Leto LXXL, št. I94 a Ljubljana, torek 30u ivgnli lejg Cena Din iznaja vsak dan popoldne, Izvzemat nedelje ln praznike, — InseratI do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji InseratI petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >SlovenskJ Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN LJUBLJANA« Kosmom ulica ste*. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 81-25 in 81-28 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmayerjeva ulica 1, telefon s L. 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Postna hranilnica v Ljubljani šL 10.351 Živahna akcija mednarodne diplomacije: Važna posvetovanja evropskih kabinetov Danes dopoldne sta se sestali k izrednim sejam angleška in £raneoska vlada, za jutri pa je sklicana seja italijanske vlade — Vsa posvetovanja s e nanašajo na češkoslovaški problem LONDON, 30. avgusta, r. London kaže vedno več znakov vznemirjenja zaradi mednarodnega položaja. V zunanjem ministrstvu trajajo skoro neprestano posvetovanja. Nenadni poziv angleškega poslanika v Berlinu Hendersona, ki se je včeraj z letalom pripeljal v London, in nenadno skli-canJ* plenarne seje angleške vlade se tolmači kot nov dokaz za resnost položaja. Ministrski predsednik Chamberlain se je včeraj dopoldne vm:l v London. Takoj po *\°'!em Pohodu se je sestal z zunanj-m ministrom lorciom HaMfavom in finančnim min»«;trom Simonom. Pred tem Je imel lord Halifax dolgo konferenco z angleškim poslanikom v Berlinu Hemlersononi in z glav vnn diplomatskim sve+ovaJcem angleške rlaie Roevw*om Vansitartom. Kakor se doznava, fe bil Henlpremi pozvan v London, da infornvra angleško vlado o name-ra!* Nemčrto, V Jvmdomi bo noenk!»l na oklene današnje plenarne seje vlade. nVt^r se bo z novimi navodili vrnil v Ber^n. V I^ndr>nsk«>i krefih smatrajo za verje*ne, da Anetf.ta izvršJla v Borl'nu novo deniar- so. Vsi mm'r+ri. ki so se mudili na d~r*u*r.+u v *j9fr|ff| »j* v inozemstvu, so dob*I? niz* v. naj se z najhitrejšim prevoznim sredstvom nemudoma vrnejo v London. Člani vlade N***o ostaJ: p^lnoštevilno zbrani v L^n ionu raibrte ves ta teden, ker pričalo i*«'* *• teden va*»*«h odločitev. 2e sama »-kil-f=ost, da »e bfla plenarna seja vlade *vs--*no je M~a OpOJ^*9MI včor**.»snta dol o-<> U.v; f^renr-o z\\- r^r«^ mlns^ra l^r^a Ha;ifaxa s čeSko-sIovaJSdBi poslanikom dr. Maa?.rykom, ki t— 5ofoi*rr^^,~5»J ttx\**3*Vtw \-l-**\-vašk«. Sla že do najskrajnejše meje in da se od nje ne more ničesar več zahteva*!. Važna seja francoske vlade Pariz, 30. avg. r. Danes dopoldne ob 10. se je pričela v elizejski palači seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika Lebmna. Ta seja je po informacijah iz vladnih krogov posvečena izključno proučevanju zunanjepolitičnega položaja. Zunanji minfster Bonnet bo podal podrobno . porodilo o razvoju češkoslovaškega problema. V meroda.inih pariških krogih zagotavljajo, da postopata London in Pariz v najtesnejšem sporazumu. Zaenkrat vodi posredovanje Anglija sama, toda v danem primeru boste Anglija in Rrancija nastopili skupno in z vsemi sredstvi zaščitili neodvisnost in nedotakljivost češkoslovaške republike in zastavili ves svoj vpliv, da dosežeta mirno rešitev sudetsko-nem-škega vprašanja. Nenaden sestanek italijanske vlade Rim. 30. avg. r. Za jutri je sklicana seja italijanskega ministrskega sveta. Ta nenaden sestanek ministrskega sveta se spravlja v zvezo z napetim mednarodnim položajem. Kakor zatrjujejo, bo Mussolini obvestil člane vlade o stališču, ki naj ga zavzame Italija v primeru kakega konflikta. V poučenih krogih zatrjujejo, da želi Italija mirno poravnavo med Češkoslovaško in Nemčijo ter da nima prav nikakega interesa na oboroženem konfliktu v Srednji Evropi. Italija v danem primeru tudi ne bi mogla priskočiti na pomoč Nemčiji, pač pa je pripravljena s primerno diplomatsko akcijo podpirati njeno zunanjo politiko. Odmev na ameriških borzah New Tork, 30 .avg. e. V Wallstreetu so bili včeraj zabeleženi najnižji tečaji v tekočem mesecu, kar je posledica strahu pred dogodki v Evropi. Prodajni papirji so padli za 3 točke, prodanih pa je bilo 1.250 000 akcij. Od 788 tečajev jih je samo 31 poskočilo, dočim jih je 684 padlo, 73 jih je pa ostalo neizpremenjenih. Manevri naj pokažejo, da je brodovje, stacionirano v britanskih vodah, sposobno braniti angleško obalo. Henlein pri Benešu