Leto U Ljubljana. 4. ranita 1928 IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din čeirtletno10 Din. polletno 20 Din — V Ljubliuni Mariboru in Celja dostavljen nu dom mesečno • / iDin več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Uubtjant. Knufljevo ul 5„ telefon št. 2034. 2072 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernovo ul 54+ telefon št 20.16 INSERATNl ODDELEK v Liubllam Prešernova ul 4. telefon š/ 2492 Stev 23 nzauioname zame i Interesantno zborovanje davidovičevcev iz Hrvatske in Dalmacije Ostra obsodba hegemonističnega režima. - Zahteva po dalekosežm revhiji ustave. imenovati Jugoslavija. — Medjimurje na) se odtrga od mariborske oblasti Tragična usoda Nobilove ekspedicije v snegu in ledu. Država se mora Zagreb, 3. julija. Danes se je vršila v restavraciji »Kolo« konferenca delegatov demokratske stranke iz Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, ki se je je glasom poročila tajništva udeležilo 238 delegatov. Zborovanje je otvoril in vodil generalni tajnik za Hrvatsko in Slavonijo dr. Gavrančič. V imenu vodstva stranke sta prisostvovala konferenci poslanca dr. Angjelinovič in dr. Ribar. Dr. Gavren.ič je v svoiem otvoritvenem govoru prosil vse delegate, naj odkrito povedo vse pritožbe in želje. Prvi je dobil besedo posl. dr. Angjelinovič, ki je podal poročila o političnem položaju. Naglašal je, da je zašla de-mokratska stranka v velike tezkoče zlasti na Hrvatskem in v Slavoniji na eni strani radi skupne in ostre borbe HSS in SDS. na drugi strani pa radi nerazumevanja prečanskih potreb in interesov s strani vladnih strank. Priznal je, da .ie tudi vodstvo demokratske stranke pri tem mnogo grešilo, vendar pa je naglašal, da je z ozirom na notranjepolitično situuacijo nujno potrebno, da ostane stranka enotna. Da bi prišli prečanski demokratje do večje veljave v stranki, ie predlagal za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijio odnosno za prečanske kraje sploh ustanovitev enotnega akcijskega odbora. Za njim je govoril dr. Fran Ivaniše-vič, delegat iz Splita, nato pa tajnik zagrebške borze dr. Ivo Belin, ki je zelo ostro kritiziral politiko stranke in zahteval, naj stavi konferenca ultimativne zahteve strankinemu vodstvu. V tem s iiislu je predlagal resolucijo, ki naglaša, da mora stranka temeljito spremeniti svojo politiko, tako da bo res delala v smislu enakopravnosti vseh po: krajin in vseh delov naroda. Stranka naj prevzame inicijativo za revizijo ustave v svrho nove razdelitve države na oblasti, katerim naj se zasigura ne samo večji obseg, marveč tudi večja samouprava. Nato je govorila cela vrsta delegatov, ki so vsi kritizirali politiko stranke in naglašali potrebo temeljitega preokreta njene politike. Vsi govorniki so naglašali da stranka prezira in zapostavlja prečanske kraje, kar ima za posledico, da pristaši stranke v masah izstopajo in prehajajo v KDK. Precej razburjene delegate je skusal pomiriti član glavnega odbora Mita Anič, ki je naglašal, da je demokratska stranka nositeljica jugoslovenske linije in ni nikdar spremenila svojega programa. Kdor pa se v stranki ne počuti dobro, naj se pač obrne drugam, samo naj pazi, da ne bo prišel z dežja pod kap. Zadnji je govoril posl. dr. Ribar, ki je napadal Radiča in Pribičeviča, češ da uganjata demagogijo z lažnivimi obljubami mamita volilce. V smislu predloga posl. dr. Angjelinoviča je bil nato odobren pravilnik glede ustanovitve akcijskega odbora za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo. Posl. dr. Angjelinovič je dalje predložil obširno resolucijo, ki naj precizira stališče Davidovičevih demokratov iz Hrvatske in Dalmacije do aktualnih političnih vprašanj. Resolucija obsega 10 točk, našteva uvodoma vzroke nezadovoljstva prečanskih demokratov, nato pa povdarja sledeče zahteve: Država naj se naziva mesto kraljevina SHS »Jugoslavija«. Razdelitev države na oblasti naj se nanovo izvede, tako da bodo obstojale maloštevilne, a po obsegu večje oblasti, ozirajoč se pri tem na socijaini, gospodarski, prometni in zgodovinsko-administrativni razvoj poedinih pokrajin. Oblastna samouprava naj se razširi v cilju čim večje dekoncentracije drž. uprave. V Državnem svetu In Glavni kontroli Slabo binkoštno razpoloženje v Beogradu Skoro vsi ministri so odšli iz Beograda. — Vukičevič stavi vse nade na Aco Stanojevica. — Vtis zagrebške demokratske konference. Beograd, 3. junija. Ker so danes pravoslavni binJcoštni prazniki, je vladalo popolno politično zatišje. Skoraj vsi ministri so odsotni iz Beograda in se mude večinoma na oddihu v raznih krajih diržave. G. Vukičevič se je mudil dopoldne nekaj časa v svojem kabinetu, kjer pa ga je posetil samo minister agrarne reforme dr. Vlada Andrič. Nasprotja, ki so zavladala med vladnimi strankami, so se zadnje dni tako poostrila, da se smatra situacija vlade za popolnoma nevzdržno. Jutri pričakujejo prihod Ace Stamojeviča, na katerega gradi g. Vukičevič sedaj zadnje svoje na-de. V vrstah radikalskih nezadovoljnežev pa naglašajo, da se g. Vukičevič zelo moti, če misli, da ga bo Aca Stanojevič tudi tokrat rešil. Lejstvo, da blešči na memorandumu glavnega odbora kot prvi ravno podpis Ace Stanojeviča, tolmačijo kot do- Jadranska straža" proti ratifikaciji Split, 3. junija. Splitski glavni odbor »Jadranske straže« je sklical danes zboro-vfoije, ki je bilo izredno številno obiskano. Na zborovanju, ki je poteklo mirno in brez incidentov, je bilo sklenjeno, da se odpošlje kralju, predsedniku vlade, predsedniku Narodne skupščine ter zunanjemu ministru nastopna brzojavka: »Oblastni odbor »Jadranske straže« v Spflitu najodločneje protestira proti nameravani ratifikaciji nettunskih konvencij, k; predstavljajo nevarnost gospodar, in kulturnega zasužtrjevanja Dalmacije s strani Italije in globoko žalijo naš nacijonalni P?n>os. Braneči svojo rodno grudo kličemo vsakomur: Roke proč! Omladini, naši na-di, ki je prelivala kri za vzvišene ideale vsega naroda, pošiljamo iskrene pozdrave z ogorčenim protestom proti brutalnemu nastopu onih, ki so poklicani, da čuvajo red in mir«. Eksplozija na ribiški ladji San Sebastian, 3. junija. Na ribiški ladji se je dogodila eksplozija, pri kateri sta bili dve osebi ubiti. Tri osebe so težko ranjene. kaz, da hoče Aca Stanojevič pustiti Vukičeviča pasti. V nič boljšem položaju niso demokrati. Razcep stranke v osiješki oblasti je vzbudi! v vrstah davidovičevcev veliko bojazen pred popolnim razsulom stranke; mnogi vidijo ediinio rešitev v tem, da ali dosežejo popolno spremembo vladne politike aH pa prekinejo koalicijo z radikali in se znova približajo KDK. To se je opazilo zlasti na današnji konferenci prečanskih demokratov v Zagrebu, kjer sta morala oba delegata strankinega vodstva priznati, da je stranka zanemarjala prečanske kraje in zasledovala zgolj interese stranke v Srbiji. Zdi se, da bodo sklepi te konference merodajni za nadaljno taktiko demokratske stranke, ki mora neizogibno kreniti na druigo pot, če noče doživeti popolnega poloma. Čuden rezultat, .preiskave" o Glavnjaci Beograd, 3. junija. O priliki razprave v Narodni skupščini o razmerah v Glavniači je notraniji minister dr. Korošec obljuibil. da bo uvedel preiskavo in pozval vse krivce na odgovor. KDK je v Narodni skupščini navedla točne dokaze in izročila notranjemu ministru dokumentirane obtožbe o nasiljih. ki so se vršila v beograjskih policijskih zaporih. Javnost je splošno pričakovala, da bo dr. Korošec uvedel objektivno preiskavo, kakor ie v Narodni skupščini obljubil. Vse pa kaže. da je ostalo le pri obljubi. Kot enega glavnih krivcev razmer v Glavnjači je KDK označila višjega policijskega uradnika Ziko Simiča. Včeraj je bila nad njim izrečena >kazenr Premeščen je bil »preko ceste« iz oddelka splošne policije k oddelku za javno varnost. S tem bo menda vsa predskava razmer v Glavniači zaključena. KDK bo to čudno postopanje spravila pred