DOMOLJUB. Slovenskemu 'Mstvujvpodult in zabavo. ^H^StST^J?«'Sasftfi? ISSE2TOS ». War<*»«bkovic. Pn seji 10. t. m je prikipelo navdušenje zborova'cev do vrhunca, ko je govoril nadškof in kardinal praski, ter izražal svoje vrselje. da se je tol ka množi.-a zbrala na shodu, kakorSne sam ni pričakoval. To mu je najboljSi dokaz, da seje versko prepričanje tudi med češkim narodom začelo poživljati. NaU načela, rekel je kardinal, bodo gotovo zmagala, ako bomo brez strahu nasproti svojim sovražoikom, ako bomo zaupali na vsegamogočnost božjo ter ohranimo edinost med saboj, s sv. rerkvijo in Leonom XIII — Ceskim liberaloim listom je bil katoliški shod seveda trn v pet. Tudi nas »Slov. Narod, je točil krokodilove solze, da ar. zlobni klerikalci tudi na CeSkem pričeli po njegovem mnenju nepotrebni boj zoper liberalec. Sad l*onove okroiitlce belgijskim iko/om. Nedavno smo ©minili eknžnico l.eona XIII. belgijskim Škofom, v kateri papež naroča belgijskim katoličanom, naj ae nikar ne cepijo mej seboj, ker vzlasti v sedanjih dneh treb« jedmoeti, ako hote na Belgijakem izvesti, kar so lako lepo zasnovali. — Sedaj so izdali belgijski škofje »kupno pastirsko pismo, ki ae ozira na to pap«. ževo okrožnico, spodbuja katoličane k slogi ter mej dnj-g.mi pravi: Da se popolno oklenemo navodil sv. Očeta, sklenili ao škofje oanovati v vaaki Ikofiji družbo duhovnov in s-etn h a namenom iskali onih potov, po katerih katoličani najložje pridejo do jedinosti in jo tudi ohranijo, Glavni shod, katerega se bodo vdctežli tudi žko(,e in odposlanci posameznih Škofij, vrSil se bo r Mebelnu pod predaedstvom nadftkofovim; na tem sbedu se bomo dogovarjali o vseh prepornib stvareh nasprotja poravnali in dosegli složno delovanje, Stalni osrednji odbor se bo osnoval v la namen, da izvrSu.e sklepe shoda in povsod pripravlja pot jedinosti mej katoličani — Krščansko • demokratična stranka je po svojem zastopniku abbe iMenau že izjavda, da se v vsem vkloai navodilom papeževim ter da se bo rade volje ravnala po predpisih, označenih v skupnem past rskem listu belgijskih Škofov. Deželnozborske volitve so se izvriile v Dalmaciji. Večino poslancev so dobili zmerni II*vati, akoravno so se morali hudo borili zoper pravase, katen hočejo Dalmacijo združili s llrvatako in Slavonijo, in zoper rai-kolneSrbe, katen so se pn volitvah združili celo z Paiijani. Na (iorlikem ao ae voltve pričele 15. L m , ko ao izbirale kmečke občine svoje poslance. Slovenci obranili ao ono Štev lo, kakorSno so imeli poprej. Dunajske mestne volitve ao sc 17 t m tudi začele. Kakor je .Domoljub« že povdarjal, ao te volitve največjega pomena za vao državo. Ako bodo judje in liberalci premagam na Dunaju, potem jih enaka usoda tu li po drugih mestih čaka. Ako p« zmagajo, jim bode greben zopet zrasel in kristjani bodo morda *e dolgo morali prenašati njihov jarem — Kakor vse kaže. mu knatjtni in židovski ^liberalci ne bodo dobili v mestni zbornici dovolj velike večine. Toda gotovo se ne ve. — Judje imajo denarja kot peska, ter ga sipljejo okoli sebe kakor antikrist. V Italiji se pripravljajo framasoni na slovesno praznovan e 2.*» letnice, odkar so 20 sept 1*70 papetu vzeli R m. basi je Italija vsa v dolge b. vender je stan Crispi pomedel vse državne blagajmce, da je za to roparsko 2'iletn co nekaj soldov skupaj spravil. Kralj Hum-bert se bode sicer s tesko vestjo te alavnoaU vdelelevaJ — loda ker ac mu prestol že davno maje, mora tako plesali, kakor mu framasoni godejo. — Mi katoiičanje se bomo v smislu pisem naSih Škofov spominjali te dni posebno v molitvah sv. Očeta in prosili Boga, naj skoraj svojemu namestniku povrne toliko potrebno prosto« ,D neodvisnost. V azijski Turčiji živi mnogo armenskih kristjanov, katere so M ibamedani pred kratkim grozno meaanli in preganjali. Kvropske velevlaali, Husija. Francija in Anglija so vsled ttga pritisnile na turškega sultana-naj zlajSa breme Armencev, a:cer bode nekega dne vid«! njihove vojne ladije pred Carigradom. Mol se je vstraSil in tako ae utegne stanje kristjanov le nekoliko zboljSeti. Kaj jc novega po Slovenskem? Kranjsko. Duhovniške spremembe. Vme Mena «ta bila 3. t. m. č. g. Mart. Poč na faro Komendo in Mart. Poljak na faro Ajdovcc. I)n6 4. t. m. je bil na faro Si. Lsmbert umolčen č. g, Ivan Nemanjič. Na faro IJelapeC je bil 10. t. m. vmeSčen č. g. Ign. Krtin. IJmil je vpokojeni iupnik, biseromatnik in duhovni svetnik v Kranju, veleč. gosp. Janez II a b d 72 aa Ptfn cah h-l t mate ka posve- itm de« 23 avgusta 1S80. S. f m p — M;*joo bodo v c*iovSit sUvai cerkvt skozi 10 dn>;. za.'eaf z dnom S. nov. Vodik ra bodo oo. doouaikana — Mil kaezoikol d r. J. K a h a j e 11 d a 1 l*'. » kater m vernike opozarja aa iaa 20 s« p L, katen bodo '.aika vlada »porabila za doaonatracio prou »r CVJtco P.ziv.e aaxo »eni kr. naj ok .o za p*;«Ja. da tca B.