Z'
Izhaja vsako soboto zjutraj.

Uredništvo ,,Zarje" jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega štev. 64439.
V
računa
______У
Upravništvo „Zarje" je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje' je za vse leto naprej po pošti K 6. — za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
4____________________________У
„Sokoli“ in mi.
Tržaški „Sokol“ namerava prirediti v nedeljo, dne 4. julija t. 1. na Opčinah skupaj z raznimi drugimi „Sokoli“ svojo veliko sokolsko slavnost. To nam daje povoda, da označimo svoje stališče do „Sokolov“ in da pojasnimo našemu ljudstvu načela sokolske organizacije in pokažemo pota, po kateri hodi.
„Sokol“ je priletel na slovanska tla iz Češkega.. Očetje in voditelji so mu bili češki liberalci in svobodomi-selci kakor dr. Tirsch, dr. Podlipny in dr. Schreiner. — Češki „Sokoli“ so predstraža svobodomiselstva, poosebljeno protiverstvo. Isti liberalni duh, kakor v čeških, je vladal in še vlada tudi v slovenskih „Sokolih“. Ko se je začela med Slovenci ločitev duhov, je stopila sokolska organizacija odločno na liberalno, protiversko stran. „Sokoli“ širijo danes med Slovenci „Svobodno misel“, oni so liberalni vo-livni agitatorji. Svoje izlete prirejajo ob nedeljah in praznikih, toda da bi zadostili svojim krščanskim dolžnostim, tega ne sme od njih pričakovati niti tisti duhovnik, ki razobeša v cerkveni zvonik zastavo na čast „Sokolom“, da je tam kar „vzhičeno“ srce od veselja in svetega narodnega navdušenja. Dasi „Sokoli“ vedno zatrjujejo, da niso politična organiza-
VJ.J ttj, SU V Vlivitll -iv; pu. V eSviv hvUjLt*hio
stranke in navadno nje najradikalnejše krilo Liberalen program pa je brezverski, kar hočejo „Sokoli“ pokazati tudi s tem, da svojih zastav ne blagoslavljajo, ampak jih samo „razvij aj o“.
Kakor pa ni mogel liberalizem nikdar pognati v slovenskem ljudstvu globokih korenin, tako se ni tudi „Sokol" kot njegov otrok nikdar prav udomačil med nami. Udomačil se ni prvič, ker je protiverski, drugič pa tudi radi tega ne, ker ni demokratičen in nima prav nič pravega ljudskega duha v sebi. Koliko pa je naših priprostih kmečkih in delavskih fantov v „Sokolu“? Naše ljudstvo vidi v „Sokolu“ še vedno nekega -frakarja“ in se v tej sodbi prav nič ne moti.
Kakšno korist pa ima ljudstvo od „Sokolov?“ Ali morda „Sokol“ naše ljudstvo izobražuje? Pojdite na sokolske veselice in izlete, pa dobite odgovor. Z mačkom in pogosto tudi s pretepom končava ta inteligentna družba svoje zabave. Pijača, ples, seveda tudi v cerkveno prepovedaneiu času, vmes tu pa tam malo telovadbe, to je začetek in konec njihovega delovanja za narod. Prav te dni je. imel tržaški „Sokol“ svoj občni zbor. Na tem zboru pa tajnik razen telovadbe ni imel o drugem poročati, kakor o zabavah^ plesih, izletih. „Sokoli“ se radi i^im^^fck prvoborite-Iji za takozvano äarodno idejo. Mimogrede bodi rečeno, da je firma „naroden“ najslabša, kar jih poznamo, na slovenskih tleh. Da je ta pojem „naroden“ popolnoma diskretiran, zato so poskrbeli liberalci po vseh slovenskih pokrajinah; pri nas stranka „Edinosti“, drugod po slovenskem pa gnile „narodno“ napredne stranke na Kranjskem, Goriškem in Štajerskem. Kakšni prvoboritelji za narodno idej< da so „Sokoli“, je pokazal razkrinkani Hribar, ljubljanski župan. — Ta mož (?), ki je bil starosta ljubljanskega „Sokola“ in je še danes njegov častni član, je bil podpisal pogodbo z Nemci, najhujšimi sovražniki slovenskega ljudstva na Kranjskem, on je podpisal pogodbo, v kateri izdaja Slovence. Hribar se je zvezal z Nemci proti svojim slovenskim bratom, flo imajo tako ljubezen do narod bahati staroste in častni člani „Sokolov“. kdo naj potem še veruje „Sokolom“, ko trdijo, da so oni prvoboritelji za narod?