Narodno skupščino. Agrarni zakon za Dalmacijo. Beograd, 3. junija. Odibor ministrov je definitivno sprejel načrt zakona o ureditvi agrarnih vprašanj v Dalmaciji. Po zatrdilu iz vladnih krogov bo zakonski načrt že prihodnje dni predložen Narodni skupščini. se mora odstraniti vsak strankarsko političen vpliv. Državni svet naj se premesti v Zagreb in ustanovi vrhutega posebno državno sodišče za reševanje kompetenčnih sporov med državno upravo in oblastnimi samoupravami. Dokler se ne izvede revizija ustave, naj se s posebnim zakonom zniža število oblasti na minimum. Nadalje zahteva resolucija, naj se Medjimurje priključi zagrebški oblasti, mesto Zagreb pa naj tvori samostojno samoupravno oblast. Resolucija govori nato o slabi držav ni upravi in naglasa, da je leglo korup* cije v nesposobnem uradništvu. Resolu« cija zlasti podčrtava zahtevo, da pride v vlado zastopnik Hrvatov kot resorni minister ter da pride na vodilna mesta odgovarjajoče število prečanskih urad' nikov. Nadalje zahteva resolucija, da dobe Hrvati v upravnem in nadzornem odboru monopolne uprave, Hipotekar* ne banke in Državne razredne loterije odgovarjajoče število mest. Resolucija kritizira nato razdelitev podpor za gladujoče ter zahteva takoj> šnjo rešitev agrarnega vprašanja, zlasti pa ureditev agrarnih odnošajev v Dal« maciji. Odločno protestira proti vsa; koršni ukinitvi fakultet zagrebške unU verze, glede inozemskega posojila pa naglaša, da se mora uporabiti soraz* merno za vse pokrajine. Končno naglaša rcsolucija, da demo> kratska stranka v prečanskih krajih tas ko dolgo ne more pričakovati političnih uspehov, dokler vlada, v kateri stranka sodeluje, ne bo izpolnila teh zahtev in pokazala več razumevanja za potrebe in interese prečanskih krajev, zlasti pa Hrvatske. Resolucija je bila sprejeta z večino glasov, nakar je bil še izvoljen akcijski odbor za Hrvatsko in Dalmacijo. Od» bor šteje 104 člane, od katerih jih 28 tvori ožji izvršni odbor. Za predsednic ka je bil izvoljen dr. Grga Angjelinovič. Marinkovidev odgovor dalma- Split, 3. junija. Tukajšnji oblastni odbor je na svoj brzojavni protest glede ratifikacije nettunskih konvencij sprejel včeraj od zunanjega ministra dr. Marinkoviča odgovor, v katerem naglaša, da nettunske konvencije v ničemur ne kršijo državne suverenitete in ne vsebujejo nikakih določb, ki bi ne bile v skladu z gospodarskimi interesi naše države. Enak odgovor je prejel na svojo protestno resolucijo tudi oblastni odbor v Dubrovnku. Tudi »Politika" zaplenjena Beograd, 3. junija. Policija ie zaplenila nedeljsko številko »Politike« radi poročil o ogorčenju, ki vlada med narodom, zlasti pa zaradi poročil o akcijah KDK, zaradi katerih je bila zaplenjena tudi današnja »Reč«. O »Italiji« še vedno ni zanesljivih poročil. Strokovnjaki sodijo, da je zračna ladja, ki je bila očividno preslabo zgrajena, da bi mogla uspešno kljubovati polarnim viharjem, zašla v orkan. Ker je imel zrakoplov omejeno količino goriva, je upravičena bojazen, da je bil, ko mu je pošel bencin, na milost in nemilost izročen viharjem, ki so ga najbrže popolnoma uničili. V vseh severnih deželah so organizirane letalske rešilne ekspedicije, ki so se jim stavili na razpolago najodločnejši polarni raziskovalci. Uspeh je zelo problematičen; saj je polarno ozemlje do 15krat večje od Jugoslavije. Nekaj upanja bi bilo le, če je bila »Italia« v času, ko jo je za-teMa katastrofa, na severu Spitzber-gov. MIlan, 3. junija. Amundsen je izjavil posebnemu poročevalcu »Corriere della Sera« v Oslu, da bo s pomočjo EUs-\vortha in Dietrichsena organiziraj pomožno eksipedicijo za Nobila, da bo ta ekspedicija najbrže iz Kingsbaya pre-isikala ves severni del Spitzbergov. V slučaju potrebe se bodo poizvedbe razširile do Franc Jožefovega ozemlja. Amundsen meni, da je treba iskati »Italio« na Spitzbergih« ali pa severno otoka. Ako je zrakoplov trčil proti kaki skali, bodo posadko najbrže našli v kaki dolini vzhodno od glavnega otoka Spitzbergov. Za poizvedbe bo treba mnogo časa. S hidroavijoni bo mogoče pristati na ledu. »Ladje matice« bodo potrebne šele tedaj, ako do konca junija ne bodo našli nobene sledi pogre-šancev. Amundsen je dalje govoril o svojih odnošajih do Nobila. Izjavil je, da so vsi nesporazumi že pozabljeni. »Vidim le,« je dejai Amundsen, »da je Nobile in njegovi tovariši v nevarnosti in da se mora storiti vse, da se rešijo.« Položaj zrakoplova »Italia« se poslabša vsaik dan. Megla postaja v onih krajih vedno gostejša. Zaradi tega je potrebno, da se postopa z največjo brzino. Na naši sliki vidimo Nobila in njegov zrakoplov pred odhodom na usodno pot. Nobile (+) pozdravlja z okna kabine posadko ladje »Citta di Milano«. Nove demonstracije v Zagrebu. Zagreb, 3. junija. Za danes dopoldne je bi'l sklican protestni shod proti nameravani ukinitvi nekaterih fakultet zagrebške univerze. Shod pa je policija prepovedala z utemeljitvijo, da bi se lahko zborovanje spremenijo v protestni sliod proti nettun-skim konvencijam. Policija je že ob 9. dopoldne cernirala poslopje univerze ter za-branila vsak dostop. Opoldne je dijaštvo začelo demonstrirati na Zrinjevcu, toda močni oddelki policije so demonstrante kmalu razkropili. Večjih incidentov ni bilo. Veliki viharji na Japonskem Tokijo, 3. junija. Po vsej Japonski so močni viharji v zadnjih dneh napravili veliko škodo. Na severnem Japonskem je strela udarila v skupino 16 vojakov, ki so bili na vaji. V Kakošini je voda poplavila 800 hiš. Več hiš je porušenih, med njimi policijski in poštni urad. Pri Sahalinu se je razbila manjša ladja. POSETITE LJUBLJANSKI VELESEJEM! Polarna letalca v Berlinu ku v Berlinu, kjer ju je sprejela navdušena množica občinstva. Kapetan Wijkins (1) ™ poročnik Eyelson (2), ki ~ta podvzela drzen polet čez polarne kraje, da spo» znata vremenske prilike v arktičnih pokrajinah, sta v letalu «D 1000» pri* letela iz Kodanja v Ber» lin, kjer sta pristala na aerodromu Tempelhof. — Tam so ju slavnostno sprejeli in pozdravili nemška vlada in zastop« niki raznih oblastev. V pozdravnih nagovorih so posebno povdarjali, da bo znal svet ceniti ne sa* mo pogum, s katerim sta letalca izvedla težavno in nevarno ekspedicijo, ne» go tudi energijo, s kate» ro sta si znala pridobiti za znanost dragocene re* zultate. Pomen takih po* letov je posebno v tem, d? je brez natančnejšega poznavanja vremenskih prilik v Arktidi medna* rodna meteorologija na« vezana zgolj na domne. ve, medtem ko bodo vre* menske postaje v polar« nih krajih omogočale toč» ne napovedi vremenskih prilik. — Naša slika pri« karu je letalca po pristan* Možnost uradniške vlade v ČSR Praga, 3. junija. Nekateri opozicijonaLni listi so objavili naslednjo vest: Današnji buletin o zdravstvenem stanju ministrskega predsednika Švehle ie sicer ugoden. Vendar pa ni dvoma, da je njegovo zdravstveno stanje zelo resno. To pomeni, da traja sedanja politična nesigurnost dalje in da bo odločitev o njegovem nasledniku padla šele tedaj, ko bo Švehla sam izrazil svoje mnenje o vprašanju svoje demisije. Znano je. da je min. predsednik Švehla. preden je nastal kritičen preokret v njegovi bolezni, označil ministra za narodno obrambo Franca Udržala za primernega naslednika. Toda Udržal je takrat to mes.o z ozirom na svoje zdravstveno stanje odklonil. Sedaj se trdi, da se je položaj iz-premenil. Minister Udržal sedaj ne odklanja več mesto ministrskega predsednika, vendar pa hoče še dalje obdržati mesto ministra za narodno obrambo. To bi bilo mogoče. ako bi se njegove politično parlamentarne agende razdelile. Tej vesti pripominja vaš poročevalec, da so v tem oziru razširi ene tazne kombinacije v političnih krogih, in da je ta vest samo verzija. Iz drugih krogov se izve. da bi se sestavila uradniška vlada, ki bi se opirala na sedanjo koalicijo. Ta vlada bi predstavljala prehod na širšo koalicijo. Polet v Indijo. Le Bourget, 3. junija. Letalca Arracart