-f oia.te trp.daj« in au pornw za taian.o »v .-04*« rvciar A. Leaanič i K<\t»a zar:xan.e za .Vkacnja Naprav Ji ao rti ttbtunM i abod."»t :a u«taaovu c«ka, dnaftev. Ziit ao trudijo za r*xiir.etev t .'eb«ar;«v * Pr*iP V Bed«, o dr« 1.1, m ao ^mei: ahcd v Ig .V . bihu nad at. Vidom. štzjorake Mi. f keeztkcf lavantioaki ao st podali t topbco PMDna aa C#erakca. od koder a« povrnejo it t koacoa tega ro«aev.-a — U Sevaica 2 aept. M j« ofe«ai Marin Požaa iz Mar. fa — Pred par tedni se j« pod 2-fonk a rrfc a rj|ai re.kznaka skaa ter a« v potok — Letna .o um 2-'a n»o prav mw ■amauj. a io bo poeaodda auU. aad.a je aa.?. le t v-cofradih ae ottis dcbra L-fa:»v — Nakup aa*n*k h trt. C kr. pta.«ko okr r-avamro aataea;a: V spe mladi bodo ie a država i citaaot proaaicea z f« trau afc ; tulec k pckra. a oddajale ir^rJie trte Pro*o,t z*, m roi^c taaraieo aa ktace.e ie 15 oktobra 1*» — V airi«u: »o lo ipre lo aovih a Xfc«c r;rr — rrtaa u« »e ;« pr kazala v obtiank Moioc. Vaz -1. r«i Au v aar.Scrftea ckra.a. — :■:£»-• .e it« li t*;:tasrt zx Bohoti pr. H: ."ah p<^:p.a 15-ur^ - — Zapri »o f r rrar:ky^ j Brrfa pr. Ceip Okrcf c.rf.t« ^»o a: i c saiar mPred oii jt um aok,« oftad ^ «=f» r»rarrra; tz/ad .« tsap^ i x**iot ita r:aa. p« jarx» V po ao6 .« Fr. d vin .Msatke t* er zxifa_ Pr. :r- pr^ia:«. so fa Mate z .vivtdc v . - Kaicr p: r.x'a,?e aa':ne. N.sa vedei. ali b» fa pooulovali ali ce, kajti ca ihea r.a »e vea«li°i rei tve Aatonote; a m j ma b lo zouto. da ;t za»Unl Marjet zaoj svojo (lavo. Po u-fu pa ao kaalo zvedeli, kaj ae jt rrtio pn bnvcu. t rta c. 00 biu več-.ooaa zelo zadovo^ai. pr.vo46a ao vriema Aatcca svobodo. Margetu pa poauao uzea. ce zato, ker j« premalo paz.l oa Vernega, aapu u c.ef.vo rurevo. prevzetao vedeoje, zaradi katerega m jo ž« damo pnatudi ivoj.m Kaedom ia vaakoaur. kior ga ;e poznal Toako bolj pa ao a« rarezui foapc-i.« kc«iaar,i m čaatniki. ko jo prjd tožit avo^efa zapoveviaika oai vojak, ki j« doti«; strai.l pn bnvcu in coaii j«uka braae. a j« a«it« g« ▼ i**0 koo ia »u e pri n.e«a. da m aa ka, ce fnp«i'' Zdaj se-le vidi brivec, da je resnica, Cesar se je doslej samo bal. V največjem smrtnem strahu poklekne in sklene roke. »Usmilite se gospOda!.. Jaz nisem kriv ... usmilite se 1 Kaj bo moja žena, moj otrok . . . I« »»Odpeljite ga!«« Dva vojaka ga primeta bod pazduho in ga pahneta v stransko izbo. Jeden ostane pri njem, drugi pa se postavi pred vrata. Nato pa sedejo komisarji za mizo in napišejo obsodbo, da naj umrje pod rabeljnovim mečem gospod Jožef, doslej vikar prevalftki. zato ker se protivi, da priseže na ustavo in ker je podpihovat tržane k uporu; in Pavel Marget, prevalftki brivec, ker je izpustil iz ječe najnevarnejšega rovarja. Obsodba se ima izvrSiti drugi dan, to je v nedeljo in sicer na trgu vpričo naroda.... Tačas je bilo v temni dolin>, kakftne tri ure od Prevala, zbranih okrog tisoč mož. Vsi so bili precej dobro oboroženi in so sedeli ali ležsli v gručah naokoli. Sredi doline so se posvetovali zapovedniki, med katerimi že poznamo Petra Marina in Mihaela Pelana. Ravno ta dva sta si bila najbolj navskriž. Četa se je ravnokar zbrala iz vseh vasij, od blizu in daleč, zato je prvi hotel, da se najprvo odpočijejo, a medtem pa pošljejo oglednike v Preval, da poizvedO, koliko je tam vojakov in če imajo Verneja zaprtega. Pelanu pa se je zdelo najpamelncjftc, da takoj udero v trg in povežejo sovražnike, katerim gotovo od samega iznenadenja ne pride na misel, da bi se branili in če jib je Se toliko. Med tem, ko ao se Se prepirali in ugibali, kaj je storiti, začujejo na koncu doline vriskanje in vpitje. Vojaki skočijo na noge in hipoma imajo vsi puSke v rokah. A kakSno veselje! Pol čete se je zbralo v gosto trumo, na sredi pa neso na ramah Verneja. Poveljniki mu hitč nasproti, da ga pozdravijo. Anton se otrese objemov in stopi k Marinu. »Kaj čakate? Hitro, da ne bo prepozno. Nekdo, Ki je bil že danes v trgu, je pravil, da mislijo jutri popoldan umorili gospoda Jožefa in Margeta. Ne nadeja se nas nikdo, torej le urno. Škoda samo, da vas nisem že preje naSel. Iskal sem vas daleč od tod, medtem, ko sle vi že skoro v trgu.