UVpS™0 NEZGODNO zavarovanje v do agis in postopek ^JAVLJANJA odškodnin
^ ŽLždrne t z a varovan.^ a
lekt^na orSanizacioa A^in je, po sklepu delavskega sveta, sklenila kotiva™0 zayarovanje za svoje delavce. Zavarovani so vsi delavci kolek-UvnJ30 P^01111! listi_ temeljnih organizacij oz. DSSS, razen tistih de-v^lnr,V,i Ca 00 Pismeno izjavili, da ne želijo biti zavarovani. Z zavaro-cer ° skuPnostjo imamo dogovorjene naslednje načine zavarovanj, in si-za primer:
^ ^nrti zaradi nezgode
" r,^aPne izzu-be splošne delovne sposobnosti ^ prehodne nesposobnosti za delo ^ travne smrti.
UVaf°yani smovza nezgode? ki se zavarovancu (delavcu) pripetijo kjerko-’sni ^ V siuzPD, na poti na delo ali z dela, kot doma. Za nezgodo se, 2civaSiosnih P°30jih za nezgodno zavarovanje oseb, šteje vsak nenaden od bapo:0vanceve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in ^ii j ?a zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno kj. ?	invalidno: t, prehodno nesposobnost za delo ali okvaro zdravja,
- Va zdravni3ko pomoč. Tako se za nezgodo štejejo zlasti naslednji U(*arp : P°vo zi te v > • "b ro en j e ? udarec s predmetom ali ob kakšen predmet,
elek'trienega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavljenje, mi gyv z orožjem ali raznimi drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snov-’ uood s kakšnim predmetom, udarec ali ugriz živali.
Pszgodo se šteje tudi naslednje:
zastrupitev prebavnih organov s hrano ali s kemičnimi sredstvi, ra-^en poklicnih obolenj;
Zastrupitev zaradi vdihavanja plinov ali pare, razen poklicnih obolenj; °k:ušba poškodbe, ki je nastala zaradi nezgode;
opeklin® z ognjem ali elektriko, vročimi predmeti, tekočinami ali paro, ^J-siinami, lužinami in podobno;
Zadavitev in utopitev;
jjUsitev ali zadušitev zaradi zasipanja (z zemljo, peskom in podobno), COr tudi zaradi vdihavanja pare in plinov - razen poklicnih obolenj;
^a esni pik, razen če takšen pik povzroči nalezljivo bolezen;
2a
1.
5.
3.
5,
6.
8. pr e t egi mišic, izpahi, zvini, zlomi kosti, ki nastanejo zaradi nagli' 1 telesnih kretenj ali nenadnih naporov - če so nastali zaradi nepred' 1 videnih zunanjih dogodkov in so bili neposredno po poškodbi ugotovil 1 ni v bolnišnici ali zdravstveni ustanovi,	c
9° delovanje svetlobe, sončnih žarkov, temperature ali slabega vremena, j, če je bil zavarovanec takšnemu delovanju izpostavljen zaradi nezgod® j ki se je neposredno pred tem zgodila; zaradi reševanja človeškega Ži' ^ 1jenja; zaradi takšnih nepredvidenih okoliščin, ki jih ni mogel pne- c prečiti,	^
10, delovanje rentgenskih in radijskih žarkov, če nastopi naglo . . in n®' k nadno, razen poklicnih obolenj„
Kot lahko zaključimo iz zgoraj navedenega, smo zavarovani za večino n©2' godnih primerov, katerim smo izpostavljeni v vsakdanjem življenju, in t( v ne glede na kraj dogodka.	\
d
b) Postopek uveljavljanja odškodnin
V pravni službi si pri zadevamo ^ da bi uveljavljanje odškodninskih zah*6!
kov potekalo čim bolj avtomatično in da bi vsak zavarovanec oziroma up^ S
vičenec dobil odškodnino, ki mu pripada. Po sedaj veljavnih policah sffl° v
zavarovani za naslednje zavarovalne "vsote :
-	nezgodna smrt
-	invalidnost
-	dnevna odškodnina
-	naravna smrt
100.000.	00 din
200.000.	00 din 100,00 din
20.000,00 dine
c
k
O*
O
Upravičenec (osebam ki ji zavarovalna skupnost izplača zavarovalno vso* oziroma povračilo) so v primeru nezgodne smrti zavarovanca v prvi vrsti zavarovančevi otroci in zakonec v enakih delih sredstev, ko je v prim©2 zavarovančeve smrti zaradi bolezni upravičenec zavarovančev zakonec, o0'j-^ roma oseba, ki dokaže, da je plačala pogrebne stroške = Kadrovska služb9 je, v skladu z organizacijskim predpisom, dolžna takoj ko je seznanjen9^ da je prišlo do nezgodnega ali naravnega smrtnega primera našega delaV®; o tem obvestiti pravno skužbo, ki potem na podlagi pridobljenega izpis# v iz mrliške matične knjige zahteva izplačilo ustrezne zavarovalnine.