itn Rignot sta danes ob 5.25 startala k poletu v Inijo. Prekositi hočeta svetovni rekord na tej progi v ravni smeri. David in Golijat (K japonsko*kitajskemu konfliktu.) Zborovanje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov v Ljubljani Proslava lOletnice osvobojenja. — Prva plenarna seja, — Lepa manifestacija patriotizma, složnosti in dela. Ljubljana, 3. junija. V veliki dvorani Kazine je bil dopoldne otvorjen kongres Društva jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov. Kongresa se udeležuje nad 350 delegatov iz raznih krajev naše domovine. Najprej se je vršila svečana seja v proslavo desetletnice osvobojenja in ujedi-njenja. Prisostvovali so med drugimi zastopnik kralja divizijski general Mi-ljutin Nedič, minister za socijalno politiko g. Čeda Radovič, zastopnik ministra javnih del inž. Vladimir Novako-vič, zastopnik prometnega ministra železniški ravnatelj inž. Dimitrije Kneže-vič, veliki župan dr. Fran Vodopivec in ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Slavnostni govor je imel predsednik društva inž. Ranislav Avramovlč, ki je najprej iskreno pozdravil kraljevega zastopnika in župana bele LJubljane, nakar je predlagal, da kongres odpošlje kralju Aleksandru udainostno brzojavko. V svojem govoru se je spominjal vseh padlih žrtev za osvobojenje in ujedinje-nje. Tudi med inženjerji je bilo mnogo žrtev, oni so bili povsod pravi pijonir-ji. Vojvoda Putnik je izrekel v svojem dnevnem povelju toplo pohvalo inže-njerskim četam. Po vojni so inženjerji osredotočili vse svoje delovanje obnovi porušenih krajev in napredku domovi-nu. Svoj govor je predsednik zaključil z besedami, da naj vsi jugoslovenski inženjerji združijo svoje moči za napredek in dobrobit naše lepe države in v blagor dinastije. Minister za socijalno politiko g. Ceda Radovič je pozdravil kongres v imenu vlade ter obljubil, da bo vlada vedno podpirala vsa stremljenja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov. Zupan dr. Dinko Puc je med viharnim odobravanjem pozdravil kongres ter naglašal kulturno misijo naših inženjerjev in arhitektov. V zadnjih desetih letih je naša država ravno s pomočjo inženjeriev napredovala in upati je, da bo tempo napredka postal še močnejši in hitrejši. Današnjemu kongresu, ki je obenem impozantna manifestacija zmage inteligence nad materijo, je g. župan zaželel najlepše in največje uspehe. Načelnik inž. Vladimir Novakovih je pozdravil kongres v imenu ministra javnih del, univ. prof. Pijouvski pa je izrekel topel pozdrav v imenu organizacije ruskih inženjerjev-emigrantov ter se zahvalil Jugoslaviji za izkazano gostoljubje. Ruski inženjerji so prišli v Jugoslavijo k svojim bratom ter so odločeni posvetiti napredku mlade države vse svoje sile. Profesor beograjske tehnične fakultete inž. Kiril Savid je nato predlagal, da odpošlje kongres brzojavne pozdrave češkoslovaškim, poljskim in bolgarskim inženjerjem in naj brzojavni pozdrav Bolgarom zlasti poudari izraze sočuvstva zaradi velike potresne katastrofe, ki je zadela Bolgarijo. Nad vse umestni predlog je kongres sprejel z viharnim odobravanjem na znanje. Vseuč. prof. inž. Jaroslav Foerster je pozdravil kongres najprej v imenu rektorja ljubljanske univerze in nato kot dekan ljubljanske tehnične fakultete. Kongres je nato priredil kratko manifestacijo veteranu jugoslov. inženjerjev (prof. inž. Glaviniču, ki je praznoval svojo 701etnico. Prof. Glavinič se je globoko ginjen zahvalil za izkazane simpatije. Nato je bila svečana seja kongresa zaključena in se je pričela formalna seja. Kongres je z odobravanjem vzel na znanje poročila funkcijonarjev glavne uprave, prvega tajnika inž. Josifovlča in blagajnika inž. Božo V. jovanovlča. Tajniško poročilo navaja predvsem delovanje glavne uprave in razne intervencije pri ministrstvih, kakor tudi medsebojne stike z društvi francoskih, nemških in drugih inženjerskih korpo-racij. Društvo stremi za tem, da se priključi akciji za ustanovitev mednarodne zveze inženjerjev in je glavna uprava posvetila zlasti veliko pozornost spopolnitvi in organizaciji Zveze slovanskih inženjerskih društev. Predsednik glavne uprave je letos vršil tudi funkcije predsednika te zveze. Letošnji kongres Zveze slovanskih inženjerskih društev se bo vršil v Sofiji v dneh 22. do 24. avgusta. Kongres je vzel na znanje poročilo urednika »Tehniškega lista«, nakar je bila brez protesta izrečena zaupnica dosedanjemu glavnemu odboru. Med viharnim odobravanjem je bil nato na predlog predsednika ljubljanske sekcije inž. Mačkovška ponovno izvoljen za drugega podpredsednika društva inž. Vojko Koprivnik, ki se je v lepem govoru o položaju Slovenije zahvalil k ponovni izvolitvi. Kongres je nato absolviral še nekatere druge formalne zadeve dnevnega reda ter izvolil 9 odborov, katerim so bili odkazani razni aktualni problemi strog tehničnega značaja. Ti odbori so se takoj po izvolitvi konstituirali ter so s svojim delom pričeli takoj popoldne. V glavnem so odbori obravnavali načrt enotnega zakona, vprašanja o gradnji in vzdrževanju modernih cest in javnih poslopij, o normalizaciji in o uporabi velikega inozemskega investicijskega posojila. Plenarna seja je bila zaključena opoldne. Popoldne so si inženjerji in arhitekti pod vodstvom umetnostnih zgodovinarjev dr. Frana Mesesnela in dr. Frana Steleta ogledali razne arhitektonske zanimivosti Ljubljane, razne cerkve, starodavne hiše na Starem in na Mestnem trgu, škofijsko palačo in stolno cerkev. Mnogi gostje so posetili tudi razne institucije naše tehnične fakultete in razstavo grafičnih izdelkov slušateljev tehnične fakultete na Aškerčevi cesti. Zvečer ob 21. je bil prijateljski sestanek z zakusko, ki jo je v Kazini priredila ljubljanska sekcija na čast dragim gostom. Zanimivosti iz dežele budističnega klerikaiizma W. BoBbard. Slan nemške ekspedicije v osrednjo Azijo. Kdor potuje iz mohamedanske«a Kašmira v severni Indiji čez himalajske prelaze v osrednjo Azija se bo deseti dan pota nenadoma zagledal v bizarno-tuji, originalni zemlji. Dospe] je namreč v Mali Tibet ali Ladakh. kjer vlada lamaizem. Mali Tibet je pokrajina Kašmira in leži med le-tem in Baltistanom na eni in Tibetom na drugi strani. Na severovzhod vodijo prelazi med 6000 in 7000 m visokimi zorami v kitajski Turkestan in ostalo osrednjo Azijo. Ladakh. ki spada politično h Kašmiru, je po šegah in religiji v tesnih vezeh s Tibetom. s katerim za spajajo jezik, pisava in kultura. V Malem Tibetu vlada lamaizem, star budističen kult. Indijski vpliv se javlja v mnogoštevilnih podobah bogov, na drugi strani pa se je tudi katolicizem znal po misijonarjih že zgodaj usidrati v deželi. Za začetnika lamizma velja Padma Sambhava iz Indije Budizem se je v Malem Tibetu razširil v 7. in 8. stoletju. Toda že takrat ni bil več čist. kakor ga je učil Buda: ljudje so sliko Bude in njegovih učencev oboževali in razvil se je kult, namenjen predvsem očem. s procesijami, petjem in zažiganjem kadila. Tudi za vero v demone so bila tam tla ko nalašč. Praznoverje je bilo pri tem primitivnem ljudstvu zzolj posledica strašnih prirodnih pojavov. Visoke gore so veljale ljudem za sedež demonov Plazovi, poplave in zemeljski usadi so uničevali neplodo-vita polja in travnike in koče: vsega tega so bili vzrok, demoni, ki vladajo na gorskih vrhovih. Da si ohranijo naklonjenost demonov. Tibetanci izvešajo bele zastave, poslikane s svetimi izreki in podobami, in pleskajo hišne vogale z rdečo barvo ali krvjo (ta običaj so poznali že stari Izraelci). Vrhu tega ima vsak kak amulet, ki ga varuje zlih duhov: bakreno dozo ki v njej sliko kakega boga. ali pa svet izrek ,všit v krpo surovega blaga. Take amulete obešajo celo konjem, kravam in kozam, da jih obvarujejo nesreče. A vse to še ne zadostuje, zakaj demoni obdajajo človeka vedno in povsod. Zato nosi pobožni Tibetanec v bakrenem ali lesenem valju svet izrek, ki je moral biti napisan in