London, 30. avgusta. AA. Reuter. V dobro poučenih londonskih krogih se je raz-vedelo. da bo Beneš danes sprejel v Pragi Henleina. Vsi poudarjajo, da je ta sestanek silno važen in da bo verjetno odločilen za usodo nadaljnih pogajanj. Poročajo, da je lord Runciman mnogo pripomogel, da bo prišlo do tega sestanka. Ce bo izid sestanka med Benešem in Henleinom ugoden, tedaj bo mogoče nadaljevati pogajanja. Pravijo, da bodo Henleina spremili na sestanek glavni voditelji sudetske nemške p+ranke. Kaj sodijo v Parizu Pariz, 30. avg. e. Glede na posamezne faze diplomatske delavnosti in na razvoj raz mer v Češkoslovaški, francoski politični krogi dozdaj še niso zavzeli definitivnega stališča. Kot najvažnejši dogooek zadnjih dni smatrajo tukajšnji politični krogi dalekosežno razumevanje, ki ga je pokazala Anglija za položaj v Srednji Evropi, Govori finančnega ministra Simona in Churchilla ter živahna delavnost najuglednejših članov angleške vlade, ki je posvečena večinoma rešitvi sudetskega vprašanja, po tem prihod angleškega veleposlanika Hendersona iz Berlina v London, kakor tudi politična delavnost misije lorda Runcima-na — vse to je po mišljenju francoskih diplomatskih krogov dokaz, da se angleška vlada mnogo trudi za mir v Evropi. Ta delavnost angleških merodajnih Činiteljev se bo nadaljevala. V francoskih krogih opozarjajo, da bodo z nemške strani čakali, s kakšnimi informacijami se bo vrnil v Berlin poslanik Henderson. Francoski politični krogi menijo, da ni izključeno, da pride do odločilne akcije z angleške strani, ki bo po svoji formi izredna. Italija odobrava stališče Anglije Rim, 30. avg. e. Direktor »Giornale d' Italia« Virgino Gajda je objavil včeraj članek, v katerem odobrava govor angleškega finančnega ministra Simona. Gajda smatra, da govor ni toliko važen zaradi tega. ker bo v glavnem olajšal uspeh Run-cimana, kakor zaradi tega, ker je Simon poudarjal, da angleška vlada ne bo nikdar kakor tudi ni poprej pristopila h kakršnikoli ideološki fronti. Prijateljstvo Anglije do drugih držav ni odvisno od tega, kakšne politične razmere imajo posamezne države in kako se upravljajo. Gajda pravi, da se Italija popolnoma strinja s stališčem Velike Britanije. Kralj Ahmed Zogu I vojne mornarice London, 30. avg. e Na letošnjih jesen* skih manevrih angleške vojne mornarice v Severnem morju bo sodelovalo 60 bojnih enot. Manevri se prično 6. in končajo 14. septembra. V službenih krogih ne potrjujejo vesti, da se vrše ti manevri zaradi trenotne politične mednarodne situacije, vendar je angleška flota kakor vedno v pripravljenosti za vsake eventualnosti. Pokojninski zavod v Sarajeva Premalo Število zavarovancev ovira razvoj te važne socialne ustanove Sarajevo, 30 avg. e. V prostorih Trgov- sko-industrijske zbornice je bila včeraj konferenca strokovnjakov in delegatov, ki naj bi sklepali o ustanovitvi Pokojninskega zavoda v Sarajevu. Poleg predsednika j dr. Antona Milavca in direktorja Vranči-I ča iz Ljub-jane so konferenci pri so s t vo-I vaH.ti.idi delesati zbornice za trgovino in j-industrijo iz Sarajeva, predstavniki občine in nameščenske organizacije Botič. S konference so udeleženci poslali poslanico ministru za promet dr. Spahu, ki je v Sarajevu, in ga obvestili o svojem delu ter s*a obenem prosili, naj se zavzame za njihovo akcijo pri ministru za socialno politiko. Predstavniki Pokojninskega zavoda iz Ljubljane so obvestili ministra dr. Spaha. da so prišli v Sarajevo z namenom, da ovrže j o glasove, Češ da so oni proti ustanovitvi Pokoj niskega zavoda v Sarajevu. Ravno tako so predlagali, naj vodijo bodočo avtonomno organizacijo njeni lastni predstavniki, ker gotovo boljše poznajo razmere. Na koncu so delegati izročili ministru še eno predstavko, v kateri poudarjajo, da je predpogoj za ustanovitev podružnice ali avtonomne organizacije Pokojninskega zavoda v Sarajevu večje število članov. Doslej je prijavljenih le 3090 članov, kar je vsekakor premalo. S sarajevske strani se je poudarjalo, da je pri Okrožnem uradu v Sarajevu prijavljenih 85.000 delavcev in uradnikov, pri »Merkurju« pa 1200. Ce bi pripadlo samo 7°/o vseh zavarovancev Pokojninskemu zavodu v Sarajevu, je gotovo, da bi lahko uspešno deloval. Minister dr. Spaho je obljubil, da se bo zavzel za njihove želje. Vedno strožji režim v Palestini Kljub tema pa se množe atentati in spopadi