Zato je pa povsem naravno, da se je vsporedno z ločitvijo duhov na Slovenskem porodila misel na zdravo mladinsko organizacijo na krščanski in demokratični podlagi, ki naj bi bila nek protiutež proti kulturnoboj-nim „Sokolom".
Veliko število poštenih krepkih slovenskih fantov so zbrali pravi rodoljubi pod beli neomadeževani prapor krščanske mladine, tako na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem. Prvotni izobraževalni organizaciji se je povsem naravno pridružila še telovadna! Med tem ko streme „Sokoli“ samo za telesno vzgojo, stremijo na-
L I S TEK
Korejska brata.
Črtica iz misijonov v Koreji.
Ta napoved vrlega Korejca se je res izvršila. Vse skupine poslancev odkorakajo po svojem dostojanstvu v hišo velikega mandarina. Peljejo jih skozi celo vrst sob v dvorano, kjer sedi Kimun v beli svili na blazinah za nizko, z različnimi jedili zagrnjeno mizo, kakor zahteva običaj. Po vrsti stopajo posamezne skupine predenj : govornik pove svoje voščilo, veliki mandarin nagne glavo in se zahvali v prav tako kratkih besedah za voščilo in darilo in sluge odvedejo skupino skozi druga vrata na dvorišče in odtod v nasprotno poslopje, kjer se vrši zelo bogata gostija za vse one, ki so prišli čestitat. ■— Le skupina učenjakov stopi na Kimunovo željo v stransko sobo, kjer je pripravljena miza za velikega mandarina in njegove najbližnje prijatelje.
Poldne je že zdavnaj minilo, ko so odšli zadnji odposlanci. — Kimun se je tedaj vzdignil iz svojega sedeža in rekel svojim slugam :
„Najprej hočem videti knjige, ki so mi jih prinesli učeni Kim, veliki Laolu in modri Čajpe. Pokličite mi jih semkaj. Pred kosilom naj me nekoliko spremijo na mojem sprehodu po vrtu in naj mi razlože svoje darove !“
Učenjaki veseli seveda takoj ustrežejo želji velikega mandarina in gredo ž njim na vrt. —
Kim je bil stric našega malega znanca, ki se je tako odlikoval, ko so spuščali zmaje
v zrak; bil je v srednjih letih in prijaznega. razumnega obraza. Laolu, ki je imel na sebi rumeno obleko boncev, je zrl prevzetno pred se; čajpa, ki je bil vsled starosti že ves sključen in skoraj slep, je pa vodil prijazm Kim po vrtu. Kimun pozdravi učene prijatelje in si da predložiti darovane spise. Laolu pokaže na celo vrsto obširnih zvezkov, kjer je bil popisan1 budovi nauk in precej izmišljena zgodovina o njegovem razširjenju in reče:
„Moji bonci so prepisali to božje delo iz knjižnice našega nejvečjega svetišča z nepre-segljivo marljivostjo za te in so jo okrasili z lepimi slikami. Glej, tu je veliki Buda, tu so oni veliki spokorniki, ki so se obesili pred njegovo sliko na železne kaveljne, in tu je božji ustanovitelj našega prvega samostana na Koreji, ko se pelje na ognjenem zmaju proti nebesom!“
„Lepa hvala ti, slavni Laolu, in tvojim pridnim bonoem“, odvrne Kimun in komaj zatre zaničevalni nasmeh ; preveč je prebrisan, da bi verjel smešne bajke boncev. Nato še pristavi:
„Že dolgo sem si želel kak prepis vaših knjig za svojo knjižnico; sedaj se mi jo izpolnila želja. Kaj [ a prinašaš ti, moj modri Čajpe?“
ši „Orli“ tudi po razvoju svojih dušnih sil. P,i;av za prav smo že preveč priznali v'-'prilog „Sokolom“, ako smo rekli, da- skrbijo za vzgojo telesa. — Bolje in bolj pravično bo, če rečemo da s svojimi bakanalnimi zabavami vsled pomanjkanja premagovanja lastnih strasti pogostokrat uničujejo ne le svojega duha ampak tudi svoje telo. Krščanska in demokratična organizacija slovenskih telovadcev „Orlov“ pa vzgaja svoje člane tako, da mora sleherni „Orel“ v sebi zatirati Vse one strasti, ki bi bile v stanu uničiti njegovo mladost, dokler ne zavlada duh nad telesom. To je pa možno doseči le na podlagi krščanskega svetovnega naziranja in rednega krščanskega življenja. Zato pa ne zanemarja „Orel“ svojih verskih dolžnosti, dasi prireja tudi v nedeljah in praznikih svoje izlete. ,,0rel“ je predstraža krščanske misli. V njegovih telovadnih odsekih se skrbi za moralno vz ojo mladine, vadi se mladina v varčevanju, zmernosti, lepem obnašanju, prirejajo se mladeniški sestanki, kjer se fantje spoznavajo, med seboj pošteno tekmujejo, prirejajo se jim kurzi za izobrazbo v raznih strokah. Vsega tega ne nudi ,.Sokol“ svojim članom.