blagoslovljen v kakem samostanu. V desnici drži valj na obeh koncih podolžne osi in najsi je v pogovoru s sosedom ali hodi po poti, ali kupuje v kozjo kožo zavito surovo maslo — vedno se ta molitveni mlinček v roki vernika vrti in sleherni vrtljaj velja toliko, kakor da bi sam zmolil molitvico aH izrekel pobožen vzdih. Te molitvene mline pa najdeš v vsakršni velikosti tudi ob potih. na polju itn na strehah, kjer jih zoni veter. Največ jih vidiš v samostanih, kjer jih je po deset in dvajset v vrsti pri vhodih v posebnih vzidkih, ali pa se nenehoma vrte pod vodo žuborečega ootoka. Samostani so v Malem Tibetu to. kar ve-leposestva pri nas in imajo velike pravice in privilegije. Menihi — lame — se dele v dve sekti, ki se na zunaj razlikujeta po barvi pokrival: eni imajo rdeča, drugi rumena. Rdeči lame bi mogli veljati za katolike la-maizma: iz njih je izšel reformator Tsong Kapa, ustanovitelj rumene sekte. Rdeči lame so v Malem Tibetu v večini. Vsi samostani so pod duhovnim vodstvom Dalai -lame v Lhassi, ki ima isto moč. kakoT pri katoličanih papež. Vsakemu samostanu na-čeluje opat (skušok), ki je moral več let študirati na verskih šolah v Lhassi ali Ši-gatsi. Neki skušoki so celo na zlasu. da so reinkarnirani svetniki. Menihi vrše svoje vsakdanje posle, ki pa niso preveč naporni. Oskrbujejo samostansko gospodinjstvo in opravljajo predpisane ceremonije pred neštetimi božjimi in svetniškimi podobami. Ti samostani so nalik srednjeveškim gradovom sezidani na strmih skalah, ki se vzpenjajo iznad ravnine. Samo okrožje Leh šteje 109 vasi in 170 samostanov in svetišč; od približno 36.000 budistov, ki jih je v deželi, jih živi okrog 10 odstotkov v samostanih. Tretji sin vsake rodbine ie navadno že ob rojstvu posvečen verskemu poklicu. Zemlje za obdelovanje je malo. nje razdelitev med brate bi dovedla do razkosanja, kar bi prej ali slej pomenilo propast ljudstva. Zato je razumljivo, da vlada tod DOliandrija (mnogomoštvo): kadar se ženi najstarejši siin, so vsi mlajša bratje enakovredni možje njegove žene in vsi žive skupaj v isti hiši. Tako ostane dedščina nerazkosana. Človek bi skoro dejal, da so mehke ženske črte v licih mož posledica mnogomoštva. Ubožne in nesnažne vasi so večinoma posejane okoli samostana ali templja, ki mu Po nekod plačujejo desetino. 2e od daleč vzbujajo pozornost z zidovjem, ki je sezi dano iz tisočev ploskih kamnov, na katerih so vrezane besede »Om Mani Padme Hum«. To molitev — slovenski: »O ti drazotina v nokoti« — razi jo v kamen potniki in romarji. ki si žele lepega potovanja. dobTe žetve ali rojstva sinu Pomik hodi mimo teh zidov vedno na levi strani, s čimer so zanj brez nadaljnjega opravljene tisočere molitve. Ta običaj izvira še iz prastarih budističnih obredov, ki so velevali, da mora vernik obhoditi svete kraje in gore in samostane vedno z leve na desno, to je v smislu solnonega gibanja. Nekateri teh zidov so dolgi več sto metrov, na določenih mestih pa so prekinjeni s »čorti« (štiriozla-timi stolpi, opremljenimi z reliefi), na katerih so »stupe« (skrinjice z relikvijami). Prebivalstvo teh vasi ie ubožno: zemlja rodi jedva toliko, da se ljudje za silo nre-žive. Gorska pobočja so gola in kamenita: umetno namakanje je neizvedljivo. Ljudje se hranijo z ječmenom, posušenim sadjem, po največ pa z marelicami in kislim mlekom. Najljubša pijača jim je slan maslen čaj. ki spominja na pokvarjeno mesno juho in je podoben redkemu kakau. Blago si tko sami. čevlje si pripravljajo iz klobučevine. kožuhovir.aste kučme pa si v mrzlih zimskih dneh poieg-nejo čez ušesa. Zene nosijo ovčjo kožo. ki jim visi čez ramena. Posebno se ponašajo s turkiškim nakitom, širokim trakom, ki je ves posejan s krasnimi modrimi tur-kisi in jim seza od čela čez teme na hrbet. Ta nakit je navadno obdan s koraldami. ahatj in oniksi in ima precejšnjo vrednost. Ovratnice z rdečimi koraldami. turkizi in bizarno porisanimi tibetskimi kroglicami, i z oniksa. srebrne zapestnice, izdelane v obli. i lijaka, in iz zlate ter srebrne žice spleteni uhani izpopolnjujejo okras tibetske žene. Pa tudi možje se radi krase z bujnimi ovratnicami in uhani in ker si dolze lase spletajo v kite. se vidijo še bolj feminin-ski kakor sicer. Pri svečanostih si nade-nejo nase vse. kar imajo: tako je bilo n. nr. o priliki hudičevega plesa v samostanu lie-miis videti drazotine. ki bi bile marsikateri evropski daumi v ponos. Predavanje dr. Laze Markoviča odgodeno. Predavanje dr. Laze Markoviča v Ljubljani je moral Akademski klub za Društvo narodov zaradi prezaposelnosti predavatelja preložiti na poznejši čas. Misterijozna najdba dveh utopljencev Pr! Fužinah je Ljubljanica včeraj naplavila truplo mlade ženske, Sava pa pri Tacnu nekega 14.1etnega fanta. Ljubljana, 3. junija. Na obrežju Ljubljanice na Fužinah so se danes dopoldne igrali otroci in med igranjem ugledali pred zatvornicami električne centrale v vodi večji kos perila. Izpr-va pojavu niso posvečali nikake pažnje, kmalu pa so postali pozornejši. Voda se je poigravala s tem perilom in pod njim so otroci ugledali mirtvo truplo. Hitro so se razbežali in priklicali delavce, ki so se z drogovi podali k vodi in spravili na suho truplo mlade žemske, oblečene le v spodnje krilo in srajco. O najdbi misterijoznega mrliča je bila takoj obveščena orožniSka postaja v Vevčah. Narednik Sušnik se je takoj podal na Hce mesta ter uvedel preiskavo. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri D. M. v Polju. Navzlic vestnemu poizvedovanju vevških orožnikov pa tekom dneva nI bilo mogoče ugotoviti indentitete mlade ženske, čije truplo je ležalo v vodi po vsej priliki že nad dva tedna. Domnevajo, da gre za mlado uradnico, ki je izginila iz Ljubljane z doma že pred kakimi tremi tedni in je bržčas šla prostovoljno v smrt. Tudi Sava je danes pod šmarno goro v Tacnu naplavila truplo nekega mladega fanta. Truplo je bilo že močno objedeno od rib in se je gotovo nahajalo v vodi že nad teden dni. Našli so utopljenca domačini. ki so takoj poročali o žalostni najdbi Šentviškim orožnikom. Tudi identitete tega utopljenca, približno 14 Tet staTega fanta, ni bilo mogoče ugotoviti tekom dneva in se zaenkrat ne da sklepati, ali ie nesrečni dečko Šel prostovoljno v smrt, ali pa je postal žrtev nesreče odnosno zločina. i Smrtonosen odskok z motocikla Tragična smrt upokojenega ladstražnika Albina Berganta. Ljubljana, 3. junija. Posestnik Kotar z Viča in upokojeni po-lici|ski nadstražnik Albin Bergant iz Rožne doline, dobra prijatelja in vneta čebelarja, sta se danes z motociklom odpravila v Logatec zaradi raznih opravkov glede čebelarstva. Ko sta se popoldne vračala, je na ovinku, v katerem zavije cesta takoj po izhodu iz logaškega drevoreda, nastopila nesreča, ki je, žal, zahtevala smrtno žrtev. Ko je namreč Kotar, ki je sedel spredaj in vodil motor, pred ovinkom zmanjšal hitrost, mu je njegov tovariš Bergant, ki je sedel zadaj na drugem sedežu, dejaL da bo šel nekaj časa raje peš. Komaj je izgovoril te besede, je že tudi odskočil s sedeža. Njegov odskok pa je bil tako nesrečen, da je Bergant z glavo treščil ob rob ceste in obležal v nezavesti. Ko se je Kotar na ovinku ozrl in videl tovariša že precej zadaj ležati na tleh, je seveda takoj ustavil motor in hitel na pomoč. Začel je tovarišu brisati kri in ga obujati k zavesti, toda vsa njegova pomoč je bila zaman. K sreči je mimo privozil velik eleganten avto št. 15.235 v katerem se je vozil neki gospod z gospo in hčerko. Avto se je takoj ustavil in ponesrečenca so naložili v avto ter ga jadrno prepeljali v Ljubljano in oddali v javno bolnico. Vsa pomoč pa je žal bila brezuspešna. Bergant, ki si je pretresel mož&ane in dobil hude poškodbe na glavi, se ni več prebudil k zavesti in je ob 7. zvečer izdihnil. Vest o tragični smrti, ki se je kmalu razširila po Ljubljani, je posebno v Rožni dolini in na Viču vzbudila splošno sočustvovanje. Pokojnik je imel čedno domačijo na Cesti 5. Dopolnil je 55 let in je bil še zelo čvrst. Zapušča ženo in hčerko. Oglejte si brezpogojno danes ob 4., pol 8. in 9. uri Cafe Elektric Zakotna kavarna — borza ljuba vi. V glavni vlogi Igo Sp Velepikantno! Mladini prepovedano! Znižane letne eene! TEL1. 