« Kol bi trenil, so vsi pripravljeni za odhod. Korakali so urno, da bi bili v trgu Se pred solnčnim zahodom. Solnce je stalo že nizko nad večernimi gorami. Sence dreves ao postajale vedno nižje in temneje, večerni veter je hladil čelo junakom..... Mislite si blede obraze komisarjev, ko so začuli streljanje in bojni krik. Nikdo ni vedel, kaj bi najprvo storil. Vojaki, ki so se pred nekaterimi dnevi Se proslavljali aami kot zmagovalce, ne vedo več danes, ob kateri strani jim sablja visi. Kakor zmočeni psi begajo sem ter tja, v gručah ali posamezni, iščejo tovarišev ter bežč pred nasprotniki. Če bi se zbrali, bi jih bilo več nego upornikov, a ni ga bilo častnika, ki bi imel toliko moči in poguma, da bi združil krog sebe večjo četo. Vsakdo je »krbel samo, kako bi samega sebe rešil, in ravno to je vsakogar vodilo v pogubo. Najtodovalci ao zaprli do malega vse ulice in tako jo je le tu in tam popihal posamezen »iunak« čez kakšen vrt in se plazil za plotovi, dokler ni prišel na prosto polje. Najbolj v strahu je bil pisar Leman. Begal je od okna do okna, ko je zaslišal od daleč nenavaden hrup, a ugledali ni mogel ničesar. Postal je nemiren in polastila se ga je neka čudna skrb, dasi sam ni vedel, zakaj. A komaj mine par minut, prikažejo ae od ogla sem uporni kmetje s sabljami in puškami v rokah. Leman obledi. Gospod Jožef pa sedi za mizo z zvezanima rokama; obraz pa mu je m ren, kakor njegova duSa. Ravnokar so mu povedali obsodbo, a on je bil že davno pripravljen na smrt. Pisar pogleda fte enkrat skozi okno in vidi, da četa upornikov vedno bolj narašča in da bežč vladini vojaki vse navskriž, zmedeni in neoboroženi. Vedel je Leman, da mu ni pričakovati milosti, če pride razsrjenim kmetom v roke. Ko začuje korake v veži blizu svoje sobe, pograbi samokres in pomeri duhovniku na prsa. Ts mu gleda v oči brez strahu in se prekriža. Šipe v oknu se stresejo, ko poči strel, ob jednem pa se vrata urno odprd in tolpa mladeničev plane v sobo. Hipoma obstanejo, ko vidijo gospoda Jožefa kakor smrt bledega, vzdrami jih drugi strel in Leman se zgrudi na tla. Sam ai je končal življenje. VII. Veselje je zavladalo v Prevalu. Vse je hitelo na ulice, da pozdravi hrabre bojevnike. A to veselje je kolikor toliko zatemnila žalost, ko se je zvedelo o smrti gospoda Jožefa. Sredi trga so napravili krasen oder, okrasili so ga s cvetlicami, a okrog in okrog ao gorele aveče. Na oder pa so položili truplo ljubljenega duhovnika. Hazpelo je imel v rokah, bledih kakor vosek, a lice mu je bilo veličastno in milo, kakor v življenju. Nešteta množica pa je klečala ob odru in molila . .. Zvečer so sedeli Margetovi v včliki sobi. Brivec je bil popolnoma potrt. Smrtni strah ga je tako prevzel, da je sedel tih in bled na svojem stolu; a fte bolj ga je prevzelo kesanje. Pred očmi mu je bil vedno in vedno bledi, mirni obraz mrtvega gospoda Jožefa. Tudi Anton je bil tu. Govorila sla dolgo dolgo z Marijo in vsakdo je imel toliko povedati, da bi se nikdar dovolj ne zgovoril. Mati Helena je bila pa zamišljena; slutila je, kaj se godi v duSi njenega moža in ni ga hotela motiti. Pozno v noč se je začel poslavljati Anton. Marget se dvigne izza mize, stopi k njemu in mu poda roko. »Ali mi morete odpustiti, goapod Verno . . ?« »»Gospod Marget, oprostite mi tudi Vi. Kar je bilo, pozabimo, saj živimo samo sa lepfto prihodnjoaL«« In se gorkeje sta ai moža stisnila rokč. »A gospod Marget, dovolite mi, da Vas prosim sa spravo najdražje, kar imate, — VaSo hčer .. .« ..Kolikor je treha moj« besede. Vama Jelim največjo srečo.., odgovori Margf, Man.a pa rarudi od radost:. Kako ganljivo je pre*il brivec odpu»čan. se vprek objemali in po-Ijubovab. kako odlično »o praznovah poroko, kako drug drugemu napijaii, ro»ebno gorpče pa spominu gospoda Jožefa in domovini — o vsem tem vam no bom pravil, kajti vse to si lahko vsak «m misli. Podobe iz iivljeaja ■ l>u.* ) Kako je zaalužil vraži* krajec kruha. Spit*: L S. Tolstoj, rrvlotil If. Ev Druitik. Sromaten kuiet gre nekoč brez »ajutreka oral in vzame s seboj od doma krajrc kruba. PriSedM na njivo priratna plug, sezuje črevlje m jih pololi pod grm, a na črevlje dene krajec kruba ter ga pokrije s kalianom.*) I t rodijo ae konji in kuietič se izlačn'. Zatorej ustavi plug, odpreže konje in jih pusti, da ae pasejo, sam pa gre h kaftanu, da poje svojo borno južintco. A glej, ko vzdigne k»f:an, zapazi, da — ni krajca. Uče ga in iSč«, pretresa kaltan — a krajca ni. Kmet »e za<'udi: »Glej (t-mu »i sam kriv, — ker ga nis: znal preslepiti. Toda vedi, huda nam bo predla, ako »e popr me,o kmetje in za n;imi Se kmetice te navade: ne bo r.am »ne kraja ne staja.. To ne »me biti tako; pojdi m zasluži ai vkradeni kmetov krajec Ako v treb letih ne premaga} kmeta, okopljem te v aveti vodi.« Vražič »o vatrali *\e:e vode in zbtži na zemljo. Takoj za<'ne premišljevati, kako bi zaslutil krajec . . . Misli in misli, ter si jo i/m ali. Spremeni se v poštenega človeka in gre k siromašnemu kmetu ra hlapca. Kmalu nauči kmeta v suSnem letu, naj aeje žito v mokrotno zemljo. Drugim kmetom s«tge solne« vso eetev, t njemu zraste žito visoko, kla- *) Dotj zgornji ptatf sato in jedrnato. Kmet se preživi do novine in i« Bu ostane veliko lita. Drugo leto nauči hlapec gospodarja, da poneje žito na hribe. — Bilo je uprav deževno leto. — Drugim žito poleie, pognije in ne naredi zrnja, a siromašnemu kmetu obrodi po hribih bogato klasje. Preostane mu Ae vač žita da sam ne vč, kam bi z njim. Slednjič nauči hlapec gospodarja žito uničevati: spravljati ga in iz njega kuhati žganje. Res si kmet nakuha žganja, uda ae pijači um in začne tudi druge napajati. Vražič pride k vragu in te jame hvaliti, da je zaslužil krajec. Vrag gre na zemljo, da vidi je Ii res. Ko pride h kmetu, zagleda aelake bogatine, katere gosli gospodar z žganjem. Gospodinja jim nosi pijačo na mizo. In prigodi se, da se zadene, ko lioč« oditi, ob mizo ter prevrne kozarec žganja. Gospodar ae razardi in zareži nad ženo: »MisliS neroda vražja, da ao lo pomije, da polivat to zlato kapljico po zemlji?