V primeru, d.a je delavec zaradi nezgodnega dogodka oz. poškodbe, zač a st; ^ nezmožen za delo, mu gre za vsaki dan bolniškega staleša dnevna odškod# na v znesku 100,00 din. Obratni zdravnik oz. medicinsko osebje so dol# vsakega delavca, kateremu se zaključi bolniška, poučiti o tem ter ga n9' potiti v pravno službo. Moramo namreč vedeti, da brez delavčevega sogl9i
ja (mora podpisati prijavo) ni možno uveljaviti povračila. Delavec je
dolžan dostaviti tudi fotokopijo poškodbenega kartona oziroma morebitn6^
Itv
ostale medicinske dokumentacije. Podatke o dolžini trajanja bolniškega ,,, staleša si pravna služba pridobi v obračunu OD oziroma jih mesečno po S*1 ^
'a*hn a Amhnl arvfcp _	"
duje obratna ambulanta,
Razen smrr in dnevne odškodnine pripada delavcu tudi odškodnina v pri®6
i) Kr
nastopa invalidnosti. Za določitev stopnje trajne izgube splošne delov*1!*'®
sposobnosti (invalidnosti) se uporablja izključno tabela invalidnosti,

je sestavni del splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb. Stopnja invalidnosti se določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb 6 ustalijo, to je, ko po zdravniški presoji ni mogoče pričakovati, da bi ls-stanje izboljšalo ali poslabšalo. Ge to stanje ne nastopi niti po treh letih po nezgodi, se kot končno vzame stanje ob poteku tega roka in po , njem določi stopnja invalidnosti. Delavci so dolžni v vseh primerih naS* pa invalidnosti obvestiti pravno službo, ki bo ustrezno ukrepala.
L' ^ Primeru, da ima nezgoda za posledico zavarovančevo smrt ali invalid-; ost, izplača zavarovalna skupnost .upravičencu oziroma zavarovancu celo-) en znesek zavarovalne vsote, ki je dogovorjena za take primere, ne gle-e nn (že) izplačano dnevno odškodnino za prehodno nesposobnost za delo.
3 ^kateri delavci imajo poleg nezgodnega zavarovanja, ki ga je sklenila i’ i : AGIS, še življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem,
' s? sklenili sami. Ti delavci oziroma upravičenci lahko v primeru ^rti ali invalidnosti uveljavljajo odškodinski zahtevek iz obeh naslo-5, ■.0v? zato pozivamo te delavce, da dostavijo v pravno službo turrdi foto-^ °Pijo svoje zavarovalne police.
Z' .^okl juček
Y .	.
kol ^SU se j® v	času pojavila d<
^f^tivnega nezgodnega zavarovanja, ki pa je temeljila na napačnih po-
se je v zadnjem času pojavila delima glede upravičenosti obstoja , -Tvnega nezgodnega zai
jkih (zelo malo prijav!). Ta podatek lahko anuliramo z dejstvom, da je °č- 1.1.1935 do 20.1.1935 v pravni službi podalo prijavo za uve-Javljanje odškodninskega zahiitevka že 16 delavcev.
^abram, da ne more biti dvoma v upravičenosti obstoja kolektivnega za-^^ovanja, ampak je potrebno le doslednejše uveljavljanje odškodnin. Si-Pa, upravičenosti obstoja zavarovanja ne moremo meriti po tem, koli-nazg°d se pripeti našim delavcem, saj si vsi želimo, da bi bilo nez-a "im manj in da bi vsi bili živi in zdravi.
Referent za zavarovanje v pravni službi DO Agis
Janez Solina
Mitje
INVENTIVNE DEJAVNOSTI V LETU 1984-
io^teklem letu se je stanje v inventivni dejavnosti nekoliko izboljša-, Ij^aj je 76 delavcev prijavilo 72 inventivnih predlogov, kar je za Mr]- ^ predlogov, kot je bilo prijavljeno v letu 1985, ko je bilo Pa ^av^j®no 64- predlogov. Gospodarska korist od realiziranih predlogov cla	yeČja za 55 % kot leta 1985 in znaša 5 milijonov din, kar pomeni,
M 2nasa inventivna leorist na zaposlenega v letu 1984- okrog 5.000 din.
