Kozina še pred krstnim na-topom na Racetovem memorialu lahko dopolnil spisek razpoložljivih igralcev.
Mačkoljani imajo lep športni objekt
V nedeljo so v Mačkoljah imeli opa-sho ob prazniku sv. Jerneja. Brez dvo-u^a so se praznika najbolj veselili mla-hi Mačkoljani, saj so jim starejši člani Mačkolje zgradili in izročili lepo ter lično košarkarsko igrišče. Člani društva so s prostovoljnim delom, ob s°botah, nedeljah in večernih urah, delali na prostoru, kjer je vsako leto na zadnjo nedeljo maja že tradicional-praznik češenj in sicer na mestu Plešišča in tako pripravili lep športni objekt, ki bo služil mačkovljanskim otrokom za športno udejstvovanje in razvedrilo. V nedeljo popoldne bi morala biti tudi tekma med mladimi domačimi košarkarji, člani PD Mačkolje, hi je, žal, zaradi slabega vremena od-
sotnosti mladih športnikov in nekaterih starejših članov društva prerezal mladi domačin Andrej Smotlak.(mm)
Popoldne si ogledamo še Bodnat, največjo budistično stupo. Mogočna zgradba je okrašena z zastavicami, vsaka barva nekaj pomeni, z vrhnjega stolpa pa resno zrejo narisane, velike Budine oči in vse vidijo. Kupujemo torbe z napisi: Tibet, in norčujemo se iz hindujskih kljukastih križev, ki so v Evropi zabeležili zgodovinsko zablodo in zgodovini zadali morda največje moreče breme. Nato hitimo še v Pašumpatinat, hindujsko pokopališče v Katmanduju, kjer mrtveca na grmadi sežgejo in potem potrosijo oziroma zmečejo v reko, ki se na jugu izliva v sveti Ganges. V Tibetu, kjer je puščava in ni rek, imajo drugačen običaj. Tam mrtveca razsekajo in meso oziroma vse skupaj natrosijo jastrebom. Če jastrebi vse požrejo, bo duh poletel in zaživel v novi, drugačni obliki, če pa jastrebi ne požrejo vsega mesa, je slab znak, pomeni, da je človek greš-nik.
Pravkar ko se pripeljemo v Pašumpatinat, so nekega starca skurili in prisostovali smo, za naš okus in navade, pravzaprav nenavadnemu prizoru. In na tem svetu je resnično težko, nemogoče zastaviti, kaj je svobodna, kultura kaj je človeško. Matevž, ki ima poseben odnos do narave, poudarja, da je svoboda in vse skupaj osvisno od tega, kako se človek med sabo zmeni in usklajuje življenje.
Andrej nam sporoči, da bomo predčasno odpotovali in se za tri dni ustavili še v Indiji. Novica nas spravi v dobro voljo, videli bimo še Delhi in Agro, čudežno Indijo. V sobi nastane zvečer pravi »šou«, ko ne vem, kaj je Tadj Mahal. Kulturno izobraženi Bogdan mi kaj takega sploh ne more verjeti. Beni pa se potiho namuzne in čaka, da bo pravočasno izvedel, o čem je govor. Potem se razvije živahna razprava, ki smo jo nadaljevali še naslednji dan pri kosilu, kaj komu več pomeni, videti in doživeti Tadj Mahal ali Baifinove otoke. Izkaže se, da sta z Matevžem, ki zagovarja otoke, saj gre vendar za Baifinove otoke, pbpolna primitivca, naturca, nekultur-neža in še otročja, kajpada v luči najinih sopotnikov. Naju pa je sram, s kom morava hoditi po svetu, in to po gorah. Očitno nimajo pojma o naravi. Beni se na račun najinih Baffinovih otokov skorajda krohota.