Jeruzalem, 30. avg. e. Palestinska vlada je uvedla strogo tiskovno cenzuro, in sicer zaradi tega, ker so ekstremni Arabci uporabljali informacije tiska o gibanju vojaških in policijskih sil in so na podlagi teh akcij vodili svoje teroristične napade. Tako se je ugotovilo, da je vest, ki so jo objavili listi, da je angleška ladja »Retjuz« zapustila palestinske vode, imela za posledico naglo povečanje terorističnih akcij. V bodoče bodo smeli listi objavljati sama službena obvestila o terorističnih akcijah in gibanju čet in policije. Kljub temu pa se atentati, napadi in oboroženi spopadi nadaljujejo. V neki kavarni v Haifu je nekdo streljal z revolverjem na tri Arabce in jih hudo ranil. V Nablusu je oddelek čet pognal v zrak neko poslopje. Trije Arabci so bili pri tem hudo ranjeni. Na cesti med Haifo in Jeruzalemom je skupina Arabcev-teroristov ustavila poštni avtomobil in odnesla štiri poštne vreče. Blizu Nablosa so redarji zaplenili arabski tovorni avto, poln pušk, dinamita in streliva. Oba Arabca, ki sta vozila tovor, sta bila aretirana in odvedena v ječo v Nablusu. Kitajci nudijo Na več mestih so Japonce v beg odločen odpor prešli v ofenzivo in pognali Hankov, 30. avg. e. Na severni obali reke Jangce kitajske čete že dva dni razvijajo veliko aktivnost Včeraj so prešle v protinapad na vsej fronti. Ob 9. so Kitajci zavzeli mesto Tansum in pregnali Japonce v smeri Ankinga. Jugozapadno od tega so zavzeli Še eno mesto. V severnem delu Ah vej a so kitajske čete zadržale veliko japonsko kolono, namenjeno iz Su-čova proti Hankovu. Po hudih bojih, ki so se razvili, so se Japonci umaknili in zapustili poleg drugega materiala na bojišču 20 tankov. Kitajci so preganjali bežeče Japonce še več kilometrov in jim zaplenili še tri tanke ter mnogo drugega vojnega materiala. Tokio, 30. avgusta. AA. Po 26 urni borbi so japonske čete zavzele zelo važne postojanke ob železniški progi Hopej-Sance. Japonska letala so bombardirala Kinghan, ki je 15 km severno od Hankova. Večina tovarn in vojnih skladišč je ponašenih. Mandžurci prehajajo na kitajsko stran Hankov, 30. avg. e. V severnem delu province Hopej sta prešla na kitajsko stran dva velika mandžurska oddelka v polni bojni opremi. Nov incident na Jangcejn Santhaj, 30. avg. e. Po poročilih iz centralne kitajske fronte je prišlo v nedeljo do novega ameriško-japonskega incidenta na jezeru Pojang blizu Kiukianga, ko se je ameriška rečna torpedovka »Mono-kaki« pripravljala, da odpluje proti odredbi japonski vojnih oblasti. Ko je torpedovka odplula, so blizu nje eksplodirale štiri mine, ki pa k sreči niso napravile nobene škode. Na protest komandanta vojne ladje so Japonci odgovorili, da je Jangce vojno področje in je zaradi tega plovba po njem zvezana z nevarnostmi. General Franco o tujih prostovoljcih Odklanja vsako kontrolo in pristaja le BURGOS, 29. avg. Posebni Havasov dopisnik je od generala Franca prejel naslednjo izjavo, v kateri v bistvu izjavlja: Kar se tiče stališča nacionalne vlade glede umika prostovoljcev, ne gre pri tem za nepopolnost načrta o umiku prostovoljcev, ampak vpoštevati moramo popolno neupoštevanje dejanskega stanja. Zainteresirana država pri sestavljen j u tega načrta ni bila navzoča. Številni člani tega odbora v Londonu ne poznajo nekaterih okoliščin in ne vedo, da 50% tujcev, ki se bore v vrstah rdečih, ni vštetih v ta načrt. Na drugi strani pa je odbor za nevroe-šavanje v svoji skrbi za mir v Evropi enostavno širil idejo o umiku evropskih prostovoljcev, kakor da prostovoljci iz drugih držav ne bi biH vojaki. Severnoameriški tisk je še nedavno pisal, da je v republikansko Španijo odšlo 10.000 vol j cev iz Severne Amerike. Med padlimi republikanskimi vojaki vsaj 50% ni bilo Evropcev. Novinar je nato vprašal generala Franca, če bo umik prostovoljcev Škodoval nacionalistični Španiji. Franco je zanikal in dodal, da bi se bila vojna končala že v novembru 1936, če ne bi bilo tujih prostovoljcev, ker je bila rdeča vojska premagana ob vratih Madrida. Nato pa je prišlo 6000 mednarodnih borcev, ki so omogočili nadaljevanje vojne in odpora. Sele tedaj smo se mi odločili, da priznamo Častno mesto, prostovoljcem iz drugih držav, ki pa so že zdavnaj prosili, da bi se lahko borili v naših vrstah. Pravično hi enakomerno umikanje tujih prostovoljcev ne bi prav nič zavrlo naš zmagoviti pohod. Franco je