Itas^razbena struktura avtorjev inventivnih predlogov pa je naslednja: t6 e°, 57 predlogov ali 4-9 % vseh prijavljenih predlogov, je bilo avtor-kva-, 9 sredno strokovno izobrazbo. Sledi 22 predlogov ali 29 % avtorjev ,fii^l^iiciranih delavcev, nato 12 predlogov ali 16 /o avtorjev s strokovno a^o NKV ali PKV, po 2 predloga ali 2,5 % z VKV ali višjo izobrazbo, i predlog ali 1 % avtorjev z visoko izobrazbo.
\e] Mi,
rt)itek;81 da za MID je imela v lanskem letu 11 sej, od tega 7 rednih in 4- iz* seje. Obravnavala je 71 inventivnih predlogov, in to 57 prijavije-1 °bt>at:e*lnaan^*1 izboljšav in 14 prijavljenih koristnih predlogov. Število Hiš-^S-venih predlogov in dosežena planirana gospodarska korist za posa-M ne TOZD pa je naslednja:
^ZD Avtooprema: obravnavano 24 inventivnih predlogov, od katerih je v^r0 ra komisi.ii f.lede na mnen.ia strokovnih služb 8 nredlofrov zavrnie-
. , Ulh komisiji glede na mnenja strokovnih služb 8 oredlogov zavrnje ^ v	*emi predlogi je nastala za TOZD planirana gor-.spodarska korist
• visini 1,512.151,50 din.
- TOZD Kovinska obdelava: obravnavano 11 inventivnih predlogov, od katerih je bilo na komisiji glede na mnenja strokovnih služb 5 predlogov zavrnjenih. S temi predlogi je nastala za TOZD planirana gospodar" ska korist v višini 572.4-08,80 din.
- TOZD Precizna mehanika: obravnavano 14 inventivnih predlogov, od kate" rih je bilo na komisiji glede na mnenja strokovnih služb 5 predlogov zavrnjenih in zaradi potrebnih dodatnih mnenj 5 predlogov preloženih. S temi predlogi je nastala za TOZD planirana gospodarska korist v višini 1,119.434,20 din.
-	TOZD Velika oprema: obravnavano 1? inventivnih predlogov, od katerih je bilo na komisiji glede na mnenja strokovnih služb 11 predlogov zavrnjenih. S temi predlogi je nastala za TOZD planirana gospodarska korist v višini 2,013.026,90 din.
-	TOZD Vzmetarna: obravnavani 3 predlogi, od katerih je bil na komisiji glede na mnenje strokovnih služb 1 predlog zavrnjen. Od osvojenih pred' logov ni bilo gospodarske koristi, ker je ni bilo mogoče izračunati, ter sta avtorja prejela en-icratni nagradi.
-	TOZD Vzdrževanje: obravnavan 1 inventivni predlog, s katerim je nasta" la gospodarska korist v višini 31.878,40 din.
-	TOZD Orodjarna: obravnavana 2 inventivna predloga, od katerih je bil $ komisiji eglede na mnenje strokovnih služb 1 predlog zavrnjen. Od osvo" jenega prdloga je nastala gospodarska korist v višini 32.162,40 din.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je od vseh obravnavanih inventivnih predlogov bilo zavrnje-nih kar 31 prijavljenih predlogov. Vzroki za tako veliko število zavrnjenih predlogov so različni: od predlogov, katerih ni mogoče realizirati zaradi tehnološke opremljenosti, do predlogov, ki jih strokovne službe dovolj ne proučijo, ali bi za preučevanje bilo potrebno več časa, zato enostavno podajo negativno mnenje. Nekate- 1 ri strokovni delavci celo smatrajo inventivni predlog za osebni napad na njihovo strokovno delo. So pa tudi predlogi, katere strokovne službe zavrnejo, vendar se pozneje izkaže, da je predlog v proizvodnji realizi' 1 ran kljub temu, da. je bil predlog avtorju na komisiji zavrnjen. V takih primerih potem prihaja d.o nepotrebnih dokazovanj in razburjanja s strani avtorjev, kar seveda tudi vpliva na zmanjšano inventivnost ostalih .	'
inovatorjev. Drugi vzrok za manjšo inventivnost pa je še vedno nevoščlj^ 1 vost za izplačana posebna plačila predvsem tistih delavcev, ki smatrajo ] vsak inventivni predlog za službeno dolžnost avtorja in pa seveda tistih 1 ki do danes še niso prijavili nobenega predloga. Eden od najaktivnejših 1 inovatorjev je na vprašanje, zakaj ne prijavi več nobenega predloga, od" : govoril, da ne bo več prijavljal inovacij, ker mu sodelavci očitajo, da ima zraven velikega OD še dohodek od inovacij. Inventivnost pa je ravno i dejavnost, kateri bi morali posvetiti vsi čim večjo pozornost, se vanjo vključevati, s čemer jo bomo tudi drugače in bolje obravnavali in razumeli kot pa jo sedaj.	!