Zadnje dva ali tri dni smo pospravljali, pakirali stvari in neumorno brali izmišljene zgodbe, ki pa so se nam včasih zdele bilj resnične od tega, kar se dogaja v Katmanduju. Andrej me je, že v skrbeh, dva dni pred odhodom zadoložil, naj poiščem Lucijana in ga obvestim, da predčasno odhajamo. Čeprav so ga že skoraj vsi trgovci poznali, kot neprekosljivega sitneža, saj je bil sposoben za neko kapo barantati več ur, ne da bi jo kupil, kar je, priznajmo, vendarle posebna spretnost, sem se namučil, predno sem ga našel. Pa še naključju se imam zahvaliti, saj sem svojega someščana mimogrede ugledal, kako se dostojno kot gospod vozi v rikši. Nam se je to zdelo brezpotrebno in luksuzno početje, voziti se z rikšo, Lucijan pa je mediteranski človek in mu nobena stvar ne dela problemov: »Ja, tako malo, da vidim, že ki je vroče, in se mi ne da hidit!«
Še skupno večerjo s šerpami imamo, nakar se poslovimo, od gora, dežele, ljudi. Resda sem že naveličan tega pocestnega direndaja, toda za nami ostaja del sveta, katerega okus smo morda vsaj bežno, zgolaj malenkostno začutili, morda zaslutili utrip življenja v času, ki je povsem drugačen od našega. Poslušali smo grmenje plazov v tišini večnih snežnih pro-
stranstev in oči so se napajale ob igri barv v zamiranju dneva. Nismo se dotaknili snežnih zastav, ki jih veter raznaša preko grebenov, visokih v nedosegljivem nebu, toda smo nekaj tiste svetosti himalajskih gora vseeno uspeli doživeti. Čeprav zdaj, ko odhajam, ne vem, kaj me je globlje pretreslo, ali skrivnostna pesem čudežnih vrhov, ali srečanje z revnimi ljudmi in njihovo deželo. Odslej najbrže ne bo več mogoče živeti, ne da bi mislili na to.
Iz letala se nam v pozno popoldanski svetlobi še zadnjič prikazuje mogočna gorska veriga, vrhovi od Eve-resta in Anapurne tja do brezštevilnih vršičev proti'zahodu. Novi in novi vrhovi in grebeni; še celo uro, tja do New Delhija, so severno obzorje napolnjevale gore, same gore. Kakšna prostranstva, saj tega je vendar že preveč.
ONSTRAN
Na povratku s Himalaje proti domu smo se za tri dni ustavili še v Indiji. Tega na začetku nismo predvidevali in se nam je priključilo kot prijetna popestritev k celotnemu potovanju. Po več kot dveh mesecih smo si sicer vsi želeli domov, toda krajši postanek v novih zanimivih krajih ni bil nikomur odveč. Poleg tega smo nekateri sploh prvič bili v Indiji, v tej svojevrstni deželi, ki je še pred dobrimi desetimi leti privlačevala množice mladih ljudi z zahoda. V iskanju duhovne poti so mnogi prav v Indiji slutili tisti sanjski svet, ki naj bi izpraznjenemu in osiromašenemu modernemu zahodnemu človeku pomagal najti pot skozi življenje in povrniti duhovno vsebino. V pičlih treh dnevih nam ni bilo mogoče spoznati ali ujeti ritma indijskega časa. Kar se nam je vsepovsod na prvi pogled prikazovalo, je spet bila revščina, trume suhih in revnih ljudi, neusmiljeno prebijanje iz dneva v dan z vonjem, ki diši po koži.
Prvi dan preživimo v New Delhiju. Postopamo po mestu, že v dopoldanskih urah nastopi prava vročina, ob večjih ulicah se vrstijo številne trgovine s pisanim blagom, raznobarvnimi krili in rutami, po cestah je obupen vrvež, na vogalih prodajalci z velikimi kupi banan. V bolj zakotnih predelih pa se srečujemo z revščino in vsiljivimi pogledi Indijcev. V Delhiju ni varno hoditi ponoči sam. Ljudje kradejo, goljufajo, veliko je kriminala, na vse možne načine se prebijajo iz dneva v dan. Borijo se za preživetje.
Naslednji dan se nekateri z vlakom odpeljemo v Agro. V zgodnjem jutru hitimo preko ogromnih ravnin, vrstijo se naselja, ljudje pred hišami sedijo ali čepijo, in zrejo, nepremičmno zrejo, včasih tudi po nekaj ur mirno čepijo in se ne ganejo. Tem se nikamor ne mudi in ne čutijo potrebe, da bi karkoli delali. Veliko je obdelanih polj, še več pa kamenišč in suhega grmovja, nasititi Indijo, to je problem, nekateri pravijo, da je nerešljiv. Da Indije ni mogoče nasititi. V zgodnjem poletju je takšna vročina, da se vse posuši in scvre. Poleg tega pa ljudje iz vročih krajev tudi delavnih navad nimajo, kar navsezadnje vemo že iz domačih krajev.