nato še poudaril, da je Barcelona sprejela načrt o umiku prostovoljcev, ker ga hoče izrabljati v tolikšni meri, kolikor misli, da bi ji lahko koristil. Franco misli, da Barcelona računa s tem, da ne bo morala nikdar izvajati obveznosti, ki izvirajo iz tega načrta. Franco je prepričan, da imajo prostovoljci barcelonske armade ponarejene potne liste. Prav tako je na tisoče tujcev, ki se bore v vrstah rdečih, dobilo špansko državljanstvo. Franco meni, da je problem težak, vendar pa ga je mogoče zadovoljivo rešiti. Opozoril je na to, da je nacionalistična Španija predlagala enakopravni umik 10 tisoč prostovoljcev. Nazadnje je dopisnik Havasa vprašal generala Franca, kaj misli o morebitnem posredovanju. Franco je odgovoril: Tisti, ki žele posredovanje, podpirajo rdeče in so sovražniki Španije. Nacionalistična Španija je zmagala, in nikdar ne bo dopustila, da bi ji kdo vzel tudi najmanjši del te zmage, ali pa to samo poskušal. Polna zaposlenost oboroževalne industrije Amsterdam, 30. avgusta. AA. Fokerjeve tovarne letal so v zadnjih dneh dobile toliko naroČil, kakor nikdaj poprej. Trenot-no dela v tovarnah 2000 delavcev. Dotok Židov v Ameriko Washington, 30. avgusta. AA. (Havas) V smislu ameriške politike prihaja sedaj v USA 100 židovskih beguncev dnevno. Iz Berlina pa poročajo, da ameriško veleposlaništvo v Berlinu ne izdaja več vizumov Zidom, ker je kontingent že za 2 leti izčrpan. tudi na Madiairskem Budimpešta, 30. avg. e. Po poročilih nekaterih listov je vlada sklenila, da bo ustanovila večje koncentracijsko taborišče. Lev v cerkvi Amsterdam, 29. avg. AA. V Sittardu se je pripetil nenavaden dogodek. Nekemu levu se je posrečilo zbežala iz cirkuške klet* ke in je vdrl v cerkev sv. Mihaela med službo božjo. Cerkev je bila nabito potna vernikov. Lev si je utiral pot skozi goste vrste prestrašenih ljudi, odrivajoč jih z glavo. Ko je prišel pred glavni oltar, >e mirno legeL Naposled so prišli iz cirkusa krotilci, ki so odpeljali leva iz cerkve nazaj v nje. govo Metko. Ywkmt*a, 20. avg. r. Nad polotokom Yu-katan, je besnel včeraj strahovit orkan, ki je porušil nad 200 hiš. Silno škodo jo povzro čil tuđi v prostranih gozdovih. O številu čk>» veških žrtev še ni točnih podatkov, ker so prekinjene z Yukatanom vse telefonske in brzojavne zveze. v Brutlju Bruselj, 20. avg. AA. V velikih pristaniških hangarjih Je nastal poiar. Ogenj je uničil med dragim 8.000 bal bombaša in mnogo drugega blaga v vrednosti 5 milijo, nov frankov. «1 *r*>m Danes slavi Albanija 10-letnico svoje monarhije. Pod vodstvom kralja Zogu I. je Albanija v preteklih letih zlasti na gospodarskem polju lepo napredovala 10 letnica monarhije v Albaniji Tirana, 30. avg. e. Danes so se v Albaniji začele štiridnevne svečanosti v proslavo 10-letnice monarhije. Zato proslavo je prestolnica dobila svečano lice. Prispeli so delegati iz vseh krajev države. Prva svečanost je bila na Skenderbegovem trgu v navzočnosti predstavnikov parlamenta, civilnih in vojnih oblasti, šolske mladine, ter raznih kulturnih in športnih organizacij. Pred poslopjem mestne občine je bil prirejen festival narodnih pesmi. Svečanosti se je udeležil tudi japonski poslanik iz Rima Masa Aki Hota, ki je akreditiran tudi v Tirani. V Tirano je dospel tudi predsednik angleške mednarodne trgovske zbornice Watson, ki je na poučnem potovanju po Evropi. Dr. Stojađinović zopet na Bledu Bled, 30. avg. e. Včeraj se je z beograjskim brzovlakom pripeljal na Bled ministrski predsednik dr. Milan Stojadino-vič v spremstvu šefa kabineta Dragana Protiča. Novi šeS kabineta ministra za telesno vzgojo Beograd, 30. avg. e. Z odlokom ministra za telesno vzgojo naroda je imenovan za šefa kabineta ministrstva za telesno vzgojo naroda znani sokolski delavec in novinar Stjepan Celarc. Boji v Španiji Pariz, 30. avg e Bitka v okolici Gande-ze je končana. Nacionalistična artiljerija in letalci sicer še bombardirajo republikanske postojanke in nacionalistične čete so tudi izvršile Še nekaj manjših napadov na republikanske pozicije, ali v splošnem je nacionalistična ofenziva končana Vsa mostišča, za katera se je vršila najljutejša borba, so v rokah republikancev. V Estre-maduri se borbe nadaljujejo. Republikanci so napredovali proti Kastueru, njih čete so zavzele tri vasi in dospele do železniške proge, ki vodi od Madrida proti Badaiosu. Na centralni fronti