Toliko se nam je zdelo potrebno povedati našemu okoličanskemu ljudstvu, da ne bo držalo tiste mladiče, ki se bodo šli dne 4. julija producirat na Opčine v sokolskih srajcah In čepicah, «a. kake vseslovanske božjepotnike, ampak za to, kar so v resnici, namreč za predstražo protiverskih bojevnikov na Slovenskem.
K sklepu pa še vprašaj mo: ali ni prav nič več resničnih rodoljubov v tržaški okoligitr na Krasu in v Istri, ki bi se z vso vnemo lotili rešitve naše slovenske, recimo vsaj še tuintam nedolžne mladine ? Ali naj bomo tudi na dalje samo gledavci tega, kar delajo pravi rodoljubi drugod na slovenskih tleh za našo mladino ? če že ni v posameznih krajih nobenega moža svetnega stanu, ki bi imel pogum in zmožnost lotiti se tega eminentno krščanskega dela, sme li duhovščina še dalje z mirno vestjo držati roke križem in zdihovati, češ, da se pri nas ne da nič opraviti ? Od svojih duhovnikov pri-
„Le neko malo knjižico, ki je pa že veliko let moj naj večji zaklad“, odvrne starček. — „Dobil sem jo iz Pekinga s koledarji vred. Spisali so jo učenjaki iz daljnega zahoda —“
„Zahodni hudiči !“ prekine bone jezno čajpa. „Knjiga se mora takoj zažgati!“
„Da bi se zgodilo tako z Budovim naukom, ki je prišel tudi iz daljne tujine v našo deželo!“ odvrne starček. „Modri dobro premisli, predno izreče svojo sodbo. Jaz čislam to knjižico bolj kot vse knjige, ki sem jih bral v svojem življenju. Le ker čutim, da smrt ni več daleč od mene, le raditega dam knjižico iz svojih rok. Kdo naj pa tudi ve bolje ceniti modrost, ki se nahaja tu notri, kot ti, učeni Kimun, ki si bil poleg mojega dražega Kima moj najboljši učenec. Vzemi in beri!“
Ves vesel seže veliki mandarin po mali knjižici z zlatim napisom : „Nauk Gospoda nebes“ v kitajski pismenki. Ta knjižica' je bila kratek katekizem, ki so ga bili sestavili jezuitje pod cesarjem Kangijem, kateri je bil krščanskim misijonarjem zelo naklonjen in so ga tiskali v Pekingu ter ga razširili v več tisoč izvodih po celem kitajskem cesarstvu.
„Kakor hitro mogoče“, reče Kimun, „začnem brati to knjižico; seveda ne bom prišel prej do tega, kakor šele črez nekaj tednov ; osebno se moram namreč zahvaliti vsem mandarinom in drugim dostojanstvenikom za čestitke in darila, ki so mi jih prinesli danes
č a k u j e danes ljudstvo v okolic li, na Krasu in v Istri k a j v e č kakor v prejšnjih letih. Gasi so se spremenilili in s časom so se spremenile pa tudi potrebe.
Zato se pa, duhovščina, oziraj na te upravičene ljudske želje: zbiraj povsod krog sebe mladino v društva na strogo krščanski in demokratični podlagi in glej da ima ta mladina v zdravem telesu tudi zdravo dušo. — Duhovščina, ki je pred leti budila ljudstvo samo iz narodne zaspanosti, je dobila za to svoje delo naslov „narodnega svećenstva“. S tam, naslovom se ne sme zadovoljiti, temveč z apostolskim delom za rešitev slovenske mladine pred pogubnim liberalizmom naj si prisluži naslov pravih očetov in rešiteljev slovenskega ljudstva ob Adriji!