« Vruiič sune vraga a komolcem: • Vidi* koliko mu je zdaj za krajec?« Ko ozmirja go«podar leno do dobra, začne sam nositi žganje na m zo. Med tem pride nek nepokbean siromašen kmet s polja, pozdravi goste, pmede in vidi, da pijo ljudje žganje ln tudi on zaželi z o«ta!imi nekoliko pokuaiti. A revež sedi in sedi požira »line pa gospodar mu nc ponuJi ničesar, aatno ne volj no zauirinra: »Kedo bi va* vse napojil!« Vragu ugaja km> tovo poi>njanje. vražč pa »e pohvali: .tjakaj, glavna ree — avinje. Seljaki izpijo i tretji kozarec. — Popolnoma m I"0-livinijo. Povzdigujejo sami sebe in kriče, da drug drugega ne sltlL Na to ae začno razhajati — nekateri po-aaniezno, drugi po dva skupaj, zopet drugi po trije, ko pa zapuste hiSo vale s« po ulicah ko praaci. Gospodar gre, da bi jih spremil, toda zavali a« v lulo, kakor je dolg in airok. Ve« blaten leti v mlaki in blebeta ko bravec. Nenavadno dobro ugaja to vragu. .No«, pravi »izumil ai dobro pijačo ia zaslutil ai krajec. Povoj mi Se, kako si napravil to dobro pijačo. Kajne da si vlil v posodo najprej lisičje krvi. Od nje postane kmet zvitejSi od lisice. Potem si dodal volčjo krvi. Od nje pobesni kmet ko volk. A slednjič si spustil vmes izvestno nekoliko svinjske krvi, katera ga izpre-ueni v pravo — svinjo.« A vražič mu odvrne: .Ne tako nisem delal. Napravil sem samo to, da je kmet pridelal preobilo lita. A ona — u zverska kri _ ji i vi vedno v človeku, a ne more se razliti, dokler pridela človek žita samo za potrebo. Prej mu ni bilo veliko za poslednji krajec, a ko mu je začelo kruha vstajati, takrat je jei misliti, kako bi se na nov način razveselil. Tedaj sem ga naučil veselja — piti žganje. Ko je pa začel iz liožjega daru kuhati žganje, da bi uteail svojo željo, pojavila se jo v njem lisičja, volčja, in svinjska kri. Sedaj mu je samo treba piti žganje, pa bo o«tala v njem vedno zverinska ura v.« Vrag pohvali vražiča, oprosti ga radi krajca in ga imenuje viijim vragom v peklu. (■uspodarske stvari. Sleparije s žitno ceno. Kuncem meseca avgusta so je tr*il na Dunaju takozvsui mejnarodni trg za polj* ske pridelke, /.tiralo ne je lepo število židovskih oderuhov in prekupovalcev, ki tržijo z žitom. Seveda jih je te dobrotnike človefttva pozdravil nuuiestuik dunajskega župana in zastopnik trgovskega ministerstva. Da ho jih z veseljem pozdravili dunaj.ki žitni trgovci, to radi verjamemo. Kedor pa pozna namene takega trga zu poljske pridelke, bi jih najraje z bičem iz^ia! iz trriftča. Da namen le vrste sleparije spoznamo, ozrimo se na Žilne cene, kakšne so bile zadetkom meseca junija in kukftne so sedaj. Začetkom junija je bila cena pftenici 7 gld. % kr., sedaj je 6 gld. 02 kr. rž 7 gld. 5 kr., sedaj 0 gld.; oves 6 gld. Ml kr., sedaj 6 gld.; koru*a 7 gld., sedaj 4 gld. KO kr. V dveh mesecih so torej cene padle pftenici za 1 gld., 34 kr.. rži za 1 gld. 5 kr:, ovsu za 81 kr., koruzi za 2 gld. 20 k r. Po uradnih sporočilih donaSa žetev v Avstriji 54 mil. metr. slotov pšenic«, 281 mil. rži in 25 mil. ovsa. V denarju so torej žitni posestniki v dveh mesocih vsled padle cene izgubili pri pftenici 7i mil. gld , pri rži 29 5 mil. gld., pri ovsu &5 mil. gl. skupaj 165 o gld. Ako 6e prištejemo izgubo pri koruzi, ječmenu in drugih žitih, smemo Škodo kmetovalcev računati na okroglih 200 mil. gld. Teb 200 mil. gld. pa ne izgub6 bogati veleposestn ki, marveč večinoma navadni poljedelci. Slvar je namreč tale: Žitni židje namreč že spomladi po svojih agentih pokupijo pri veleposestnikih žito Se zeleno na njivi. Ti namreč vedo, da je jeseni žito vedno ceneje nego spomladi, ako ni kake posebne vremske nezgode. V jeseni ima torej Žid na prodaj žito, kupljeno od veleposestnikov. Ko tedaj jeseni kmetje pripeljejo žito na trg in morajo prodati svoje pridelke, da plačajo davke in druge stroške, tedaj nastavi žid žitu nizke cene, on sicer takrat le malo prodaja, ker lahko čaka, a kmet vse proda, ker neobhodno potrebuje denar. Ko so pa kmetovalci prodali svoje žito, tedaj pozno v jeseni ali na zimo cena žitu precej poskoči; žid namreč ve, da da krnel nima več žita in zato poskoči s ceno. To pa je Sele manjfta mera sleparije. To je omejeno le na posamezne kraje ia se godi bolj v malem. S tem pa žid Se ni zadovoljen in oškoduje kmela Se po tem-le potu: V jeseni, kauar veliki žitni trgovci vedo, da kmet mora prodali svoja