2124. ELITNI KINO MATICA. Veliko zanimanje za naš velesejem Poset odličnih gostov. — Včeraj je prisostvovalo okrog 15.000 ljudi. Včeraj je posetil ljubljanski velesejem minister za socijalno politiko g. Ceda R a-d o v i č z ženo in hčerko. Gospoda ministra, ki je v Ljubljani na inšpekcijskem potovanju v spremstvu načelnika g. liof-manoviča, je vodil po razstavišču ravnatelj velesejma g. MIlan Dular. Odlični gosti so izrazili svoje občudovanje glede obširnosti in pestrosti letošnje velesejmske prireditve. Poleg ministra g. Radoviča je posetil naš velesejem tudi sanitetni general dT. Milosavljevič, ki se je zlasti zanimal za higijensko razstavo. Gosp. general je bil presenečen, kajti mnenja je bil, da je ljubljanski velesejem Ie lokalna prireditev omejenega obsega. Obljubil je, da bo o tem kar je videl poročal na pristojnih mestih. Poset velesajma je bil zaradi ugodnega vremena izredno velik. V posameznih paviljonih je bila prava gneča. Videti je bilo zlasti mnogo zunanjih posetnikov iz Slovenije pa tudi iz ostalih pokrajin naše države. Naval na blagajne je bil tako velik, da Je bila velesejmska uprava primo-rana pri glavnem vhodu postaviti še tretjo blagajno. Po zanesljivih cenitvah je včeraj posetilo velesejem okrog 15.000 ljudi. Zaradi velike gneče se seveda kupčija ni mogla razviti, vendar je iz velikega zanimanja sklepati, da se bo med tednom prav lepo razvila. Zlasti mnogo Je interesentov za pohištvo, ki zavzema kakor znano na razstavišču največji obseg. Tudi v soboto popoldne ie bil po slovesni otvoritvi obisk velesejma zelo živahen ter se ceni na 5 do 6000 posetnikov. Uspeh prvega in drugega dne naše velesejmske prireditve nas navdaja z upanjem, da se bo zanimanje za letošnji velesejem še v večji meri razvilo kakor druza leta. Tehniški gasilski tečai Jugosiovenske gasilske zveze Včeraj opoldne se je v Ljubljani v Mestnem gomu svečano zaključil dvodnevni tehnični gasilski tečaj, ki ga je priredila JGZ v svrho izpopolnitve easilskega znanja Sirom Slovenije tako teoretično, kakor tudi praktično. Tečaj je bil obvezan za vse v zvezi včlanjene gasilske župe. ki so poslale v tečaj svoje načelnike, odnosno drnge žup-ne funkcijonarje. Zastopanih je bilo vseh 36 slovenskih gasilskih žup iz obeh oblasti. Tečaj se je pričel v soboto popoldne s pozdravnim nagovorom obeh pod starost i gg. J. Vengusta in Josipa Turka. Sledile so proste in redovne vaje pod vodstvom g. Milka Hojana. Pouk o brizgal nicah vseh vrFt je podal zvezni blagajnik g. Pristovšek. o konserviranju in rabi cevi odnosno konop-cev ter o stavbah in gasilskih ogledih pa je predaval g. Gologranc iz Celja. Kot zadnji predavatelj je nastopil zdravnik g- dr. Ot-mar Krajec s predavanjem o prvi pomoči in o transportu bolnikov. S tem je bil sobotni program izčrpan. Včeraj zjutraj se je nadaljeval tečaj z nad dveiirnim predavanjem podstaroste g. Vengusta, ki se je v svojem govoru temeljito bavil s sestavo društev, z organizacijo, taktiko, disciplino, poslovnim redom, označbo dostojanstev, dolžnostmi župnih funkcijonarjev, nastopi in s paradami. Podstarosta g. Josip Turk se je zahvalil aranžerjem in voditeljem tečaja za njihovo požrtvovalnost in trud, nakar se je vršil pred Mestnim domom ogled različnih briz-galnic od navadne ročne do najmodernejše motorne. Uporabo brizgaln je razložil zvezni tajnik g. Janko Hojan, ki je tudi poučil navzoče o signalih ob priliki požara ter vse to tudi praktično demonstriral. Vsem izvajanjem je pozorno sledilo tudi mnogoštevilno ljubljansko občinstvo, ki se je /.bralo pred Meshiim domom. Udeleženci tečajev so bili s prireditvijo izredno zadovoljni in ponovno je bila izražena želja, da naj se slični tečaji prirejajo vsaj enkrat na leto. Špecijalni artistični atelje za črko» slikarstvo PRISTOU & BRICELJ LJUBLJANA, Resljeva cesta št. 4 — Sv. Petra cesta št. 39. — Telefon 2908. Dva samomora v Zagrebu Neznana žena se vrgla v potok. — Mlada delavka se obesila iz Hubosumnostl. Janko Kožar .posestnik in gostilničar v Kozari je prijavil policiji, da je 1. t. m. okoli 16. ure prišla k njemu v gostilno ženska, stara približno 56 let in naročila čašo vina. Ob 20. uri mu je javila služkinja Bara Me-štrovičeva. da je kTaj potoka štefanovca našla črn robec, dežnik in malo zeleno stekleničico. Ker je vse te stvari opazila pri tujki, se ji je zazdela stvar sumljiva. Kožar je obvestil o dogodku policijo, ki se ie takoj napotila na označeni kraj in našla truplo neznanke. Po komlsiionalnem ogledu, ki Je ugotovil samomor, so truplo odpeljali v mrtvašnico. Identitete tujke niso mogli dognati. Na stopnicah, ka vodijo k delavskim stanovanjem v tovarni katrana na Kanalu, so naSli obešeno Marijo Smagučevo, roieno leta 1905. v Mihalkovem Jarku, delavko v tovarni katrana. Po teJaivah nekaterih prič se Je Smagučeva sprla zvečer s svojim fantom Alojzom Počkalom. delavcem v Isti tovarni. ter je vsa razburjena odfia na stopnice. Peter Lovrenčič Jo ie Se opozoril, da ne sme poooči stati na stopnicah, nakar ga ]e prosila, naj Jo pusti pet minut pri miru. Ko se ie Lovrenčič čez nekaj časa vrnil na stopnice, le nalet Smagučevo obešeno. Takoj Je alarmiral tovariše. M »o ooskuSali Smagučevo obuditi k življenju z umetnim dihanjem: vsi poskusi ca so ostali brezuspešni. Šmagučeva le morala s samomorilnimi nakanami uriti v, tovarno, ker ie vrv, s katero se ie obesila, prinesla s seboj. Mihel: ha. Dvakrat prodre Maribor. Sledita dva prosta strela proti Mariboru, in sicer iz ugodnih pozicij, toda obramba Maribora onemogoči uspeh Primorju. Kmalu se opa* ža vsled točnejše igre premoč Maribora. Jančigaj ima mnogo posla, ki ga sijajno opravi. Proti koncu prvega polčasa je Pri* morje skozi v defenzivi. Tudi druga polovica prične s premočjo Maribora. Sodnik prezre hands Primorja v kazenskem prostoru. V 7. minuti zabije Er* man po kornerju žogo, ki je izpadla golma* nu iz rok, v gol in doseže vodstvo za Pri« morje. Igra postaja vedno bolj napeta. V 14. minuti spregleda sodnik hands Vodeba, ki nato z lepim strelom izravna. V 23. mi* nuti doseže Maribor po lepi kombinaciji na desni drugi gol. Kmalu nato ima mariborski vratar dvakrat priliko, da se izkaže. Sledi* jo ostri napadi Primorja, toda premoč Ma* ribora ostane, vendar pa se rezultat do kon* ca ne menja. Razmerje kornerjev 7 : 5 za Maribor. Objektivno in dobro je sodil g. Babic iz Zagreba. Njegovi dve glavni pogreški smo omenili že zgoraj. Kdo bo prvak? Po tej tekmi bi torej I. SSK Maribor do« kaj zasluženo postal prvak Slovenije. Kakor Poznavamo, pa je Primorje vložilo -cm i JNS protest proti odločitvi LNP-a gbde pono* vitve finalne tekme. Vprašanje slovenskega prvaka se bo torej, kakor marsikatero važ* no vprašanje v našem športu, rešilo zopet pri zeleni mizi. Grazer Sportklub - Ilirija 1:1(1:0) Včeraj je SK Ilirija odigrala revaažoo tekmo z graškšm Sporbkluboim, kateremu je že v soboto zasluženo podlegla. Tudi včeraj gostov — popolnoma. zasluženo — ni mogla obvladati io je i mnogo sreče odmerila neodločen rezultat. Gostije so tudi včeraij pokazal precej svojih vrlin. Nastopili so z nespremenjeno postavo, vendar pa njilhova igra ni dosegla sobotne. Od časa do časa je bilo opaziti utrujenost in premalo ambicije, tako da igre niso vzdržali na vSku. Napad je bil v ostalem agilen; Kowanda kot srednji napadalec in duša moštva, Je prišel na svoj račun ter med mnogimi streli ustrelil krasno plasirani gol v 39. min. prvega polčasa. Krilska vrsta je lepo podpirala napad in tudi defenzivno opravila svoj delež. Ožja obramba se je držala v formi; imela pa je vsled tabilmosti ilirijanskega napada mnogo lažji posel kot