Izjava
istrske duhovščine v zadevi zidanja pazinskega konvikta.
Od preč. g. dekana in prošta v Pazinu Antona Kalaca smo prejeli hrvatsko izjavo, ki jo je podpisala duhovščina nekaterih istrskih dekanatov zbrana na posvetovanju v Pazinu dne ‘24. t. m. v zadevi gradnje pazinskega konvikta in ki jo tu objavljamo na prošnjo zborovavcev v natančnem slovenskem prevodu :
I ZJ A V A.
Podpisana duhovščina nekaterih istrskih dekanatov zbrana na sestanku v Pazinu dne 24. maja 1909. smatra za potrebno, da reče svojo v zadevi gradnje konvikta v Pazinu. Sliši se, da ima imenovano zidanje svoje ljute nasprotnike, ki se na vse možne načine trudijo, da bi pokazili to tako potrebno podjetje znanih in požrtvovalnih mož, kojim je na srcu prava krščanska vzgoja gimnazijske mladeži v Pazinu. Znano je, da je v sedanjih razmerah uprav nemožno, da bi hrvatska gimnazija dosegla svoj vzgojevalni cilj tako, kakor bi ga morala. Večina dijakov namreč, ki obiskujejo hrvatsko gimnazijo v Pazinu, je iz kmečkih hiš, in so kot taki vsled siromaštva prisiljeni iskati si stanovanje pri ubožnih meščanskih družinah, kjer nimajo ne zadostne zdrave hrane nezdravega stanovanja. Povrh tega so v moralnem oziru izpostavljeni vsakovrstnim nevarnostim. Da ne ničesar ne pretiravamo, nam pričajo posamezni slučaji, ki so se ponavljali pred par
ob priliki moje 60-letnice“.
„Tedaj bi pa prav ponižno prosil, naj mi dovoli tvoja vzvišenost medtem prepisati to dragoceno knjižico, ki je že tako redka“, prosi učeni Kim. — „Mnogokrat sem že naletel pri učenju najnovejših razlagavcev ve likih kitajskih modrijanov Konfucija in Lao-cija na „Nauk Gospoda nebes“. Učen. Kitajci hočejo zavrniti te nauke, a niso, kakor se mi zdi pri tem posebno srečni. Njih razlage ti prinašam, najmodrejši Kimun, kot neko malo darilce, da spoznaš, koliko že znam“.
„Vzemi jo! Ko boš končal in bom imel jaz časa, bova skupno z našim dragim učiteljem prerešetala modrost mož iz zahoda. Tudi učenega Laoluja povabim k temu po-gpvoru —“
„Bogovi naj me varujejo pred tem, da bi onečastil svoja ušesa z naukom teh tujih hudičev !“ zakliče jezni bone. „Sežge naj se ta peklenska knjiga, predno prinese nesrečo nad Korejo, ki so nam jo naši bogovi že davno prerokovali, ako pustimo kaj tujega črez našo mejo ’“
Ta razjarjenost zelo vznevolji Kimuna. Zato se obrne od bonca in reče ostalima učenjakoma :
„Čas je prijatelja, da gremo k slavnostnem obedu. Žal mi je, da ne moreš povabiti še Laoluja. Preveč je razjarjen; jedi bi mu zdaj gotovo škodovale“.
Po teh besedah pa pusti višjega bonca samega, ki kliče ves bled od togote na
leti tu pri nas, o kojih pa je bolje, da za sedaj molčimo.