žito, napeljejo na trg neizmerno veliko zunajnega žita in s tem žitom grozuo znižujejo cene. Tako sta letos o prodaji žita postavila velika žitna trgovca ž da Kobn in Itosenberg v Berlinu 160.000 ton ameri-kanske rži, tako da je padla v Berlinu valed tega ceoa rži pri metričnem stolu za 40 kr. Take sleparije se godč z določevanjem žitne cene. V takih razmerah seveda je nemogoče, da bi se poljedelec kaj opomogel s pridelovanjem žita, ker se na sleparski način cena žitu umetno tako znižuje, da kmetovalec komaj dobi plačane svoje troske, včasih pa ima pii tem Se izgubo. In take sleparije velika gospoda, ki bi imela skrbeli za blagor kmetijstvs, Se podpira in žitne sleparje pozdravlja kot dobrotnike kmetijalva. Žitna borza je toraj največja nesreča za kmetijstvo, in dokler se ta ne odpravi, ne more si poljedelec, ki je nave/an na prodajo žilnih pridelkov, prav nič pomagati. Njegov dom mora biti vsako leto slabfti, dokler naposled posestniku ne prodajo, ter kmela, ki se jo celo življenje poAteno trudil v polu svojega obraza, poženejo s posestva po svetu s trebuhom za kruhom. Ali ni to vnebovpijoča krivica! Razne novice. (Naredba prevzvišenega gospoda knezoikofa ljubljanskega glede 20. septembra ) Dne 20. I. m. poteče 25 let, ko so zoper vso pravico in pravičnost vzeli sv. O^etu Rim, glavno mesto krščanstva. Ta dan nameravajo v Italiji slovesno praznovati in tako vnebovpijoči krivici dodati Se zasramovanje in zasmehovanje. Ali pa morda to ni zasramovanje in zasmehovanje, ako se pred očmi častitljivega, jedino pravega lastnika, krivično oropanega, prirejajo Se hrumeče slavnosti v proslavo storjene krivice in se poveličuje storjena cerkvenoropna krivica, katero so storili sv. katoliški cerkvi, Se z izvajočimi demonstracijami. kajti cerkveni rop v pravem pomenu besede je dejanje, s katerim se je vzel Rim s cerkveno državo vred sv. atolici. Tako počenjanje mora prehudo boleti in žalostiti sv. Očeta: mora pa tudi bridko zadeli vsakega katoličana, ki ni Se izgubil vse ljubezni do svoje matere cerkve; da, vsakemu človeku, ki količkaj se pošteno misli, napolniti mora srce s studom in srdom. Toda če prav v arce zadeti, avoje boleati nočemo iaro- Sati drugače nego i gorečo molitvijo. Saj j« molite* maSČ«varye io orožje kristjsnovo po vtgledu in nsuku Gospodovem: .Molite za tiste, ki vas preganjajo. Moliti hočemo ta nagega Ijobljenega sv. OčeU. da ga T.ospod potolaSi in okrepi v sredi bridkosti), ki ga obdajajo; moliti sa nato sv. cerkev, da jo Gospod vsruje in zms-goslavno pripelje i* vseh stisk, kstere trpi se mnogo let; moliti hočemo ta sovraSnike sv. cerkve, da Gospod uniči njihove hudobne naklep« ter je privede do tega. da spoznajo razne in velike krivice. kstere ji napravljajo. V U namen ukazujem, da se v nedeljo po 20. t. m., to je 22. septembra izpostavi Najsvetejše v vaeh cerkvah dopoluJne io popoiudne sa celo uro v javno čeSčenje in da se dopoludne opravi (ama ma»a pred izpostavljenim sv. Resnjim Teiesom. popoiudne pa na) se moli proti koncu molitvene ure najprej Salostni del rosnega venca, potem litanije Matere botje a sicer navadnimi molitvami, na kar se da biagos.ov z Najsvetejšim Kjer se zdi umealno in je upati, da Naj»vetej»e m? bo ostalo brez poboSn h častilcev, more se ena izmed molitvenih ur opraviu le 20. septembra, kar je aeveda le močno teleti; ali pa se mure raz v en teh dveh molitvenih ur N^javetejS« izpostaviti za primeren čas tudi v petek (20. sapi./ Častiti gospodje duini pastirji nsj vernkom primerno pojasnijo žalosten povod za to naredbo in naj jih spodbujajo, da ae predpisane pobolnosti marljivo vdeiežč, ter tako Bogu vsa, nekoliko zadoste za krivice, ki ae gode ajemu in njagovi cerkvi. t Jakob, knezoSkof. i Javen »kod na Brezjsh priredi slov. kat. delavsko društvo dne 29. t. m. Ob V, 11 imajo skupno boljo slu2bo; ob '„2 bodo litanue in ob dveh se prične shod. 4Slav. kaUlitko druitvo kanaiiksj ima v nedeljo 22. septembra svoj shod v Kamnitu pri Krištofu Začne se po samostanskih litanijah, to je okoii pol pete ure. Govorilo se bo o tekočih političnih zadevah pa o prijetnostih m težavah kmetskega stanu. Zato je teleti, da se shoda udeleži obilo kmetovalcev iz okolice. Pridite bralci »Domoljubovi« m povab te te druge s seboj! (Delavke tnkajšae tebarne tevariei se podajo 22. t. m. v Tomačevo, koder bode ob 9. uri alovesna av. maAa in govor. K tej alovesnosti ae vabijo vse delavke omenjene tovarne. iSrrtii reiitev ) Iz Ihana dnč 9. septembra Kaj pa iz Ibana zanimivaio bode Se marsikaterega bralca Domo-Ijubovega. Akoravno smo tudi mi v precejšnjem Številu prijatelji Domoljubori. vendar se iz nase občine prav redko nahaja kaj v časnik h. ker aicer tudi nimamo posebnega povedati, a sedaj ae mi pa zdi primerno, da vam opišem dragi čitatelji Domoljubovi nekoliko o nekem posebnem dogodku, ki se je zgodil v