1
Dušan Žnidarič	1
t
t
J
l
\
5
5 POSVETA POSLOVODNIH ORGANOV je bil 17=1.1935)
Razprava je tekla o planu investicij TOZD in DSSS za tekoče leto = Želja °* 2inoma potreb je veliko„ Od poslovnega uspeha TOZD v lanskem letu pa bo 0<ivisno, koliko bo možno te potrebe tudi realizirati,
Predvsem gre za potrebe po nadomeščanju dotrajale, ponekod še popolnoma Neuporabne opremeki je že nekaj let zapovrstjo v planu investicij, prav zaradi tega obstaja bojazen, da bo tako tudi letos, To pa toliko bolj, !5er tisto, česar nismo mogli kupiti lani (ker ni bilo denarja), bomo le-tos še težje (iz istega razloga;,
PNjbrž^ne bo čisto tako, da bomo vendarle uspeli kupiti vsaj tisto naj-jhejše za zagotavljanje redne proizvodnje. Tu mislim predvsem na nekaj n°yih strojev, merilnih naprav in transportnih sredstev. V nasprotnem Primeru bomo v naslednjem letu še težje zagotavljali sredstva za nado-?nesČanje dotrajale opreme.
^Klican je zbor združenega dela občine ptuj
M.
Predsedstvo SO Ptuj je na seji dne 14.1.1985 sprejelo sklep o sklicu borov občinske skupščine. Tako se bodo delegati Zbora združenega dela estali v četrtek, 7=2.1935»
ed najpomembnejšimi dokumenti, ki jih bodo obravnavali na Zboru združe-v®Sa dela, bodo prav gotovo smernice za sestavo srednjeročnega plana ob-^he Ptuj za obdobje 1936-1990. Gre za izredno pomemben dokument, zato Že Predsedstvo skupščine občine Ptuj sklenilo predlagati zboru, da doku-erit sprejme v dvofaznem postopku. Predlagajo, da naj bi javna razprava
P°tekala
do konca februarja.
Rosilci razprave v združenem delu naj bodo osnovne organizacije zveze
^thdikatov.
2ak
Nj se je predsedstvo odločilo za dvofazno razpravo? Predvsem zato, da ^bLpno razmišljamo o vseh možnih potencialih v občini, da odpremo boljšo s ^spsktivo mlajši generaciji in da s preusmeritvijo posameznih delov go-ne°varstva pridemo do nove kakovosti, ki bo omogočala hitrejši in sklad-
2 ^,<3i razvoj celotnega območja občine. Zato gre v javni razpravi ne samo Oznanjanje in dopolnjevanje, temveč tudi za aktiviranje vseh de lav-
skb m občasno za postavitev stvarnih ciljev srednjeročnega plana, ki 11 kodo z delom in znanjem tudi dosegli ali pa celo presegli.
dosegli
presegli,
nežnosti razvoja kaže, da bomo v naslednjem petletnem obdobju do-3,5v- 4,5 % rast družbenega proizvoda. Le-ta bo dosegljiva pred-t^.2 načrtovano 4 - 5 /° letno rastjo industrijske proizvodnje, 4,2 % ftŽStj0 kmetijske proizvodnje, ki bo dosegljiva z nadaljnjim usposablja-ueiN novih površin.
pc^^bvano rast družbenega proizvoda bo predvsem na področju industrije Umevala najmanj 11 jo rast izvoza, s katero bomo zagotovili 10 % rast r/'a? ki bo potreben predvsem za uvoz opreme v barvni metalurgiji, ži--industriji ter nujnih^surovin in reprodukcijskega materiala. Z^po-vanje se bo povedalo v občini po 1,7 % povprečni letni stopnji, in
k.
sicer v združenem delu po ,5 v samostojnem osebnem delu pa 6 % povprečni letni stopnji.