Vsak pravi rodoljub želi, da pride hrvatska mladež v Pazinu do prave naobrazbe, koje pa si ne moremo misliti brez prave krščanske vzgoje, brez pravih krščanskih načel. Prepričani pa smo, da bodo velezaslužni Salezijanci znali v tem pogledu sijajno rešiti svojo nalogo, kakor so to storili ne samo v Italiji, Ameriki in drugod ampak tudi med Poljaki in brati Slovenci, kjer so trezno misleči prišli do prepričanja, da so Salezijanci vrlo vestni odgojitelji mladine. Zato je povsem opravičeno naše mnenje, da bodo s s prihodom cč. bratov Salezijancev v Pazin nastopili boljši dnevi tudi za našo mladež v Pazinu. Pod njihovim vodstvom in paznim nadzorstvom se bo hrvatska šolska mladina razvijala telesno in duševno, ter napredovala v znanju in kreposti. To so pa glavni pogoji, di pride naša Istra kedaj ne samo do učenih, ampak tudi do krepostnih in požrtvovalnih mož, ki ne bodo samo želeli, ampak tudi na vso moč delali na to, da narodu pomagajo do prave sreče in napredka. Mi torej zahtevamo in hočemo v svojem in v imenu svojega naroda, da se čim prej možno dozida konvikt in da pridejo v Pazin bratje Salezijanci ter da oni sprejmejo v konviktu vzgojo hrvatsko mladeži to pa zato, ker jim popolnoma zaupamo in smo prepričani, da se bodo oni radi in požrtvovalno odzvali svoji vzvišeni nalogi ter jo sijajno rešili v popolno zadovoljstvo našega t aroda, ki jim bo rad izročil svoje sinove. Vsako nasprotno rovanje odločno obsojamo in je smatramo za izdajsko in podlo spletko, ki meri na to, da se oškoduje naša mladež, to upanje naše, in da se upropasti miljenica naša — hrvatska gimnazija v Pazinu.
(Slede podpisi duhovščine iz pazinskega, buzetskega, kastvaskega, čepiškega in drugih dekanatov tržaško-kiperske škofije ter podpisi mnogih hrvatskih duhovnikov poreške škof je.)
(Dostavek uredništva.) — Prav hvaležni smo preč. gosp. dekanu, da nam je v imenu istrskih duhovnov poslal gornjo izjavo, ki je pač dober odgovor na zbadanja radikalnih dijakov in liberalnih listov proti prihodu Salezijancev v Pazin. Nam je- merodajen glas duhovščine, ki živi in deluje med ljudstvom gotovo bolj. kakor javkanje liberalnih dijakov, ki ne čutijo z ljudstvom, temveč čakajo ugo ne prilike, da zanesejo med nared svoje svobodomiselstvo.
(emško - slovenska liberalna zveza razkrinkana.
Popoln Hribarjev poraz.
V svoji strasti, da morajo katoliške roditelje in katoliško slovensko ljudstvo na vsak način pokončati, so šli kranjski liberalci ßred leti tako daleč, da so si za vselej pritisnili pečat izdajstva. Sklenili in podpisali so nem-ško-s!ovensko liberalno zvezo, ki ostane vedno sramotno zapisana v zgodovini našega naroda. Še pozni rodovi se bodo z gnusom spominjali, da so bili nekdaj na Slovenskem ljudje, ki so se združili z Nemci samo zato, da bi svoje brate izpodrinili. S to svojo nemško slovensko zvezo je takozvana „narodna“ stranka najbolj pokazala, da se ji ne sme prav nič verjeti, ko toliko povdarja svoj „absolutno-narodni“ temelj.
Umevno je, da so se liberalci bali bolj kot smrti, da pride na dan njihovo izdajstvo. Zato so se pa na vso moč otresali očitanja, češ da bi res ekzistirala taka pogodba in vodja kranjskih liberalcev ljubljanski župan
njega in na oba spremljevavca maščevanje bogov.
II.
Nauk Gospoda nebes.
Učeni Kim je bil premožen mož. Dobro uro od glavnega mesta je imel selski dvorec, ki je ležal na prav lepem kraju ob gorovju. Tam je stanoval navadno po leti s svojo sestro in njenimi otroci. Raz streho glavnega poslopja, ki je bilo kot sploh vsa korejska privatna stanovanja enonadstropno, je bil krasen pogled. Na vshodu so zapirale visoke gore razgled. Tem so se pridruževae na jugu in severu nižje gore, ki so v lahnih valovitih črtah padale proti ravnini, katera je nudila na zahodu lep razgled proti morju. Morje samo pa je bilo seveda preveč oddaljeno, da bi se moglo videti; zato je bil tem lepši razgled na široko reko Hankang z brezštevilnimi ovinki in otoki. Že od daleč so se videle okorne ladije Korejcev z dvema jambora in razvitimi jadri, ki so drčale po reki gor in dol. Lažji čolni ribičev pa so se premikali med temi okornimi ladjami, in v bližini glavnega mesta je mrgolelo vse polno ladij in čolnov.