nas. občini. Takole mi je pripovedoval 17letni J. Gregorin is Brda pri Ihanu, ki je bil osebno pričujoč, sledeče dogodbe: Ker se je slišalo pripovedovati, da jc posestnik Janez Krtan po domače Tablar it Preloga nekako preSel, da ga Se delj čaaa ni k domu. ter da ae Se nekoliko potvaduje za njim, in pripovedovalo se je zopet, da aliSi cerkovnik pri podrosnični cerkvi Tabor večkrat t bližnjem gozdu glaa, ki n P« oi posebno zanimal, uko se je to zvedelo po bliSnji okolici. Napotim se dsnes po maiernem poVe|JU < Uletnim bratom Karolom to nekoliko opazovat d^ spevSi v velik Krumbertki gosd, pribiti za nama dobro znani Jgnacij Gregorin iz Gončice, in ko se nekoliko dogovorimo, bili smo vsi enega mnenja. Vsi trije krenemo jo naravnost tje po bregu k dobro tnani skalnati dupl,nj Ko smo se pribliSali jami, bilo je precej nekaj sumljivega ker jc letal slamnik na površji. PristopivSi bližje zaklicai je imenovani posestnik Ignacij aali je kedo notri«, iQ čudno og'asi se — sem danes že peti dan — in precej je bilo dobro znano, da je Janez Ker;an iz Preloga v duplini. Nagloma se podava midva z bratom k bii>n,emu sosedu cerkovniku po za rešitev primerno orodje m to je bilo hipoma pripravljeno. Tako smo nesrečnika re*,|i t« pravočasno gotove stratne smrti, za kar se nato je naj-srčneje zahvalil. Kakor je sam pripovedoval, bil je v duplini od 4 »eptem. zvečer, do 9. septern zjutraj in to se je tudi na njem razodevalo. Ko se je nekoliko pokrep-čal. napotil se je proti domu. kjer ae ga j* žena i svoja mlado družmo gotovo obve«elila. Duplina je globoka primeroma 2») — 25 metrov, ter se je morala po zahtevi orožnikov Ukoj varno zagradili Način nesreče je popolnoma neznan. it Kapelan Jalij tak I Iz Dobrepoj se nam pite: V Dobrepoljah je umrl na« gosp. kapelan Julij C u k, rojen I. 18(50. m posvečen L 1883. — Pokojni g^podje služboval v Logatcu, potem na Igu in nazadnje pn nai. povsod nekako po Štiri leta. Povaod je bil zelo priljubljen. Kako občespoStovan je bil rajni gospod, je najleps« pričal veličasten pogreb, katerega ae je vdeležilo 32 gg. duhovnov, deputacije iz Ix>gatca in Iga in velike mnol.ee faranov in bližnjih okoličanov. Tožno so zapeli zvonovi, ko se je začel pomikati proti cerkvi sprevod, katerega je vodil preč. g. kanonik in poslanec K I u n — C-rtveni govor je o«krbe! sotolec pokojnikov g A. Kino. ki nam je v poljudni in lepi besedi obrisal nekaj značilnih potez iz življenja pokojnikovega ler vanje vpletel primerne nauke zs poslušalce. Gla«en jok poeluSa!cev je večkrat prekinil govornika v besedi. Nato je kanonik Klun opravil slovesno črno sveto ma*o, po kateri »mo spremili pokojnika iz cerkve na pokopališče ter gs oodi izročili materi zemlji, da se odpočije od obilnih trudov ter čaka dneva vstajenja. Pevci so zapeli tri lepe pesmi pred kapelanijo. v cerkvi in na grt.bu njemu, ki je tako rad peval v svojem življenju in bil muzikalno tako ca-darjen. — Pogrebe: ao se razili solznih očij. a s trda m upanjem, da rajni gospod Julij je naSel plačilo v Bogu, kateremu je eluSil nesebično — skromno vse dm svojega življenja. Svetila rajnemu večna luč! (t Fraaee fctrakelj.) Iz Šmarne Gore smo dobili sporoč Io, ds je umrl 17. L m. ob pol 8. uri sjutraj endotni ekspozil g. Frančiiek štrukelj po daljSi bolezni in mnogoletni bolehnoati. Rajni gospod je bil rojen v Vidu nad Ljubljano 29. novembra 1841, posvečen do* 30. julija 1865. Bil je skoro vae svoje življenje bolebeo ter se je vsled tega umaknil na Šmarno Goro m ondi Sivel mnogo let kot samotar. Poleg sluSbe božje, kstero je opravljal romarjem, dollim na Šmarno Goro. se J* mnogo bavil a knjigo. Čep©' j« vedno v knjigah ler tudi mnogo piaal. Valaali se je pečal a potopisnimi, agodo-vinskimi črtami ter mnogo nabranega blaga objavil po MatiCnih letnikih. Posebno mnogo je pisal v Bleiweisove »Novice«. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in pohotno molitev. (Z Notranjskega.) V Trnovem na Notranjskem so se blagoalovile 8. t. m. po popoldanski božji službi briz-galnici Bistriška in Trnovaka. — Znano jo, s kakim veseljem »Ulov. Narod« vaako izmišljeno in presukano prigodbo pripoveduje avojim bralcem, ako se nadja, da bo s tem ob veljavo in spoilovanje spravil možo katoliške stranke, posebno duhovne. Tudi mi bi lahko sedaj oznanili Citateljem ailno škandalozno dejanje, katero se je v poznem noCnem Času zgodilo v neki B—Aki gostilni. Pa stvar je preumazana, da bi jo pošten časnik opisati mogel. Zatorej jo hočemo zagrniti ne s plaščem krščanske ljubezni, temuč s plaSčem studa in pomilovanja. Ako bo pa »Slovenski Narod« naSe ljudi in nase duhovnike grdil z dopiai, a katerimi ai neki mladeniči čaa kratijo, bomo mu tudi mi poatregli s opisom, so ve samo površnim, omenjeno zadeve, katera se Siri pri nas od ust do ust. Kjer ni vere, tam ni moralel — In ti ljudje hočejo