Sredstva za reprodukcijo bodo z ozirom na povečan obseg naložb v obdobju 1936 - 1990 naraščala hitreje kot dohodek in bodo dosegla okrog.4,6 i povprečno rast, njihov delež pa se bo v letu 1990 povečal na 40,4 % (leta 1935 je znašal 57,1 %)<■
Investicijska aktivnost bo v srednjeročnem obdobju vplivala tudi na izboljšanje st rulet ur e investicijskih vlaganj v prid proizvodnim dejavnostim (v letu 1990 89 % vseh vlaganj), zvišal pa se bo tudi delež ustvarjenih investicij v družbenem proizvodu,ki bo porasel od 15,2 % v letu 1985 na 20,7 % v letu 1990.
Gradivo za seijo Zbora združenega dela so prejeli vsi vodje delegacij. Vodje delegacij so dolžni gradivo z delegacijami ob prisotnosti DPO obravnavati ter podati mnenje oziroma predloge, ki se bodo obravnavala na konferenci delegacij.
V	naši delovni organizaciji je bilo do nedavnega veliko vprašanj glede plačila nadomestila za primere, ko je naš delavec negoval svojega družinskega člana ali pa ga je spremljal k zdravniku oziroma na specialne zdravstsvene preglede. Dogajalo se je namreč, da je bilo za vsak dan obračunano 7 ur, in sicer ne glede na to, ali je bila tega dne delovna obveznost delavca 3 ali celo 10 ur. Zaradi tega so bili naši delavci oškodovani oziroma so jim ob koncu meseca manjkale ure. Dogajali pa so se tudi primeri, da so zdravniki največkrat bolniško za te primere prekinili v petek, češ, saj vi italc v soboto ne delate.
V	začetku meseca decembra smo dali vlogo na Občinsko zdravstveno skupnost, v kateri smo obrazložili dejansko stanje, navedli pa smo tudi naš novi delovni čas in jih vprašali, kako naj se pišejo ure v bodoče.
Odgovor Občinske zdravstvene skupnosti je, da naj se odslej, to je za čas od 1.1=1935 piše vsak dan odsotnosti za primere bolniške, zaradi negovanja ali spremljanja družinskega člana po 8 ur in 24 minut, saj bodo tak čas upoštevali za plačilo nadomestila osebnega dohodka.
DELO POSLOVNEGA ODBORA. DELOVNE ORGANIZACIJE
Poslovni odbor delovno organizacije je imel dne 18=1.1985 16. redno sej0: katera je bila nadaljevana v ponedeljek, dne 21=1=1985= Na tej seji so b’ le obravnavane naslednje pomembnejše točke:
1.	Glede na to, ker so temeljne organizacije Komerciala, Vzdrževanje in Velika oprema poslovale po rezultatih 9 mesecev 1984 z motnjami, je poslovni odbor obravnaval njihove predsanacijske postopke.
Obravnaval pa je tudi predsanacijski postopek TOZD Kovinska obdelava, ki je po rezultatih 9 mesecev leta 1934 poslovala z izgubo.
VE
OBRAČUNAVANJE UR ZA NEGO OZ. SPREMLJANJE DRUŽINSKEGA
Splošni sektor
'S.'?
Poslovni odbor ugotavlja, da je tudi temeljna organizacija Avtooprema - TAP v 9 mesecih leta 1984 poslovala z motnjami, katera pa samoupravnim organom delovne organizacije ni dostavila predsanacijskega postopka.
Poslovni odbor delovne organizacije je sprejel sklep, da predlaga obravnavo predsanacijskih postopkov navedenih temeljnih organizacij, obenem pa tudi predlaga zasledovanje izvajanj predsanacijskih postopkov.
Večina delavcem delovne organizacije je verjetno znano, da nam je SO Ptuj v letu 1978 odstopila del družbenega zemljišča, kjer je locirana hala nove gumarne oz. je predvideno za širjenje naših prostorov. Zaradi tega smo dolžni SO Ptuj odstopiti del zemljišča ob Mlinski cesti, °h izmeritvah se je izkazalo, da nam odstopa občina 1,75 arov in 1 m , mi pa smo njej odstonili 89 arov in 15 m2. Za razliko 85 arov in 86 m2 je predlog, da'plačamo odškodnino po 148,- din za m2, torej skupno znaša odškodnina 1,270,728,- din.