Po treh urah vožnje smo v Agri. Spominjam se, kako sem še v osnovni šoli bral povest: Pot v Agro. Podoba Indije se mi je takrat povsem drugače prikazovala kot pa jo sedaj tu gledam v resničnem obličju. Pa tudi nikoli si nisem mislil, da bom kdaj zares potoval po teh krajih. Sicer pa, kaj je resnično obličje?
Turnir v malem nogometu Jesen 86
Gorici na igrišču gluhonemih pri Kulturnem domu, začel malem nogometu Jesen 86. Gre za srečanje zmagovalcev Vniščiri in Ooatjem se
utri se bo v revni turnir v
med seboj in preveri
e MjTiol^šiMstočasrio ^peT^o To priložnost, da se okrepi prijateljstvo in
^dKt^t^iodelovale ekipe iz	m
Kostanjevice na Krasu,	-
nost.
obvestila
ohTpK SIRENA
rPfTesfa, da bo v nedeljo, 31. t. m., d ®ata za letošnje tečajnike v razre-DriH°-Pt'mist«. Vsi zainteresirani naj v nedeljo ob 9. uri na polo sedež. Start je predviden ob te: . TPK Sirena obenem obvešča don ii^e, da so treningi vsak dan tci_?1uan in popoldan. Za pojasnila
zalivom. Vpisovanje do 9.15, štart ob
10ŠDrl PRIMORJE obvešča, da so treningi za mlade nogometaše (od letnika 1970 do letnika 1978) ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 17.00 do 19.00 na proseškem igrišču. ŽSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 1. se-itembra, na sedežu SD Primorec v
'•opoldan • so trenln91 vsaK “““	ptembra, na sedefu SD Primorec
telefnn* ln P0P°ldan- Za pojasnila	£ gbeah seja nogometna komisije.
ferati na tel- št- 422696.	ODBOJKARSKO DRUŠTVO BpR
. pUPA	snoroča staršem, da se bodo otro
rpa„bi«ane in prijatelje na društveno
neri V? za kajutne jadrnice, ki bo v	nili v nedeljo Ji. i. m., uu
e<lel]o, 31. t. m., pred sesljanskim	železniško postajo v Sezam.
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Bližnje delovanje SPOT
V soboto, 6., in nedeljo, 1. septembra, bo SPDT priredilo dvodnevni izlet na Krn. Izlet bo z osebnimi avtomobili; začel se bo v soboto v prvih popoldanskih urah, ko se bodo udeleženci podali v Dolino Lepene in nato po približno eni uri in pol hoje dosegli Kočo pri Krnskih jezerih. Naslednjega dne je predviden vzpon na Krn, ki sodi med obvezne vrhove Poti prijateljstva in nato še na Bogatin. Sledil bo sestop do Koče pri Krnskih jezerih in nato v dolino. Točno uro odhoda bo društvo še javilo.
Na Saulech in Hafner
SPDT obvešča, da so v polnem teku priprave za tridnevni izlet v avstrijske Ture, ki ga bo vodil odbornik Lojze Abram. Izlet bo z osebnimi avtomobili, in sicer 12., 13. in 14. septembra. Za cilj je društvo izbralo dva tri-tisočaka z možnostjo vzpona še na tretjega: predvidena sta namreč vzpona na Hafner (3.076 m) in na Saulech (3.065 m), ki sodita med obvezne vrhove Poti prijateljstva. Vzpona na oba
vrhova nista tehnično zahtevna, potrebni sta le dobra kondicija in seveda primerna oprema. V načrtu je tudi vzpon na kraljico avstrijskih Tur, na 3.360 m visoki Hochalmspitze. Ta tura je zahtevnejša in je primerna le za
Tudi v zadnjem obdobju najbolj uspešen slovenski alpinist Tomo Česen se je te dni vrnil domov skupno z ostalimi člani odprave v Karakorum
izurjene planince, ki znajo uporabljati dereze, cepin in vrv, udeleženci pa jo bodo opravili, če bosta dopuščala vreme in čas. Podroben program izleta bo SPDT še javilo.