v soboto. Ilirija v spremenjeni postavi s Koženino kot desnimi krilcem ter napadom Janez - Rihar - Neli -Oman - Doberiet ni dosegla forme prejšnjega dneva. Obe zvezi vsled počasnosti srednjega napadalca nista dobili pravega posla. Tudii po odmoru, ko se je napad pregnrpiral v linijo Janez-Šiška - Oman - Doberiet - KoSenina, ni šlo mnogo bolje. Le prve četrt ure je zavladalo v vrsti nekoliko duha in odhod je rezultiral tudi DofoeT-letav solo - gol v 6. mio., ki je izenačil rezultat. Krilska vrsta je zopet grešila glede dodajanja v napad. Močan delež, da Gradčani niso števila zmage nosi ožja obramba, kjer je trojica Verovšek -Pleš - Kreč vzdržala več kot se lahko zahteva. Razmerje kotov 8 : 5 za Ilirijo. Igra je v splošnem nudila malo lepega no* gometa. Posamezniki so divje nabijali žogo brez pravega cilja. Nekatere faze so bile odigrane prav zaspano ali preveč prijatelj* sko, tako da je publika glasno dajala duška svoji nevolji. V okvirju prireditve je bil tudi sodnik g. Ahčan, ki je kmalu po početku — brez potrebe — izgubil živce ter zagrešil več kardinalnih napak. Gotovo nosi tudi del krivde, da je igra ostala na precej drugo* razrednem nivoju. Tudi publika, ki je ni bilo mnogo, ni štedila s protesti. Svetovali bi prirediteljem, da poskrbe v bodoče za do* volj številno rediteljstvo, ki naj neodgo* vorne kričače — po večini slabo vzgojeno mladino — pouči, kako se je treba obnašati napram igralcem in sodniku. Ostale nogometne tekme Novo mesto: SK Reka — SK Elan 9 : 0. Zagreb: Tekme v korist gladujočim v Bosni in Hercegovini. Železničarji — Derbv 3 : 1 (0 : 1). Concordia — Croatia 5 : 2 (1 : 1), Gradjanski — Hašk 5 : 2 (2 : 0). Dunaj: Simmering — Austria 3 : 2, Rapid — WAC 4:2. Praga: Vršovice — Sparta 1 : 0, Slavija — ČAFK 2:1, Teplitzer FC — Kladno 3 : 0. Hazena Prvenstvena tekma SK Ilirija : ASK Primorje 10 : 4 (5 : 2) Ilirija: Kezele; Brodar; Tratnik, Schiffrer II; Jermol II, Privšek, Bernik. Primorje: Kaiser; Modic II; Zan-ner, Jenko; Jerina, Erbežnik, Modic I. Včeraj sta se na igrišču Atene po dolgem času srečali v prvenstveni borbi imenovani družini, ki s tem srečanjem vedno tvorita največjo atrakcijo v domačem prvenstvenem tekmovanju- Družina Ilirije, ki je nastopila v kompletni postavi, ni ponovila svoje letošnje igre proti A. g. Ku. To se zlasti tiče napada, ki ni pokazal izvzemši Ber-nikove svoje običajne prodornosti, ker je pred golom prehajal radi dobre obrambne igre Primorja v hiperkombinacijo. Najboljšo igro je podala krilska vrsta, kjer je Schiffrerjeva znatno prekašala svojo reno-mirano soigralko. Branilka je imela lažje siališče nego njen vis-S-vis, kajti stal je nasproti napad, ki je v pogledu prodornosti in kombinacije zaostajal za onim Ilirije. Vratarica je mlada talentirana moč, ki obeta sčasoma popolnoma nadomestiti v družini Ilirije nastalo vrzel. Družina Primorja, ki je po celoletnem pavziranju nastopila z dvema rezervama je prijetno iznenadila. Predvsem se to tiče vse obrambe, ki je do pet minut pred koncem uspešno kljubovala nevarnim napadom Ilirije. Zlasti je treba omeniti požrtvovalnost vratarice Kaiserjeve, ki je svoje svetišče branila v efektnem stilu. Odvaditi jo je pa predolgega zadrževanja žoge. kajti iz take situacije rezultira tudi en gol. Napad je pokazal raztrgano igro, ki je pripisovati predvsem nevigranosti rezerv s srednjo napadalko. V splošnem je bila igra dokaj otvorjena z trenotno premočjo Ilirije, ki je tehnično in kombinatorno prekašala Primorje, ki pa je s svojo požrtvovalnostjo pa-raliziralo nasprotne napade. Sodnik, g. Savo Sancin, ki se mu je poznalo dolgo pavziranje, je sodil objektivno. Olimpijada Uruguay — Nemčija 4 : 1 (2 : 0). Amsterdam, 3. junija. Danes je uruguaj* sko moštvo porazilo nemško nogometno re« prezentanco s 4 : 1 (2 : 0). Zmaga naše reprezentance v i Parizu, Pariz, 3. junija g. Jugoslovenska nogometna reprezentanca, ki je po nesreči izpadla iz olimpijskega nogometnega turnirja, je danes igrala v Parizu proti moštvu Ra-cing kluba. Jugosloveni t>o bili v premoči ter so že v prvem polčasu vodili z 1:0. Zmagali so s 3:0. Mojstrski skok V CalaJsu na Francoskem so imeli te dni telovadno prireditev, na kateri so predvajali številne res lepe točke. Eno med njimi nam kaže slika. Telovadec preskoči kozo pod piramido, ki jo tvorijo trije njegovi tovariši. L Nikuš i MESTNI TRG STEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic Shaw, opica Konzul in dr. Voronov Ko je dr. Voronov pred kratkem prišel v London predavat o svojih pomlajevalnih operacijah, so ga seveda »intervjuvali-r. Angleški »ljudski* tisk, ki tako rad »draži fantazijo<, ima običaj, da znanstvena in psevdoznanstvena vprašanja na svoj način sfrizrra v senzacije, in je za to mamo razpravljal o teoriji ruskega učenjaka, ki baje vidi v opičji žlezi sredstvo za rešitev človeškega rodu pred pretečo degeneracijo. V tej diskusiji se je oglasil tudi ugledni angleški bakteriolog dr. Edvard Bach, ki meni, da operacije dr. Voronova ogiražajo bodočnost človeštva; zaikaj — pravi Bach — z vcepljenjem opičjih žlez se prenesejo tudi -zle lastnosti opic, ni treba baš na operiranca, tem bolj gotovo pa na njegove potomce. Razumna opica bi tej razlagi brez dvoma ugovarjala in v resnici je prišla reklamacija s strani potomca slavne opice Konzul. »Dailly News< so prejele pismo, napisano s svinčnikom, podpisano »ConsuJ Junior« in datirano iz Zoološkega vrta. Rokopis s© je uredništvu zdel znan, začelo je poizvedovati In je res dognalo, da izvira dokument od Bernarda Sbawa, ki ' seveda ne prebiva v Zoološkem vrtu v Regents-Parku, nego se mudi v Kentu v posesiti pri lordu Astoru in njegovi ženi. Pismo se glasi: »»Sir! V imenu gostov kraljeve Zoološke družbe moram energično protestirati Proti drzni trditvi dr. Edvarda Bacha, ki ste jo priobčiti v vaši sobotni številki. On Pravi prvič, »če se opičje žleze vcepijo človeku, se s tem prenesejo tudi opičje lastnosti«, in drugič, »najhujši lastnosti človeških opic sta krutost in čutnost«. Pisec s tem namiguje, da so opice krutejše in čutne jše od človeka in da bi oseba, ki bi jo operacija imela dvigniti na nivo opice, utegnila postati bolj kruta in čutna, a ne manj. Me opice smo potrpežljive in prijazne narave; toda taika insinuacija je tudi za nas preveč. Ali se je kdaj pripetilo, da bi bila opica živemu človeku iztrgaJa žleze, da bi jih vcepila drugi opici in M s tem na nenaraven način neznatno podaljšala življenje? Ali je bil Torquemada opica? Ali so inkvizicijo ustvarile opice? Ali se je kdaj pokazala potreba osnovati družbo za varstvo opičje dece, tako kakor so ljudje n'orali organizirati društvo za varstvo otrok? Ali Je bila svetovna vojna volna med opicami ali med ljudmi? Ali so strupeni plini opičia a4! človeška Iznajdba? Ka- ko more dr. Bach v prisotnosti opice izustiti besedo krutost, ne da bi zardel? Nam, ki nam v laboratorijih človeških raziskovalcev brez usmiljenja trgajo možgane iz glav, nam si človeški raziskovalec drzne očitati krutost! In to v trenutku, ko celo železna srca ljudi protestirajo proti strahotnemu trgovanju z orangutangi, češ da to pomeni pevratek v barbarsko trgovanje s črnci. Prepuščamo dr. Voronovu, da pouči dr. Bacha, kako strašno neznanstvena je njegova uoja-zen, bojazen, pravim, ne upanje (!), da b! ljudje utegnili dobiti od opic njihove lastnosti, če jim ukradejo njihove žleze. Nam je tega, kar ljudje imenujejo »znanost«, le toliko mar, kolikor smo po njeni krivdi pohabljeni; zanima nas pa izkustvo. Videli smo, da cepljenje koz in antitoksina nI podelilo človeku ne kravjih čednosti ne konjskih sposobnosti. Človek bo ostal, kar je bil: najkrutejša vseh zveri, najbolj rafinirana in najbolj peklensko poltena. Naj se več ne sklicuje na groteskno sličnost z nami: ostal bo, kar je, vzlic vsem prizadevanjem dr. Voronova. ki bi hotel Iz njega naprava« dostojno opico. Opičja hiša, Regents-Park, 36. ipaJa 1928. Vaš udanl Gocstri Juntor«. Živahna ljubljanska nedelja Zanimivi policijski raporti. — Nenavadno živahno vrvenje na velesejmu, v mestu in okolici. — Nedelja brez deževja in nesreč. Ljubljana. 