Poslovni odbor je sprejel sklep, da delavski svet podpiše menjalno Pogodbo in odobri plačilo odškodnine.
5» Ker je v naši delovni organizaciji veliko primerov prošenj za izdajo soglasja za popoldansko obrt, je poslovni odbor zadolžil pravno službo na prejšnji seji, da pripravi spremenjeno besedilo poslovnika za izdajo soglasij za opravljanje popoldanske obrti. V spremenjenem besedilu je^podrobneje konkretizirano, za katere primere se soglasje v bodoče ne bo izdajalo, določene pa so tudi možnosti preklica soglasju v primeru spremenjenih okoliščin.
poslovni odbor delovne organizacije je izdal ta poslovnik v 15 dnevno davno razpravo. Prav je, da se s spremembami vsi seznanimo in da damo nanje svoje pripombe. Pripombe sprejema splošni sektor.
° Ob obravnavanju prošenj Radiokluba Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj, Univer-sitetnega kliničnega centra Ljubljana in Občinske konference ZSMS Ptuj Upravnega odbora Forma Viva Ptuj za dodelitev finančne pomoči, je poslovni odbor delovne organizacije, glede na to, ker se večkrat posamezna društva in institucije obračajo na nas za denarno pomoč, in Slede na znane naše finančne težave, pooblastil direktorja delovne 0l'ganizacije, da sme odobravati finančne pomoči v letu 1985» Pri tem Sa je omejil na največji znesek 10.000,- din oziroma na skupno vsoto 100.000,- din. Takšen sklep je bil sprejet kljub znanim finančnim težavam, saj se velikokrat pojavijo taki primeri, ko bi bilo potrebno 1zkazati pozornost vsaj z manjšimi denarnimi pomočmi.
Splošni sektor
IZltEČENi
DISCIPLINSKI UKREPI
bo
1.
Podlagi določil 131. člena pravilnika o delovnih razmerjih ob j avlj a-^uepe, katere je skupna disciplinska komisija izrekla na obravnavah.
KODRIČ Zdenko: zaposlen na delih in nalogah
zahtevna avtomehanska dela J® odgovoren, ker je:
dne 15.3.1934 neopravičeno izostal z dela.
^ tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 4. točki 165. čle-hu pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisi-3u izrekla disciplinski ukrep
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
Istočasno se izreče, da ukrep ne bo izvršen, če delavec v 6 mesecih od dneva pravnomočnosti ne bo huje kršil delovne obveznosti.
2.	NOVAK Božidar: zaposlen na delih in ralogah
najzahtevnejša avtoličarska dela je odgovoren, ker je:
-	dne 5 = 10o 1984- hotel odpeljati iz delovne organizacije zadnji pokrov osebnega avtomobila ZASTAVA 750 brez predloženih računov.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 56. točki 165- člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep
JAVNI OPOMIN.
3.	VODA Milan: zaposlen na delih in nalogah
najzahtevnejša avtokleparske dela je odgovoren, ker je:
-	dne 25-7-1984- zapustil delovno organizacijo ob 13,50 uri in se ni več vrnil.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti navedeno v 4-5- točki 165- člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija, izrekla disciplinski ukrep
JAVNI OPOMIN.
4-	. GRIL Milan: zaposlen na delih in nalogah
avtomehanik je odgovoren, ker je:
-	dne 18.6.1984- samovoljno zapustil delovno organizacijo in bil odsoten od 10,15 do 10,4-0 ure.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 45- točki 165-člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija izrekla discipl-inski ukrep
JAVNI OPOMIN.
5-	HAMERSAK Ivan: zaposlen na delih in nalogah
zahtevna avtokleparska dela je odgovoren, k e j? je:
-	dne 23- in 25=7-1934 zamudil na delo, vsak dan po 2 uri brez opravičljivega vzroka
-	dne 23=5=1984- odklonil delo, ki mu je bilo naloženo, odvrgel orodje, nato pa zapustil delovno org-anizacijo.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, za kar mu je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep
JAVNI OPOMIN.
ZAHVALE
Ob boleči izgubi očeta Franca Kostanjevca se zahvaljujem sodelavcem OPD TOZD TAP za darovano cvetje in denarno pomoč
hčerka
Marjeta Krajnc
Ob smrti moje drage mame Terezije Hadolin se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD PM za izrečeno sožalje in darovano cvetje
Boris Hadolin