Dan planincev 1986
pri Mozirski koči na Golteh
Letošnji Dan slovenskih planincev bo v nedeljo, 14. septembra, pri Mozirski koči na Golteh (1.344 m). Organizator prireditve je Planinsko društvo Mozirje, pokrovitelj pa delovna organizacija ELKROJ Mozirje. Osrednja prireditev bo ob 11. uri na planinski jasi Morava v neposredni bližini Mozirske koče; po pozdravnem nagovoru predsednika domačega PD in slavnostnem govoru bo kulturni program, ki ga bodo izvajali pihalna godba, pevski zbor in recitatorji; po proslavi bo planinska zabava, možno pa bo organizirati tudi planinske izlete na bližnje vrhove (Medvedjak, Smrekovec) ali v dolino. Proslave se bodo udeležili tudi tržaški planinci, ki jih bo vodil podpredsednik SPDT Ugo Margon.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,-din. •
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
29. avgusta 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	^lan italijanske
.....IP
Na Lampedusi in Pantellerii niso zaskrbljeni zaradi ameriško-egiptovskih manevrov pred Libijo
LAMPEDUSA — »Ne, prav nič nismo zaskrbljeni, otočani se prav nič ne bojimo, vse je mirno«, je odgovoril podžupan z Lampeduse, malega otoka, ki je bližji Severni Afriki kot italijanskemu škornju in je bil spomladi tarča (na srečo ponesrečenega) raketnega napada iz Libije, na vprašanja novinarjev glede razpoloženja prebivalstva ob sedanjih ponovnih ameriških pomorskih manevrih (tokrat skupaj z egiptovskim ladjevjem) pred Libijo, torej v neposredni bližini otoka. »Nič ne kaže, da bi se prebivalstvo otoka in turisti sploh zavedli česa nenavadnega«, je naglasil Giusi Nicolini in pristavil, da so se pokazale kot neutemeljene tudi začetne skrbi glede možnosti upada turizma, do česar to poletje ni prišlo.
Tudi župan Giovanni Fragapane potrjuje izjave svojega namestnika. »Ni nobenega strahu, poudarja župan, kljub temu pa sledimo pozorno dogajanju, Varnost je sicer domena države in smo zato mirni. Sedaj čakamo le na to, da vlada izpolni obljube, ki jih je dala po dramatičnem dogodku (dva libijska izstrelka sta padla v morje le nekaj sto metrov od otoka), ki nas je spravil na prve strani časopisov. Te obveze zadevajo zdravstvo, turizem, socialne strukture in luške naprave«. Župan je pri tem priznal, da se je ministrstvo za turizem že precej zavzelo za otok, kar je omogočilo, da poleti ni bilo manj tujih gostov. Na Lampedusi torej živi prebivalstvo v miru in v dobrih odnosih z osebjem vojaških postojank, ki se jih je že navadilo.
Tudi na Pantellerii, malem otoku, ki je prav tako bližji Libiji kot Siciliji, je vse mirno. »Nimamo se česa bati«, pravi župan Salvatore Damico, »razen če bi morali biti v strahu pred Američani. Sicer je pa Italija miroljubna država, ki ni v vojni z nikomer in ne pričakujemo (v zvezi s sedanjimi manevri ZDA- Egipt) nobenih povračil-
nih ukrepov, saj jih ne more povzročati nobeno dejanje, naše države. Manevri, dokler gre samo za vaje, niso nič slabega, razen če se sprevržejo v kaj drugega, kar bi bilo skrajno negativno«, je dodal župan Damico. Nato je potrdil, da so tudi na Pantellerii odnosi med prebivalci in posadkami vojaških postojank zelo dobri in da jih navdihuje želja po sodelovanju. Glede turizma je izrazil mnenje, da je bil obisk letos morda celo boljši kot v preteklih letih, hkrati pa je tudi on naglasil, da pričakujejo pomoč sicilske dežele in vlade za povečanje turistične zmogljivosti.
Na sliki (Telefoto AP): v okviru egiptovsko ameriških manevrov je te dni mimo Lampeduse in Pantelle-rie plula tudi letalonosilka Forres-tal, ki pa je z otokov niso opazili, sicer bi bili morda malo manj mirni.
Več kruha manj mesa
NOVI SAD — Način prehrane 22 milijonov Jugoslovanov se je poslabšal, čeprav je energetska vrednost po prehrambenih enotah še vedno nad svetovnimi normativi. To je poudaril predsednik Zveze društev za izboljšanje prehrane narodov Jugoslavije, novosadski profesor dr. Miladin Mirilov v pogovoru s Tanjugovim novinarjem pred 7. jugoslovanskim kongresom o prehrani, ki bo jeseni v Budvi.