so nacionalisti Izvršili nenaden napad v sektorju Los rVrdfcai ^n zavzeli pozicije vladnih čet. Borbe se nadaljujejo. Italijani ukinjajo dvclast-nike na francoski meji Pariz, 30. avg. e. Italijanske oblasti so pozvale 30 kmetov dvolastnikov iz francoske vasi Isola, ki se nahaja, na italijanski meji v deparlmaju Alt Mar;tim. e Je/ izhajati v Ljubljani r Hrovatinovi tiskarni nov tednik pod fmanom »Tabor*. Izdaja ga zadrug* »Slovenski tisk*, odgovorni urednik lista pa je Maks Rejec, ki je obenem tudi predstavnik zadruge. Kdo Je duševni oče novega tista, nam ni znano* List pravi, da Hoče zbrati okoli »vse slovenske demokratične kmete, delavce, obrtnike, dekrvno inteligenco in druge delovne sloje v eno slovensko ^demokratično gibanje*« Kdo naj bo na Četu tega »gibanja«, list žal ne pove* »Tabor« baje »pozdravljajo vsi«, tako zatrjuje uredništvo v zadnji številki v posebnem članku, v katerem poudarja med drugfm tudi tole: »Ce bi »Tabor« izdajalo kapitalistično podjetje ali kaka falirana profiljudska stranka, bi ga tudi lahko izdajali s slikami, prilogami itd. Toda »Tabor« je edini list v Sloveniji, ki ga izdaja zadruga, v kateri so zadrugar ji delavci, kmetje, obrtniki, uradniki itd* Zato ima »Tabor« eno prednost, ki je nima noben drug tednik, da bo dosledno branil slovensko in demokratično politiko, ker ga res izdajajo delovni ljudje, ne pa kako za »konzorcij« skrito kapitalistično podjetje, ki išče denarnega ali političnega dobička in ki danes piše tako, jutri pa bo spet drugače pisalo. Kdor hoče posten demokratičen slovenski tednik, ta bo kupil in naročil »Tabor«, kdor pa rabi časopisni papir, bo naročil »Domovino«, »Domoljuba« m druge podobne tiste, kjer bo dobil za 1 do 2 dinarja 8, 16 ali celo 20 strani ničvrednega papirja...« — Pregledali smo prvih pet številk novega tednika, ki se tako povzdiguje nad ostalimi svojimi tedenskimi tovarili, in videli, da je v njem tudi dosti časopisnega papirja, pa prav malo pametne vsebine. O angleškem admiralu In HllnM V glavnem glasilu JRZ »Samoupravi« čitamo: »Ni še dolgo od tega, ko je neki dalmatinski narodni poslanec z dr. Mačkove liste — vsekakor z odobrenjem političnega vodstva v Zagrebu — izročil admiralu angleškega brodovja, ki je prispelo v posete naši jugoslavenski mornarici, pismeno prošnjo v imenu — hrvatskega naroda, Angteški admiral je vrgel to apolitično prošnjo« v torbico, ves začuden, da se morejo pri nas dogajati takšne neresne stvari. Popolnoma v slogu tega »važnega političnega akta« v Splitu* je bila sestavljena »posebna delegacija hrvatskega naroda«, ki jo je dr. Maček poslal na pogreb patra Andreja Hlinke. Tam Kaliterna (dr. Mačkov poslanec, ki je izročil admiralu ono »prošnjo«), tu dr. Pernar (dr. Mačkov odposlanec na Hlinkovem pogrebu)! A »politično vodstvo« neprestano očita naši vladi, da se baje zadostno ne zavzema za Češkoslovaško, a se istočasno demonstrativno udeležuje pogreba Andreja Hlinke* Mi razumemo, kaj je to. Eno je »zunanja«, a drugo »notranja« politika dr. Mačka. Samo kako bodo to bratje Čehoslovaki razumeli?! Glavno je, da delamo demonstracijo, če ničesar drugega ne razumemo«! — Čehoslovaki že vedo, da je bila politika Hlinke prav taka, kakor dr. Mačkova v Jugoslaviji! Knjige na grmado! Klerikalna »Hrvatska straža* je objavila preteklo soboto to-le beležko: »Beograjsko »Vreme« (znano polstužbeno glasilo naše vlade) priobčuje dopis iz Dubrovnika z naslovom preko treh stolpcev. Naslov glasi: »Glasilo Katoliške akcije v Dubrovniku predlaga na grmado don Kazali j evo »Čo~ so« in vsaj polovico starejše, novejše in najno\'ejše nase književnosti.« Članek je oster in tendenciozen napad na don Stije-po Kusijanovića* urednika dubrovniške »Katodne svijesti« (dubrovniško klerikalno glasilo).« — Sfvar je nas zanimala. Vzeli smo v roke »Vreme« z dne 26, t. m. in prečit ali ominozni dopis iz Dubrovnika. Tu smo čitali: »Bivši mokrošiški župnik don Stipe Kusijanovič nadaljuje v »Narodni svijesti«, organu Katoliške akcije, svoje »evangeljske« razlage o pokojnem katoliškem župniku in književniku donu Antonu Kazali ju. On se še naprej muči okrog vprašanja dona Kazali ja »duševnega ravnotežja« in Schopenhauerjevih zaključkov o »zvezi med genialnostjo in blaznostjo«. Na ta način ostane javnosti dolžan onih bistvenih dokazov, ki bi ji mogli prožiti vsaj približno sliko spisov, za katere se danes — po skoraj pol stoletja — predlaga grmada,*.