Glavno mesto je ležalo, kakor se je videlo iz vrta, pred Kimunovo hišo kakor bi imel kruh na krožniku; imelo je vse polno cest in ulic, brez števila večinoma s slamo pokritih malih hiš in sredi med njimi so se dvigala tupatam budistička svetišča in pa
Hribar si je upal vedno trditi, da on take pogodbe ni podpisal nikdar. Isto je trdil še letos v seji kranjske trgovinske in obrtne zbornice dne 19. februarja. Takrat je Hribar „enkrat za vselej“ konstatiral, da pogodba ! med Nemci in Slovenci ne nosi njegovega podpisa in da je pripravljen plačati nagrado, če se mu to dokaže. Toda tudi v politiki ne ostane noben zločin brez kazni.
Tako je prišel dan obračuna tudi za kranjske izdajice. Ta dan je bil minoli petek, koje vodstvo nemške stranke vrglo v trgovinsko in obrtno zbornico izvirnik slovensko-nemške pogodbe s Hribarjevim podpisom. Sobotni „Slovenec“ je objavil v slovenskem prevodu dobesedno glasilo te sramotne pogodbe, koje sicer mi v celoti radi pretesnega prostora ne moremo objaviti, vendar pa navedemo tu vsaj njene glavne točke. Pogodba iz dne 17. julija 1901 določa :
1.	oddajo slovenski liberalni poslanci svoje glasove Nemcem pri volitvah za deželni šolski svet,
2.	da se slovenski liberalni poslanci zavzemajo za to, da dobe Nemci „stalno in zr gotovljeno zastopstvo“ v kranjski kmetijski družbi,
3.	eventuelno tudi v deželnem kulturner; svetu,
4.	da nadalje slovenski liberalni poslanci priznavajo Nemcem primerno zastopstvo v občinskem svetu ljubljanskem in trgovinski zbornici,
5.	da podpirajo nemško gledišče enako kakor slovensko in da slednjemu smejo dovoliti izredno podporo le, ako to dovolijo Nemci po gkupnem dogovoru,
6.	da stopijo z Nemci v trajno zvezo po posebno v to izvoljeni skupni komisiji, da se z njimi o vsaki važneji zadevi, tičoči se deželnega zbora in odbora kranjskega dogovore in le sporazumno nastopajo,
7.	da se bodo slovenski liberalni poslanci pri „vsaki korporaciji“, odvisni od deželnega zbora, oziroma odbora ozirali na to, da dobe Nemci zastopstvo,
8.	da liberalni slovenski volivci v mestni kuriji Kočevje - Ribnica dajo svoje glasove nemškemu kandidatu na razpolago,
9.	izrekajo vrhovno načelo, da se slovenski liberalci zato združijo z Nemci, da onemogočijo, da bi slovensko krščansko-mi-sleče ljudstvo prišlo kdaj v deželi do večine, ki mu gre.
To razkritje je moralo naravno uničevalno uplivati na liberalno stranko, ki si. sedaj v lažnjivem „Narodu“ umišlja vsakovrstne izgovore, da bi zakrila svoje judeževo postopanje in prodajanje svojih lastnih bratov. Vendar se ji to ne bo nikdar posrečilo.' Vekomaj jim ustane pečat izuajiv, slovenskega ljudstva Tako razpade vse bahanje ljubljanskega Hribarja o svojem vseslovanskem mišljenju in čutenju v prazen nič. S svojimi nastopi, kjer je z največjo zgovornostjo pov-darjal svoje slovansko in slovensko navdušenje ni mogel imeti drugega namena kakor prikriti svoje pobratimstvo z Nemci. Gorje slovenskemu ljudstvu na Kranjskem, ki so je liberalci tako sramotno prodali nemškim trinogom, če bi ne bila „Slovenska ljudska stranka“ te zveze razbila in s pomočjo slovenskega ljudstva liberalno nemško večino pomedla iz deželnega zbora !
Kaj poreče k temu «Edinost) ?