V obrokih Jugoslovanov se je povečal odstotek žit, zmanjšal pa odstotek mesa, mleka, mlečnih izdelkov in predvsem svežega sadja in zelenjave. Izdatki za prehrano so se v kratkem času zelo povečali. Za te potrebe gre že več kot 38 odst. družinskega proračuna Jugoslovanov. Ti izdatki v družinskem proračunu so najvišji v Črni gori — 49 odst. in na Kosovu 46 odstotkov, najmanjši pa v Sloveniji, 30,7 odst. Pred osmimi leti je iz družinskega proračuna v Jugoslaviji šlo za prehrano povprečno 35,2 odst.
Elektronika bo določala tudi količino vode za izpiranje školjk v WC
S kompjuterjem nad primanjkljaj japonske železnice
TOKIO - Japonska državna železnica je brez dvoma med najbolje urejenimi na svetu. Žal pa neslavno prednjači tudi po obsegu izgub in dolgov. Računajo, da bo samo letos izgubila 8 milijard dolarjev. Zadeva je šla že tako daleč, da predstavlja v gospodarsko učinkoviti Japonski enega izmed največjih škandalov. Liberaldemokratska vlada Jasuhi-ra Nakasoneja pa se ga misli rešiti na najkorenitejši in hkrati najpreprostejši način: s privatizacijo.
Državna železnica bi morala preiti v zasebne roke prihodnje leto. Uslužbenci se tega ne vesele, saj bo privatizacija prav gotovo prinesla »racionalizacijo«, kar med drugim pomeni tudi klestenje delovnih mest. Da bi se tej perspektivi kolikor mogoče izognili, pa so na lastno pest začeli sprejemati vrsto ukrepov za zmanjšanje stroškov.
Varčevalni program je po svoje zelo temeljit. O tem nas lahko prepriča eden izmed zadnjih sprejetih ukrepov: odslej bo v ženskih straniščih japonskih državnih železnic omejena količina vode za izpiranje školjk. V drugih okoliščinah bi morebiti lahko rekli, da zadeva ni od muh. Računajo namreč, da bodo na tak način prihranili lepe denarce. Samo na postaji Shindzuku, ki je največja v državi, bodo na tak način menda zmanjšali stroške za 64.500 dolarjev letno. Na celotni progi Amanote, ki s svojimi 29 velikimi postajami obkroža središče Tokia, nameravajo z manjšo porabo vode v tem letu prištedi-ti 645 tisoč dolarjev.
Ena izmed študij, ki jih je japonska državna železnica naročila ob oblikovanju svojega varčevalnega programa, je pokazala, da večina Japonk
spušča po petkrat vodo ob vsaki uporabi stranišča. Kot same zatrjujejo, spuščajo vodo tako pogosto tudi zato, ker je na tak način mogoče prikriti neprijetne šume. Zdi se, da moški nimajo teh problemov, ali točneje, da si jih ne delajo. Raziskava je namreč pokazala, da porabijo 13-krat manj vode kot ženske. Zato jih varčevalni program državnih železnic ne bo prizadel.
A poglejmo sistem, ki bo odslej omejeval porabo vode v ženskih straniščih. V njih bodo vgrajene naprave, ki jih bo vodil kompjuter. Če bo stranišče zasedeno dve minuti, bo računalnik dopustil, da izteče sedem litrov vode, če bo dalj časa, pa 14 litrov. Kot piše tokijski dnevnik Asahi šinbun, so se doslej pojavile zelo redke pritožbe. Sistem je tako učinkovit, da so se zanj začele zanimati tudi zasebne železniške družbe.
SLO VIN nadaljuje stoletno tradicijo vinarstva v Sloveniji in Jugoslaviji
Iz bogate ponudbe Slovinovih izdelkov
VRHUNSKA VINA
ARHIVSKA VINA
PENEČE SE VINO CLUB SLOVIN
SOZD za kmetijstvo in prehrambeno proizvodnjo, predelavo, trgovino ter izvoz - uvoz
LJUBLJANA
Zgane pijače
VINJAK EXCLUSIVE SLOVIN VVODKA WYBOROWA MARTINI
Brezalkoholne pijače
COCKTA
JURI
COCA-COLA
SCHVVEPPES
Sadni sokovi FRUPI
Novost na našem trgu: ADRIA COOLER, osvežilna pijača iz vina in sadnih sokov. Predstavili jo bomo na vinskem sejmu k Ljubljani.