3. junija. Ze noč na prvo junijsko nedeljo je bila izreJadran< in je bila tudi ta prireditev dobro obiskana. Prostovoljno gasilno društvo v Studencih je imelo v prostorih g. Senice prijetno in dobro posečeno veselico, katere dobiček je namenjen dobavi nove avtoturbine. Razen navedenih veselic, ki so vse bile deležne dobrega poseta, ne smemo pozabiti tudi otvoritve cele vrste novih vinotočev, zlasti ua levem dravskem bregu, nad Tremi ribniki in okrog Kamnice in Rošpoha. Zaradi zgodnjega datuma so bili tudi ti novi vinotoči dobro obiskani. Tudi po starih gostilnah so se vršile vrtne veselice in koncerti pa kar v toliki meri, da vseh ni mogoče registrirati. Izletov željni Mariborčani so se pa podali danes na vse mogoče izletne točke, k Mariborski in Ruški koči na Pohorje, na S>v. Urbana in k Sv. Križu, precej pa jih je tudi bilo, ki so se odločili, da pozdravijo strmo Uršulo. Ostali izletniki so se zadovoljili % izleti v najbližjo okolico. Današnja policijska kronika je skromna. Aretiranih je bilo nekaj običajnih pijancev in par potepuhov zaradi prepovedanega povratka. Nesreč in izgredov ni bilo nobenih. V gledališču so dali v soboto zvečer »Othela«, za nedeljo zvečer pa so določili >Jesenske manevre« kot zadnjo predstavo. Udeležba ni bila posebno velika. Pri tem je zanimivo ugotoviti, da je dobršen del posetnikov Talij inega hrama izražal mnenje in željo, naj bi zopet prišel na oder >Švejk<. Med raznoterostmi se lahko beleži ie pojav modriža (plavice) na trgu. Dopoldne in popoldne si videl, s kakim veseljem si naši Nemci oskrbujejo ta plevel, ki je baje njih nacionalna cvetka. Da pri iskanju pla-vic trpe naša polja, je menda odveč omeniti. Na trgu so se pojavile tudi prve štajerska češnje, ki se v cenah prav nič ne razlikujejo od laških. Drava je preko noči precej narastla, kar j,e znak, da so morali biti v njenem gornjem toku večji nalivi. Od tega naraščanja pa ni pričakovati kakih večjih posledic. OBLEKE letne in spomladanske, plašče v veliki izbiri, najnovejši modeli, kupite najugodneje P. MAGDIČ, LJUBLJANA. Oglejte si izložbe. 12^ f sfi^t "Zakaj trepetate? Ali se SjVVV^A niste še nikdar fotografi« rali?» ^Ponedeljek« St. 23 4 Ponedeljek 4. VI. 1928 JVIoč ljubezni in sovraštva Mozart in Alojzija Weber ii. Weberjevi so interes mladega in neizkušenega Wolfganga temeljito izkoristili. Kako napačno je mislil Wolfgang o očetu s-voie ljubljenke, je razvidno iz pisma, ki ga je pisal svojemu očetu. »Ta mož«, pravi, »je zelo pošten ter je silno zadovoljen, da se je spoznal s poštenimi in resnično katoliškimi ljudmi.« Mladi prijatelj je bil skrajno zaposlen z muzikalno izobrazbo Alojzije, katero ni samo poučeval, ampak je pisal zanjo tudi najlepše arije. Ves njegov trud je bil posvečen skrbi, da postane Alojzija slavna pevka, kar se je tudi zgodilo pod umetniškim vplivom Mozarta. Alojzija, rojena 1762, je imela ieciva 16 let, ko se je spoznala z Mozartom. Bila pa je že popolnoma razvita. Ker je bila tudi izredno lepa, ni čudno, da se je Mozart kmalu strastno zaljubil vanjo. V začetku se je zdelo, da privlačuje mladega mojstra samo njen veliki muzikahii talent, toda kmalu se je pridružila temu občudovanju tudi velika ljubezen. In mlado dekle je znalo pošteno izkoristiti mladeničevo ljubezen, kakor tudi njegov interes na njeni rmtzikalni izobrazbi. Mati je dobro videla to nevarnost, toda vsi njeni napori, da bi oddaljila VVolfganga od Alojzije, so bili zaman. In česar ni moglo doseči njeno dobro materinsko srce, to je upala doseči od strogosti in ra zbor it osti očeta. Pisala je ponovno v Salzburg ter opisala čisto pravilno nevarnost, ki ie pretila Wolfgangu v zvezi z VVeberjevimi. Dasiravno so bile njene duševne sposobnosti preproste in omejene, vendar je natanko uvidela, kako si VVeberjevi prizadevajo, da vjamejo njenega sina. Kakor hitro je zvedel oče. kakšna nevarnost preti njegovemu sinu, je v skrbi za bodočnost svojega gemijataega sina sklenil, da se mora to razmerje čimprej in nasilno končati. Mladi Mozart seveda niti slutil ni nevarnosti ter je bil ves srečen, da je mogel živeti v bližini svoje ljubljenke. Prav kmalu so postali njegovi odnošaji z Alojzijo intimni. Ko je dosegla Alojzija z njegovo arijo, ki jo je posvetil njej, velik uspeh, je pozabil mladi zaljubljeni mojster na vso previdnost. Pisal je svojemu očetu in svoji sestri pismo, polno navdušenja in ljubezni za Alojzijo. Oče se seveda ni razveselil priznanja sinove ljubezni. In ko je kmalu nato prejel od njega pismo, v katerem mu s prirojeno odkritosrčnostjo poroča, da je trdno odločen skleniti »večno zvezo< z Alojzijo, se ga je polastila sveta jeza. Nemudoma je odgovoril Wolfgangu v ljubeznivem, toda resnem tonu, da si mora iz-biti iz glave svoj načrt in da mora takoj odpotovati iz Mannheima. Očetovo pismo je mladega mojstra silno potrlo. Zbolel je in trajalo je več časa, da je mogel zopet v družbo. Kljub vsemu pa se je z otroško vdanostjo in spoštovanjem vdal očetovi zapovedi. V pričakovanju na-daljnih navodil iz SalzbuTga ie užival zadnje dni srečo v ljubezni svoje izvoljenke in poslušal njena strastna zatrdila o večni ljubezni. Toda kmalu, prekmalu ie prišla iz Salzburga zapoved: V Pariz! Mati in sin, navajena izpolnjevati želje in zapovedi družinskega poglavarja, sta se pripravila nemudoma na pot. Težko,, in veliko boljo v duši se je ločil Wolfgang od Alojzije v svetem prepričanju, da mu ostane zvesta. (Nadaljevanje v prih »Ponedeljku«.) Resnice in kresnice Ko je še cvetelo suženjstvo, je imelo neko angleško podjetje v Sv. Krištofu na Malih Antilih veliko število črncev zaposlenih. Hoteč ubežati trdi raboti. se je dan na dan obesilo precej zamorcev v prepričanju, da se po smrti povrnejo v svojo domačijo. Kar jih ie bilo še preostalo, so se nazadnje zmenili, da se bodo vsi skupaj na isti dan obesili v bližnjem gaju. Podjetnik je izvedel za nakano in da bi se otel pogube, segel je po zvijači. Na voz je dal naložiti vse orodje in posode iz svoie tvornice za sladkor in s tem spremstvom odrinil na kraj preteče nesreče. Tamkaj so že vrvi bingljale z vej in sužnji so si iih pravkar ovijali okoli vrata, ko iih gospodar takole nagovori: »Vi odhajate v Afriko. Tudi jaz odpotujem tja, ker se obesim z vami vred. Ondi sem kupil poslopje, v katerem mislim nastaniti tvornico za sladkor. Vse potrebno sem ukrenil: vaši tovariši, ki so si zadrgnili konop okrog vratu, so že polovljeni in uklenjeni delajo. Tudi z vami se bo tako zgodilo. In ker tamkaj ne boste več imeli povoda, da bi mi uhajali, ne boste imeli noč in dan miru. Zdaj se pa obesite. Evo moie vrvi: tudi iaz se obesim.« Afričani so preplašeni opustili svoj naklep. Odkar je Anglež Bernard Shaw dobil Noblovo nagrado za književnost, krožijo o njem mnoge domislice, ki ga prav dobro označujejo Naslednja pokazuje, kaj misli Shaw o svoji slavi- Glasovita italijanska glumica Ema Gram-matica je ob neki priliki posetila proslulega dramatika, ko ie med prazniki počival ob jezeru Lago Maggiore. Bilo je to ob njegovi 701etnici. Godovnik je sedel v delavnici znanega kiparja kneza Trubeckega, ki je tistikrat izdelaval Shawu poprsie. Sha\v je pravil gospodični zgodovino tega portreta In dejal: »Z desne sem kakor Krist, od leve plati bi me človek imel prej za Judo. Crez sto let bo stal ta kip v kakem muzeju, a na plošči se bo svetil tale napis: Knez Trubeckoj, Poprsje nekega ne-znanca*. ik Nedavno umrli pariški slikar C. Manet je kot nepoznan začetnik, a svest si svoiili darov, razstavil exlibris z napisom: MANET - MANEBIT, kar pomeni v latinščini: ostane — ostal bo. Njegov tovariš Monet se ie pri tem izrazil: »Ce bi jaz tako zapisal MONET - MONEBIT. mi ne bi nihče verjel, ker iaz nikogar ne opominjam in ne terjam. Kvečjemu trpna oblika MONETUR (opominjajo ga upniki), bi bila prikladna. Glede bodočnosti pa gojim najlepše nade.