Glejte tako velike stvari se gode na slovenski zemlji, eno i ajpodlejših izdajstev na slovenskih pravicah in slovenskem ljudstvu pride na dan, in „Edinost“ ne ve o tem nie, prav nič poročati ! Kam je šla vsa tista narodna elektrika, ki je morala včasi noč in dan v uredništvu «Edinosti» kovati strele za kakega — Bog nas varuj — cikorijaša, saj
druga javna poslopja. — Od mestnega zidovja pa je v ia še cela vrsta vrtov in selskih dvorce na koncu krasen Kirnov selski dvor ec.
Po šestdesetletnici, ki jo je praznoval, veliki mandarin, je preteklo dva meseca in približala se je jesen. Na Kirnovem selskem dvorcu so obirali jabolka. K temu so bili povabljeni prijatelji in sošolci njegovi dveh nečakov Jana in Kvana; pomagali so pri obiranju, poleg tega so se pa seveda do sitega najedli sladkih jabolk in so se zabavali po dokončanem delu s skakanjem in letanjem. Na to so utrujeni posedali v lopi na tla in so gledali ladje, ki ao plule po reki mimo dvorca.
Pogovarjali so se o svojih igrah in svojiit šolskih nalogah in so tožili, kako težko se je naučiti kitajskih pismenk in kako je vse brez koristi, ker se nahaja v kitajskih knjigah toliko budalosti.
„Ni v vseh tako“ reče Jan, naš mladi znanec izza šestdesetletnice, „naša mati prepisujejo sedaj za strica Kima knjigo, ki jo je podaril sivolasi Čajpe velikemu mandarinu ob njegovi šestdesetletnici. Saj veste, da imajo naša mati najlepšo pisavo v celem mestu, j No, in iz te knjige so nam povedali najlepše j reči o Bogu in našem namenu na tem svetu.
Vse kar je pisanega v tej knjigi, je zelo no-i vo in jako pametno, popolnoma drugačno, kot neumne zgodbe, ki nam jih pripovedujejo bonci o Budi in njegovih smešnih svetnikih“.
„Čuvaj se, Jan, da te ne kaznujejo bo-
je bila v predalih tržaškega eminentno-narod-nega lista na dnevnem redu pobožna kletvica : «Strela, udri iz višine izdajavca domovine»! Kje so strelovodi, ki so vso to strelno moč na našem narodnem obzorju nevtralizirali ? čemu molči sedaj ko grob tista „Edinost“, ki si prisvaja glavno besedo in najvišjo sodnijsko oblast v vprašanjih, je-li kaj res narodno ali ne ? Zakaj ne pove tržaškim Slovencem, kako so liberalci s svojim Hribarjem na čelu po judeževo barantdi z Nemci in prodajali svoje slovensko brate ?
Tržaški Slovenci ! Vidite, „Zarja“ je v Trstu edina, ki vas res ne zapusti kakor vas je sedaj zapustila „Edinost“, mesto da bi vas poučila in posvarila, pokazaje vam kateri so pravi sovražniki in izdajavci naših slovenskih pravic. Tako važno stvar se vam upa „Edinost“ prikriti, samo zato, ker jo je v dno svoje nenarodne duše sram, da je prišlo na dan tako črno izdajstvo tiste stranke, ki jo je ena vedno tako oboževala. Kako je vedno v deveta narodna nebesa kovala ljubljanskega Hribarja in kako je znala udariti po vsakem ki bi se bil upal besedico črhniti proti njegovemu veličanstvu. Zdaj se vidi s kom so držali in kdo je bil njihov vzor. Držali so pa z njim ne morda pomotoma, ampak zato ker „g lih a vkup š tri h a“. Takega kalibra so ne samo liberalci na Kranjskem in bližnji pristaši Hribarjevi, ampak taki ljudje so liberalci po vsej slovenski domovini. Nikar si, tržaški Slovenci, ne mislite, da bi se strašili možje (?) okoli „Edinosti“ nastopiti isto izdajsko pot, in se združiti s tržaškimi laškimi liberalci ali pa mednarodnimi socialisti, ako bi bilo potebno da se uveljavijo tu pri nas v javnem življenju „napredna in svobodomiselna načela. Tega Џо tržaški liberalci prav tako zmožni kakor so to kranjski bratci dejansko pokazali. Nikar se torej v tako važni stvari ne varajmo, bolje da mislimo prej kot slej, ko bi morda bilo prepozno. Proti takim strankam velja naš neizprosen in neprizanesljiv boj, kajti kdor se je izneveril v politiki krščanskim načelom, ta je zmožen vsake lumparije. Takih se treba varovati in če bi mi pred takimi ne svarili, bi pač zaslužili, da se nam samim očita narodno izdajstvo !