« »Vreme« zaključuje dotični dopis iz Dubrovnika tako-le: »Mesto da našo nepoučeno javnost prepriča o brezvred-nosti don Kazalijevega eposa kot proizvoda »bolnih možganov«, likvidira don Kusijanovič svojo krščansko in kritikovo dolžnost z inkvizitorskim predlogom, naj se epos »Čosa« vrže na grmado.« — Kje je v tem dopisu kak »oster in tendenciozen« napad na častivrednega Kusijanovič a, ki hoče pokojnega književnika Kazati j a proglasiti za blaznega zato, ker mu njegov, v njegovi zapuščini se nahajajoč, in še neobjavljeni epos radi protiklerikalnih tendenc ni po godu? Bil bi pa res na mestu žeto, zelo oster odgovor, ako uvažujemo, da je častiti don Kusijanovič napisal med drugim tudi to-le: Bilo bi najbolje, ako bi sedanji zakoniti lastniki rokopisa »Čose« ta Kazali-jev strašni »galimatijas« enostavno izročili — ognju in ga tako enkrat za vselej uničili. S tem bi jugoslovenska književnost prav ničesar ne izgubila, kakor bi tudi niti najmanj ne škodovalo, ako bi kdo pokupit in na grmadi sežgal vsaj polovico starejše, novejše in najnovejše naše domače književne produkcije.« — Ideologija hrv. hmetshega pokreta V zagrebškem klerikalnem tedniku »Nedjelja« čitamo: »Znano je, da je sv. oče papež dal na indeks prepovedanih knjig knjigo nacional socialističnega ideologa Alfrede Rosenberga »Der Mythos det 20* Jahrhunderts«. Čitamo v časopisih, da bo koncem meseca septembta Ušla v Slov. gorice od nekdaj narodno zavedne Marittor, 29. avgusta Prelepi hriboviti kos slovenska zemlje med Dravo in Moro, ki ga Jo naJ narod že od davna imenoval Slovenska gorice, je Ml le od nekdaj cilj narodno-osvmjalnih stremljenj naših severnih sosedov, ker jim je tvoril mogočni zid v njihovih naporih za zgraditev nemškega mostu do Adrije in sa gospodarsko prodiranje na vzhod. S pomočjo svoje gospodarske superiornosti, S pomočjo svojih nem škodna rodnih naseljencev v mestih in trgih okrog Slov. goric (Maribor, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Radgona) in deloma v osrčju Slov. goric samih (Sv. Lenart, Sv.Trojica), s pomočjo naših narodnih odpadnikov, Id so si Jih pridobili deloma z gospodarskim pritiskom, deloma s gmotnimi dobrotami, deloma s sistematskim odtujevanjem po navidezno slovenski organizaciji (stajerci-janstvu), s pomočjo vseh teh činiteljev so hoteli tudi iz Slov. goric napraviti kolonijo nemškega mišljenja in čustvovanja. A vse to njihovo stremljenje, ki ga je Hans Hartsch rekel bi skoraj klasično opisal v svojem romanu »Die Zwo!f aus der Steiermark«, se je zlomilo ob mogočni narodni zavesti prebivalstva Slov. goric, ki je kot obmejni branik slovenstva skozi stol ctia znalo očuvati slovenski značaj svoje zemlje, kljub vsem gospodarskim in socialnim težavam in izkušnjavam, vkljnb težkemu obmejnem« položaju sredi najprej ustavnih in pozneje narodnostnih bojev, in kljub temu, da je bil slovenjegori-iki kmet po legi svoje zemlje in po svojem gospodarskem in socialnem položaju prisiljen ia od nekdaj vadrtevatl gospodarske stike proti Gradca in drugam v nemško tujino. Dejstvo, da so ravno Slovenske gorice dale med vsemi slovenskimi pokrajinami sorazmerno največja število izobraženatva, nam pove marsikaj. Imeti solanega sorodnika v mestu ali morda celo kje na vodilnem položaju, je bil od nekdaj in je še danes ponos slovenjegoriskega kmeta. In ravno lzobraženstvo, ki sta ga 1.1848. in ilirski pokret nacionalno zdramila, Je s svojim sodelovanjem s gospodarsko po odpravi kmetske sužnosti napredujočim in politično se udejstvujočim slovenskim kmetskim prebivalstvom ustvarilo pogoje za tako suho odpornost slovenstva v Slov. goricah, ki se je z malonedeljskim in ljutomerskim taborom postavilo na čelo v borbi za pravice, za obstanek in za razvoj slovenstva. Prof. Baš v svojem nedavnem članku >Zemlja in narod« pravilno poudarja, da je Prlekija kakor se kratko naziva ozemlje med Muro in Dravo, »v dobi narodnih bojev igrala odločilno vlogo na slovenski strani in v mnogem odločila ne samo pripadnost Prlekije k Jugoslaviji, temveč tudi ves današnji potek državne meje na Kobanskem, na Muri ta preko Mure. V vsej ustavni dobi Je Prlekija bila trdnjava slovenske in jugoslovenske politične misli, katere ni mogla nemška politična akcija nikdar omajati«. Kako je slovenska narodna zavednost prešinjala najpreprostejše ljudi v Slovenskih goricah že pred 90 leti. v letu 1848, nam dokazuje spomenica, ki so jo kmetje in pripadniki drugih stanov iz Slov. goric, Veneei ČHžek, Franc Krempel in še 60 drugih, sestavili, podpisali m poslali avstrijskemu cesarju in v kateri so zahtevali: 1. >de bi se u 3 gubernijah, ljubljanski, graHd in tržaški raztreseni slovenski narod n eno kraljestvo pod imenom »Slovenija« z svojim deželnim zboram sklenil, 2. de bi se slovenski jezik a Šole 1 kan-clije uvedel, in 3. de se Slovenija s nemško zvezo ne z jedini.