« ★ Ko je na Po'itehniki v Torinu ime! sto-lico za hidravliko pokojni profesor Cappa, se je nekoč javil za izpit slabo pripravljen dijak, a svest si svoie zadeve in prisebnosti. Toda tokrat mu je bila sreča nemila. Naj je drzni mladenič še toliko napenja! svoj spomin, da bi dobil ugodno oceno, vendar se je zdel izgubljen. Izid izkušnje je bi! odvisen od porabe neka sile: profesor je nekaj časa :akal odgovora, napokosled nejevoljno vzkliknil: »Kai res ne vidite, da je treba uveljaviti neko moč? Denimo, da znaša eno konjsko silo...« — nato pa obrnivši pomenljiv pogled proti mladeniču... — »a'i pa oslovsko na priliko. Zaznamujte io s črko!« »Cappa. professore«. izpregovori mladič in naredi izpit. (Kappa je ime grški pis-menki k.) * Po bitki pri Jani ie hotel Napoleon po svoji navadi takoj odlikovati hrabre vojake. Tako ie med drugimi poklical iz vrste prostaka. rekoč: »Na ta križec, pripni si ga na prsi. »Zaslužil si ga«. Preprosti možak je sirom odprl oči. »S svojo srčnostjo si ga zaslužil«, je dodal cesar, »zakaj tisto noč pred bojem si neustrašeno sta! na straži, čeprav te ie bila obkolila stotni,ja sovražnikov.« »Križ božji!« ie zaj^clial voinik in Pre-bledel ko zid, »sovražniki so bili? Jaz pa sem mislil, da so nsši*. Po teh besadah pade onesveščen na tla. Prispevajte v fond Akademije znanosti in Narodne galerije I «Všeč mi je, ako se zabavaš, toda svoie bodočnosti ne smeš pozabiti.* «Toda oče — moja bodočnost si vendar ti!» ponedeljkov1 listek Čudna zgodba Ivan Dobrave c. IV. Ura je bila že osem, pa še vedno nisem vedel, ali naj izpolnim obljubo go-spej Liji, ali pa naj se potuhnem s pripravljenim opravičilom.Tako se običajno godi človeku, ki se ne more odločiti za ravno pot. In da pot, ki jo je pričela hoditi Lija, ni ravna, to sem ravno tako vedel kako o svoji lastni. Kar me je vleklo k njej, ni bila zavest, da me pričakuje in da morda računa z mojimi nasveti, ampak njena ženskost, ki me je omamljala že pred leti, da sem se komaj rešil v zadnjem trenutku. Na vse drugo — kar se je zgodilo potem in predvsem v zadnji noči — nisem niti pomislil. Juli-jevo početje mi je bilo tako smešno, da sem dvomil o njegovi razsodnosti. Tako sem se približal predmestju. Ko sem prišel pred vilo, kjer je bila Lija na stanovanju pri gospej Hildi. sem naglih korakov premeril vrt in vstopil v vilo. Neko čudno hrepenenje ali nekai podobnega me je pognalo po stopnicah. Potrkal sem na prva vrata in jih odprl. V sobi je bilo že mračno. Ob steni na divanu, ob katerem je gorela rdeče zasenčena luč, je ležala Lija z nekakim rokopisom v naročju. Še premaknila se ni. ko sem vstopil in jo pozdravil. Ako bi jo bil našel pred leti tako, ne vem, kai bi bilo, Sicer pa takrat še ni bila gospa. — Lija! Ni odgovorila. — Prišel sem. Molčala je. Stopil sem bliže. — Lija, kaj vam je? Ura na steni je udarila pol desetih. Počasi, ne da bi okrenila glave, je pokazala z roko proti uri. Razumel sem. — Par minut... — Par minut?... Če računate ure za minute, potem je ravno ena minuta! — Zamudil sem se... — Vaši opravki me ne zanimajo. — Srečal sem ... — Seveda! Za druge imate vedno dovolj časa! Taki ste vsi! Lija naj pa čaka, kaj ne? Njen glas ie postal mehkejši. Trma je bila premagana. — Sedite če vam ie drago. Iskal sem stol. — Ali se me bojite? — Lija, kakšno vprašanje! — Naravno! Sedel sera na divan k njenim nogam. Prav nič se ni odmaknila. — Hilda ie šla z možem v gledališče. Sama sem ostala... — In vas ni strah? Zasmejala se je in užaljena obrnila k steni. Pri tem je smuknilo nar listov rokopisa med steno in divan. Hotel ^eni iih pravočasno ujeti. — Pustite! Istočasno me je o vila z desnico okoli vrata tako, da sem moral nerodno sloneti na njej. — Trenutek. Lija! — Torej se me res bojite? — Lija? Bojim se le, da vam ie nerodno ... Spustila je roko in se obrnila še bolj k steni. Pomaknil sem se v sredo divana in se sklonil. — Pustite me! — Toda Lija? Hotel sem vstati. — Vam je nerodno, kaj ' — Men: ne. — Zakaj pa vstajate? — Saj ste rekli, naj vas pustim. Ko vam je na tako nerodno pri Mestni pogrebni zavod V globoki habsh' a je naša nad vse ljubljena, pre- dobra mamica, stara mamica, odnosno tašča, sestra, teta in svakinja, gospa roi. ScMfer-lerchenfeftl vdova po viš. pošt, upravitelju v soboto, 2. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, večkrat pre-videna s svetotajstvi, v 80. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Na zadnji poti jo spremimo v ponedeljek 4. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta'12, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 6. t. m. ob 9. dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. Blago pokojnico priporočamo molitvi in spominu ter prosimo tihega sožalja LJUBLJANA, dne 4. junija 192S. Ida Vidic, Mara Vidic, učiteljica, hčeri. Leon, Erih in Elica Vidic, vnukia in vnukinja. Oskar Vidic, orož. polkovnik v pok. in resz., sim. Eleonora Vidic, srnah«. meni! — se je napol obrnila in se vzravnala. — Lija, Lija! — Da, da! Kako se spreminjajo iju-diff' — Mislite mene? — Tudi: — Mogoče. — Mar ni res f — Življenje ie pač čudao. Sicer pa... — je ponovila in me prosila, naj vsta-nem. Sama je sedla sredi divana in zaklicala: — Tončka! — Torej niste sami? — sem jo izne-naden vprašal in stopil par korakov nazaj. — Pa pravite, da se me ne bojite! Bilo mi ie, da bi kar skočil k njej. pa sem se zatajil. Služkinja je odprla vrata in vprašala, česa želi. — A;i ste pripravili čaj? — Sem gospa. Ali naj ga prinesem? — Prinesite, potem pa greste lahko spat. Sedla sva oba k mizi in molčala. Ko je služkinja odšla, sem primaknil svoj stol k njenemu. — Torej vendar! — je rekla in mi nalila čaja. — Ako mislite o vseh tako, kakor o meni, potem.. Prenehal sem, ker sem se zavedel, da sem pričel napačno. K sreči ni niti razumela. — Pustiva to! Povem vam. zakaj sem vas prosila, da pridete k meni. Njena bližina in vse tisto, kar me je nekoč zasužnilo, me je omamilo. — Prosila?... Ne, Lijai... Lija ne prosi! — Tako ste govorili nekdaj. — In danes! — Danes... sedajle... že verjamem, toda jutri? In potem? — Vedno, Lija, vedno! — Dobri ste... Nikdar preje, ko sva bila še svobodna oba in je gorel v nama ogenj mladih strasti, ni bil njen poljub slajši in tako vroč... Potrkalo je na vrata. — Prižgite lestenec! — je rekla in si popravila obleko. — Gospa, neki gospod želi govoriti z vami. — Ali niste zaklenili duri? — Ne, gospa, ker so šli v gledališče. — Kje je ta gospod? Kakšen je? V neprijetni slutnji sem zašepetal: — Julij... — Recite, da nisem doma! — ia ukazala popolnoma mimo. _ V tem hipu se je prikazal med odprtimi vrati — Julij brez maske. t ~ž-w n ! * c:: ® D®« la remscheidske žage' jarmenice. mlinske, krožne, tračne. Može zu skobeine stroje, svedre in drugo orodje za lesno industrijo ter mizarje kupite najceneje pri 6476 a JEKLO" SI ARi 7 RO LJUBLJANA Zahtevajte cenik amstvo n vsak komad Neizprosna smrt nam je ugrabila našo iskreno ljubljeno mater, staro mater, gospo Jeritii StonounikGorofol zasebni co danes 3. j-nija ob 4. uri zjutraj. Pogreb preblag. pokojnice se bo vršil iutri 4. t. m. ob pol t. uri popoldne iz hiše žalosti. Rožna dolina, na viško pokopališče. Rožna dolina, ?. junija 1928. Franc, Tone, Janez, su.ovi; Jerica Jeločnik, Mici Grilc, Francka Spehek, hčerke; Viktor Jeločnik, trgovec, zet. reg. pos in gosp. zadruga * o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta Podeljuje vsakovrtne kredite, es kom tir a menice, mka- Sprejema nranilne vloge oa Knjižice ali v tekočem Kot pooblaščen. prodaja-tc ^ ^ sfra fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter iih obrestuie po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodajo poleg tega v bančno stroko spadal oosle =_ Rat"<* «tetena °br°ke °°d U