nas, osobito gosp. R. učiti omike, ter mu v »Slov. Narodu« očitajo, da se ne obnaša omikano do svojega predstojnika. Od Vas ne i-prejmemo nauka, tužna omika, katero Vi širite. Zdi se nam jako nedostojno in netaktno, da ime omenjenega gospoda vedno in vedno po »Slov. Narodu« vlačijo in bvaliaajo. Ta hvala ni odkritosrčna, anj smo slišali, kako ljubeznivi ste bili do tega gospoda pred nedavnim čaeom, kako ate mu grenili bivanje v Trnovem. Zarea bi moral vaak duhoven, katerega »Slovenski Narod« hvali, iz srca zd ha li: Gospod resi me mojih prijateljev! — G. dr. Mahnič je pred nekaj mesci piaal v »Rim. katoliku«, dana Slovenskem ni več liberalcev. Oa jo g. doktor prav imel, to se kaže tudi pri nas na Notranjskem, posebno v Bistriški dolini. Pri naa ni liberalcev, pri nas so le katoličani in radikaloi! Dokaa temu je zopet to, da ja neki naš mladi nasprotnik naroči, umazane Zollove romano, kteri napadajo ce'6 presvetol Devico in ameSijo čudeže Lourdes-ke. Naročil je ta mladi rad;kalec tudi več eksemplarov Renanove hudobne knjižice, katera brezbožno taji in zaaramuje Božanstvo na vekomaj češčene oaebe naSega OdreSenika. In ta umazani pemllet eo širi in strastno prebera med našimi »omikane!.« PraSam sedaj, ali a o to So k r i s t i j a n i?! Da pa nimajo le »omikanci«, temuč tudi priprosti ljudje svojo duSno hrano, temu eo preskrbeli naši »dobri krislijani« v »Delavcu«, kterega puščajo mnogobrojno v St. Petru, kake tri eksemplaro v Kilovčah, in v blizo 50 proizvodih ga Sirijo po Trnovaki fari. Tukaj ga delijo med železniške delavce in atmaj, 2 2 PriteritruM 49. *» Ju Min i« iijctitji v pripisati Mnrii, iki n unči po poŠti. lt(.'IIUU« Najboljše kakovosti, blagodejen oživljajoč, krepilen in ti*»u sredstvo aa vzbujanj* teka jo Marijaceljski likdr 1 stekl. SO kr.. 6 stekl. 1 gld. 8 ducate ateklenlc 4 gld. 80 kr. pV* Nadalje za želodec: Kaplji o« aa ioledao. - Sukl«cica SO kr., 6 steklenic 1 f 4 3 ducate 4 gld. 80 kr. Odvajala« ali eistUao krogljloo Ustij« !«l«d«t pri ra kasaaji, sfcažaoea i«l«4ei — s tat ulja 21 kr., jeden aaro/tk * 6 laa:aijaJBu k ,i 1 (Id. 5 kr. Za prša: Zollidal sok al prani strop ta tdraMoi« ia strok«; raztazrjt stil ia lajia Moti««, a. rr pri ktiiji — Steklenica M kr, 6 steklen* 2 gld. 50 kr. Za trganje: Protlaskl 0T«t Girhtgeist) lajia in j rfgirij« kolttla« « križ« a«|tk ia rakak. - Sttkienica 60 kr., 6 steklenic S gld. 26 kr. Vsa ta oaltet a in na dxega zdravilna trcdMrt te dobivajo t lekarni Ubalda pI.Trak6osy.ja . v Ljubljani staven rotovia k~o« vaak dan a prro pollo razpošiljajo. Ž5i 24-8 * VaaaJ. 1. Mpumbra: Urade« . 7. »*p<««ibra : Lla«, 14. septombra: Tr«a, 14. «»pt««bra: Loterl|eWe oredko. ŽO. «6. 78, 7«, 42 U, 33, n 41 !5 7. M 70, 4, 38. 45. 84 K »5. 61. Tržne cene v Ljubljani 14. aeptembra. rwi-a B.SL k«4. Ot««, Ajda. Pr«o«, . Karata, . krosi pir, . Uča, kkU lirah. Noi. Maii«. Ma*. S P« 0 «T«i. k r 1 (ritki «1 r- ftpek p«T«)«a. kgr - f« 7 - Sar«v« aa«lo. . 80 .1 6 4(1 •I 6 4,1 Jajo«. j«dn« . J, Ml«k«. Illor. . . 1<5 i 6 «1 5 rte 0«s«j« atM. kar — w T.U*t« . . - r« 7 Ml Sfinpk« . . Mi Si- kikrtMii . . —. y, li - 1'iiaoe« .... 45 '10'- b . . . . I S.n«, IVO kfr . I« 10 - S - M Sla«. . . 1 '«« _ M Dr»a trda. 4 kak »u 7 MJ : \ F . ortb . . 5 NajbolJia. izredno okusna Je sladna Im župnika Easijp-a 4*, kiagraau za gld 210. t radi ih hiriog.auk taritkik • tliko Up Bika Kntippa. Oalm tava v rad*1 k »krofUuk saTiiktk. 24 -18 Vaaka po««b«j porablja« a!i poB«aaiii naoM+tata popolota navadno traat« kav«. DobivaU M t vtaki 1 b«l* prodajal aid. kjer al ial«f«, " Js iade4o*atoJ| V0f0a«0)p« polti * zavojik p» 63» Ž4-24 ir Zalogu šolskih knjig, molitve-nikov, potlohle, pisalnega orodja Itd. In knjigoveznica Henrik Ničman Stari trg it. 3, oboje lastnina ..Katoliškega tiskovne?« društva v Ljubljani", je sedaj v lastni hiši Vodnikove ulice štev. 2, kjer se nahaja tudi ,,Katol. Tiikarna/' is Alojzij Vodnik, m , ktmeiiarakl moj« ter Ljubljana K..|«l»ori»e »II« »to M ' p.lporota nsjveljo talogo na ' kranltkam: Grobne epoma-nlka o d gld 10 naprej, etro-» lartka plota od old 20 na > Pr«|, plot« ia pohlltvo Iz ra*- > nlh mramorjev mramor morilk za tlak po eerk»ah, valiti In lepe Imlrgaloamant- ' plota od gld 2 m« napraj Kmetovaloem kateri M bo£aj0 pouJitl o roartiJem. kar koriali njihovemu ntpoinemu gotpodar- ttvu, priporočamo knjilico Kmetom v pomoč. Marod&o-goips&anka razprava. Spltal iT. Belec, iupnii. Oena 20 kr., po poiii 23 kr. Dobiva ie v .Katoliški Tukarni" v Ljubljani. Posebni vlak na Trsat, onroma Reko - Opatijo (Flome Abazzia) voail bode v Hoboto, tlnA S. oktobra lSOR J,red praznikom Marije rolnega vem* (v ep o min 261«tnloe, kar aa Ja vaol a v. O dot« Klm, (lamo mesto kriftanstva); po zrlo miianlh cenah, veljavnih aa vae poeiaje med Celjem-Ljobljanc-N 1'etrom in Trnove« do Reke io nasaj 1'oeebai vlak mtd