« To spomenico, ki so Jo L 1848. objavile »Celjske slovenske novine«, jo po velikih taborskih manifestacijah slovenskega naroda v 1.1868, ki so se pričele — kakor že omenjeno in kakor je znano — ravno v Slov, goricah, zopet objavil dne 1. dec. 1868 >Slov. Narod« kot dokaz, kako je prebivalstvo Slov. goric že od davna narodno zavedno in trdno v svoji slovenski zavesti. To danes, po 90 letih izza burnega L 1848 in po 70 letih prvih slovenskih taborov zopet povedati naši javnosti, smatramo za svojo novinarsko in narodno dolžnost, tem bolj, ker se dobro zavedamo, da je ravno ta nepremagljiva slovenska zavest prebivalstva Slovenskih goric, ki segajo tik do vrat našega Maribora in ga na severu obkrožajo, poleg prisebnosti in udarnosti generala Maistra in njegovih borcev bila v Parizu glavni adut tudi za * brezpogojno pripojitev našega Maribora k Jugoslaviji Moč strahote Gor. Odmevi motocUclističnih dirk v Mariboru Izjava načelnika športne komisije Saveza stičnih klubov 30. afvgueta uničuje lepo letino, ki ae je ^***4fjila zlasti v vinogradih tukaj-V nedeljo so se že popoL. kopičiti nad Slovenskimi gobi Pomurjem nevarni oblaki od strani, okrog polnoči pa je nastala huda nevSata. Strele so udarjalo na vseh straneh m s*> ljudje v strahu opazovali skozi zamegiena okna kje bo aaz&relo. V Sego-/cih v Apački kotlini je udanla strela v gospodarsko poslopje posestnika KoWa, ki je pogorelo do tal. Zgorelo je vso letošnje seno tor del gospodarskega orodja. Rešili so samo živino škoda je tem občutnejsa, ker Je tmel Komi zavarovano ovoje poslopje skrajno ndzko. Na-datje je strela udarila v viničarijo župnika Cilenška iz Apač na Policah pri Gornji Radgoni. Gospodarsko poslopje je zgorelo dO tal, pa tudi vsa krma ln gospodarsko orodje. Na kraj nesreče prispeli gasilci gornjeradgonske čete so le « težavo omejili požar m obvarovali stanovanjsko poslopje, škode je okrog 20.000 dinarjev, zavarovano pa je bilo samo za 16.000 din. Tudi v Radrvcnskem vrhu pri Negovi je strela zanetila požar v gosp -darskem poslopju posestnika Alojza Kura, ki je upepelila tudi veliko stiskalnico, kakršne ni daleč naokrog. Pr*siopje je bilo krito s slamo ln leseno ter je s stiskalnico vred pogorelo do tal. Kur ima škode nad 30.000 din, zavarovan pa je bil samo za 4.000 din. Tudi v gernjem delu Pr k-murja Je bil videti požar. Hud veter in močan naliv je povzročil precej Jfckode tudi po vinogradih in sadonosnik ih. POMACAJMO GRADITI PEVKOV SOKOLSKI DOM Maribor, 30. avgusta Dne 11. t. m. smo poročali o odmevih naotocikUstiČnih dirk, ki so bile 7. avgusta v Mariboru, in •sicer na podlagi osebne izjave g. Stanka Milerja iz Zagreba. Ta članek je zbudil seveda v vseh mariborskih športnih krogih veliko pozornost, pa tudi polemike in obširne debate, ki jih je sedaj razjasnil načelnik športne komisije Saveza motociklMJoziih klubov kraljevine Jugoslavije g. Nikola Boškovič, ki je dal za »Slovenski Narode naslednjo izjavo r »Dirka Maribor—Kamilica—Maribor Je bila glede tehnične organizacije izvedena v popolnem redu in smislu mednarodnih predpisov. Ni bilo nobenega protesta niti s strani dirkačev miti s strani funkcionarjev, čeprav je vodila proga skozi mesto samo, kjer je organizacija takSne dirke za. naše razmere zelo težavna. G. Miler, ki je v najnovejšem času savezni član in vrši funkcijo tjSetjega tajnika, ne pozna do- volj mednarodnih pravil in tudi ni poklican, da kot službena oseba javno kritizira prireditev, ki ji s svojim motocifcli- stičnim znanjem ni niti dora-s-1. Moto klub Maribor, ki je med našimi najstarejšimi klubi, ima v svojih vrstah, preizkušene funkcionarje, ki bi znali že sami brez savezne kootrole v redu izvesti tako prireditev. Zato je kritika g- Milerja neutemeljena in se mi spričo sestave dozdeva, da fana bolj svoj vzrok v tem. ker mu Moto-klub Maribor ni nudil vseh udobnosti za njegovega bivanja v Mariboru, kamor ni prišel kot savezni funkcionar, ampak kot tajnik zagrebškega. Motokluba. Zaradi tega je njegova izjava samoljubna in ne more imeti nobene zveze s savezom in njegovo savezno funkcijo. Odgovorni savezni funkcionarji dajejo svoje izjav e na strokovni podlagi, ne pa po raznih zbranih vtisih, ki nimajo nobene zveze s tehnično oflgamzacljo topot popotooma uspele dirke našega starega in renomirameCenjeni gospod urednik! K poročilu Mihe Dolgouhca, ki ste ga objavili v sobotni številki, bi rad dodal še neko drugo reo, ki ni po mojem mnenju prav nio manj zanimiva. 