Celjem-Ljubljano Toiil bode le tedaj, ie te u to progo zadosti vd-leleneav oglati io si pravočasno vozne listke aartK-ije. Vaa potrebna pojasnila daje zadovoljno in brezplačno potniška pisarna E Nclimarda V LJubljani, Kongresni trg H. 17 2*1 1 aevo nrAollnako poslopje. P W VIII. zvezek: OVESTI ——— Andrej Kalan izžei je ravnokar ter ae dobiva komad 20 kr., po poŠti 23 kr. v KatolISkl Bukvami in TIskarni v LJubljani. — Tudi ID. in IV. zvezek sta še v zalogi. -f-f-f-M-f^-f-f-f^-f-f^-f-f-f-f-f-f Zaradi potresa aniiane cena! V Luka Vilhar arsr v LJabljanl, Vodnikove nlleo, pri 280 2 meaarakeni mostu prodaja kakor bi bila prodaja", Naprilolnaitnejia prilika za nakupovanje finih zlatih, srebrnih ln nlkelnaatlfc tepnlh nr, stenskih ln nr x nlhalom, budllnlo, vortilo ud 607 12-1 |WlMnTiilon UloparaeUtlz, UlJtt^nraaUlh, ANTON BELEC ŠtaVld nad I.JiibUano Isdelaje ter Ima v aalogl Mm svetilBice ali stalnica 2») 14 dve p« 194 6-5 la kosltarla 1!, K, 18, £6 gld., Iz medenine 22, 24, 28, «3 gld., Is tempaka 40, M gld., obliajilne svetllnlce la kosltarla po 2 gld., la medenine po &, 8, 1« gld. pililo« k zvončki u pobiranje ■lloMlae, Iz kealtarja po l'M gld. la Medenine b gld. 6t«dllna železna ognJI**a vsa lolezna la tadi razaa sa vsldatl. ((Pokrivanje zvonikov!! Rarvanje zvonikov Mpeljmnji (trdnih Mm I« ttr»f«v»itv jesas tslasao opraj« vrata, ssnija za pofcepaliHa U \ 1 Herbabny-jev podfosfornaito-kitll apneno-železni sirup Ta le 25 let z največjim uipebo® rabljeni, od ainogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prani (trnp rastaplja aloa, naokojoj« kaAolj, »laiiajhj« pOt daje al*«t «o Jedi, pospoioje probaTlJanJo In rodilnoet, telo Jafll In kropL Železo, ki je v airiM v lahko el prlevajajoči obliki, je jako koriatno ta narejanjo krvi, rastopljive fos-fOrno-apnone aoU, ki n» v njem. pa poeeboo pri alakotnlh otroolh poepeiujejo narejenje koetlj Cena steklenid Her-babnvjevega apneno-leieuega »irupa je 1 gld. 26 kr , po paftl 80 ki vol aa zavijanj«. (PeUviinlh steklenic al) 19« 20-1» Svarilo! SSWi' pojavljalo pod jednakiaii ali podobnimi Iste 11, a ss vendar posvoji ustavi la svojem ailaka popolnoma ratliine od natega originalnega 22 M obstoječega pod-foaforaasto kislega apneno- ieleaneg* alrnpa. Zahuva naj Ano ■orbabap-Jov apnono- taloaal a* tadi na to, da J* iravsa stojofe U toraj vselej Ure An o strup. Vasi naj oblastveno protokollrana varstvena vsaki atoklonlol in prosimo, ao dajte ao napeljati niti a nitjo oono, niti a drnalml pretveiaaal, da M kupili kako poaarodbot «<7 20-JO Osrednja razpoiiljalnica sa provinco«: na Daaaja, lokama ,,inr Baraikerslf kolt" Menbau, Kaioorntraaso 78. Prodajajo ga gg lekarničarji: V Ljubljani J, Svoboda, 8. PlocoH, Ubaldpl TrnkAozjr, W. Mavr; daJj« ga prodajajo v Celja; G. Prodam, A. Sobindler. A. Muzam, lekarn tiar. F. Prodan, M. Mizzam. drog , v Bresah: A Ruppert; na 8ovodjem (Gm&nd): & Milller; v Celovca: P. Hauser, P. Bimbacher, J. Ko-metler, A. Bager v Novemmesta: A. pl 8ladov1es; v St. Vida: A. Relehel; na TrbUn; A. Siegl; v Trstu B Zanetti A. Bet-tina. & Biaeoletto, J. 8«ravallo, E v. Leatenbarg. P. Pren lini, M. Savadni; v Beljaka : P. Sobota, dr. K. Kiunpf; v OrnoasljL J. Blalek; v Velikovo«: J. Jobet; t W»l/sborg«: J. Hatk. CENIK vin vipavske in V akladliču v toki it 9 m* 58 litrov: na (t*-13) hektoliter Vip.ru. b.lo I . . po " - .11.....»S - . 1360 Viptviki R»l»nd««. d«*rl . . . Kulta« . . . . . Sip......87. . Vrbo t* .... SI-SU Iitraki Ur to, Mri ... . 16 — . . loti .... 18 — I*r*o b*lo ......19 - btrtki Rcfottat.....**- . lUfoako 100 b.t. . . 90- z.4r«fl rtiHM).li istrske vinarske zadruge. 3737,- V pivaicl (na drobno) na Brogu it. I: liur p« g id. - 8« — M VI|«Ttkl ukore« . . . neto . . Vip.oki . . . Kutiag . . . . Sip. . . . • . Rurjrand«« . . , Vrb polj* bal.lj Ulraki Uru, atari . . . Bori . . I .triko b*lo . . . . 1-trski R.fo k.t . . . . H»Mko buteljk. eter«, li *laa diraktM. -•48 -J»t -•70 -ai — 31 —'60 ltO V i z i t n i c e in koverte priporoča Katol. Tista. 91 I Nad 50 ler pripoznano za najt)o! še umivalno mila Pravo samo i gorenjim otiskora. Pred ponarejenim se svari. Največji i^boi v jI UUUI. -i §' / J, \ />*:7 - krhiip • * ♦ ' : Irljv ' \ "V. ^ h; • '/• g \ auao ai^iuleN « « •Sžf lil 3 gl M TI 1\ i •« prlp.rWa nUton r i r tli Milni,-i '»»Hi »i IlJl v ti IV »lata«, erlr. U.al v Ljubljani ipitalaka olioo. priporom velik* •▼•j« sala** T.akevrtta.fa blaga za mo6ke In ženske obleke nlMti d.aatrra krathfca .akaa, ramo v.l.ea. blat. aa ir .Ua eMallla, raab.rik.! p lata., erlr, ttaalae, itak.ir.tao kl.fr?!.., v.e pedlar* ia p*lr»bMU» ao kroj.fr, di> I • rllaatr, plketaale. plalaeae la Vtatabili |lan« ha Upal nla, Iaborao, trpeiao Ara* nka* sa takevallki »bloka, talaije, kav.lek. itd 0«taaki a^raiaoTrtto.jfcfa bi.«. to t valiki iskerl po mU iaii.il eaai a. mp*lafft>