20.000 hrenovk torej. V rediu! Pa je bilo še nekaj drugega: Vagon slatinsKie voov. Vse lepo za goste pripravljeno v računih ter pričakovanju izborne konjunkture. Kakor je bilo prvotno veselje veliko, tem večje je bilo presenečenje, ko je prišla vmes zadevščina o kateri vam je pisal Miha Dolgouhec. Vagon s latinske vode je zaman čakaj na goste. Sledila je težka, nepričakovana prizadetost davkoplačevalca, Id se sedaj upravičeno vprašuje: Kaj pomaga, podjetnost, kaj dobra volja, ko pa so možne stvari, ki si jih niti v sanjan ne moremo misliti? — Blaž Vsovidec.« — pobre&ki utrinek. Pišejo nam: Predvsem se vam moram zahvaliti, ker posvečate pozornost tudi našemu Pobrežju, ki je sicer mirna naselbina, kjer pa se vendarle dogajajo stvari, ki se marsikje drugod ne. Tako je te dni pn&el na periferijo prijaznega Pobrežja ogledovat uradni organ neto) hišo. Preveč prijazen m bil, kar bi sicer moralo bitd v sKladu z njegovim lokamim položajem. Nasprotno ee je celo tako daleč spozabil, da se je napram ugledni občanki znebil »kulturne« in >humane« opazke: »Nikar ne mislite, da bi mi biK> za vas žal, če bi v primeru kolere pocrkali.« To je seveda neustrašno občanko spodbudilo k primernemu odgovoru, ki je gospodu tako temeljito zabrnel po ušesih, da je pobral svoje spise in jo od-kuril. Vidite, takšne stvari so mogoče na našem Pob rež ju, temeljito pa bi se zmotil, kdor bi meril, da, bodo pozabljene. Pobreški občan.« — Mariborski zgodovinski paberki. Leta 1888 se je pojavila v Mariboru prva električna svetilka, kar je bilo v zvezi z obi* skom tedanjeora avstr. prestolonaslednika Rudolfa. L. 1860 je bila ustanovljena pli-narna. L. 1S04 je dobil Maribor telefonsko zvezo z Dunajem, L 1897 pa telefonsko centralo z 18 abonenti. L. 1902 je prBei v Maribor prvi avto- _ Obmejne novice. Pri Sv. Juriju ob Pesnici m v Sveeind ao bili v nedeljo v gostih vrli ruški pevci, ki so lepo m ubrano zapeli naše lepe narodne pesmi. Pridite Se na mejo! — Čudne popevke. V noči na ponedeljek je imela policija mnogo opravka z vinom raaprethni duhovi, ki so p repe vari razne pesmi med njimi todi ono znano v nabožni barmonfeacTJi ... — Kolesa izginjajo. Livar Aftorez Sofe iz Tesna, Ptujska eesta 97, je v času, ko se .je mudil v kavarni, pusti] na cesti svoje zaklenjeno koio. Ko se je vrnil, ga nd več našei, ter mu ca je medtem nekdo odnesel, šuk je oškodovan za 1-900 dm. — Odprta noč in da« so groba vrata.. . V starosti 41 let je umrl trgovec Jakob Sei-frid, v splošni bomisnici pa 37 letni voznik Franc Setfie in 72 letna Šivilja Marija Ger. mosČefc. žalujočim naše sojčajiBif — Ce pnevmatike ae drinjo... Avtoiz-vošček H. R. je vozil v svojem avtn pet Ijndi od Glavnega tnza proti Kralja Petra trgu, na desni strani mosta tik pred raz-kopanžm tlakom pa mm je med vožnjo nenadoma počila pnevmatika. Sreča je bila, da je vozil z zmerno brzino in se potnikom m pripetilo nič zlega. Z vozilom je kljub počasni vožnji treščil v obcestno ograjo in tramov je. kjer je obstal. Po izmenjam pnevmatiki je lahko nadaljeval vožnja — Tudi nad breskve. Ha vrt dimnikar-ske«a mojstra Franca Rateja v Aljaževi aH-ci 90 so se v noči na nedeljo spfenali doslej še neizsledeni tatovi ter pokradli 50 k« breskev v v rodnosti 360 cfin. _ 2 minut v rebra. V neki gostimi na Pobreaju se je mudil monter Franjo Nudi zs Gnbčeve ulioe 48. Med gosti je nastal prepir v katerega se je vmeSal ta* IfndL Zavzel se je za delavca, ki ga je bil tre-osaek preje oklufutal neki A. hi Pobrežfe. Kjegovo Intervencije je vaei A. za zlo, se is aosntoe odstmnil in poiskal na Nodla tik pred stanovanjem. Ko se je Nadi vračal jmM domu, ga je A. napade* k zasede ter mu potisnil nož med rebra. Hudo poskooo-vaneea !*o