Tako smo storili svojo narodno dolžnost! Sedaj smo samo še radovedni, kaj porečejo k umazani ljubljanski aferi tržaške „narodne dame“, miljenice razkrinkanega nemško-slo-venskega Hribarja !
Zloraba urahih »oilnisov.
V „Edinosti“ iz dne 13. t. m. je med novicami bilo objavljeno sledeče:	*
Zahvala. Dne 11. aprila poškodoval je pOžar v tukajšnji župni cerkvi nekaj predmetov (oltar, prte). Cerkveni inventar kakor tudi cerkev zavarovana sta. pri „Vzajemni zavarovalnici proti požarni škodi in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani“. Škoda cenil v se je takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice in tudi takoj v mojo popolno zadovoljnost izplačala, vsled česar to edino slovensko zavarovalnico vsakemu, ki ima kaj za zavarovati, najtopleje priporočam. — Župni urad v Kostaboni, dne 5. maj 1909. —- J. Čemaža r, župnik.
Vsi, ki vedo, da je duhovnikom v trž-koperski škofiji strogo prepovedano citati ali podpirati „Edinost“, se niso mogli načuditi, kako je možno, da porabi g. župnik čemažar v Kostaboni prav prepovedano „Edinost“, da objavi v njej zahvalo _ Vzajemni zavarovalnici“
govi radi takih neumnih besedi !“ opomni prijatelj.	•
„Saj govore tako tudi moj stric in moj bratranec, in to še zlasti od tedaj, odkar so prebrali knjigo modrega Čajpa“, se zagovarja Jan. —
„Povej nam, kar so nam mati pravili o božjem detetu, ki je prišlo na ta svet, da osreči vse ljudi 1“ reče Kvan.
„Da, da, le pripoveduj nam !“ kličejo vsi in sklenejo tesen krog okolu Jana in posedejo po tleh ; Korejci namreč nimajo stolov in menijo, da mora biti zelo nepripravno sedeti na stole h.
In tedaj začne Jan pripovedovati:
„Povedati vam hočem najprej, zakaj je prišlo to božje dete na zemljo. Knjiga mo drepa Čajpa trdi, da je le en Bog“.
„0 knjigi nočem ničesar slišati!“ zakliče eden izmed dečkov.
„Ml molimo mnogo tisoč, da milijonov bogov in v našem svetišču samem je podob veliko stotin bogov!“ pripomni drug deček.
„Toda kakšni bogovi! strašne pošasti, pred katerim je člo eka kar strah in katere se bojim pogledati, ker se mi potem sanja o njih in me še v sanjah straše !“ odgovori pogumno mali Jan.
„Razun tega so si še drug drugemu sovražni in se preganjajo med seboj in nobeden od njih ni vsemogočen. Bog v knjigi modrega Čajpa je pa vsemogočen in najboljši, to se pravi, on more vse in je pripravljen storiti vsem stvarem dobro, posebno pa ljudem. Ta |
izplačano odškodnino, česar ni storil do tedaj v nobenem drugem listu. Mi, ki poznamo g. župnika Čemažarja kot vestnega duhovnika, smo si takoj mislili, da mora tičati tu zadaj kak drug manever. Zato smo pa pisali v „Zarji“, da pričakujemo pojasnila. Vendar bi ga bili zastonj čakali, ker g. čemažar ne čita „Edinosti“ in ni o vsej stvari nič vedel. Še le ko je to slučajno od strani zvedel, je poslal na naše uredništvo izjavo, ki smo jo zadnjič objavili. V tej izjavi je g. župnik izraz.l zahvalo zavarovalnici, ob enem pa dal duška svojemu začudenju, da je objavila „Edinost“, s katero nima on nobenega stika, slično zahvalo z njegovim in župnega urada podpisom. Kakor je bila nj- gova dolžnost, je odločno protestiral proti temu, da se „Edinost“ upa zlorabiti njegov uradni podpis.
To je gospodo urednike pri ,,Edinostiu hudo užalilo in šli so si svojo jezo hladit v torkovi številki pod naslovom „Nečuvena strankarska strast“. Tam pravijo pred vsem, da je župnik Čemažar objavil „v nekem tukajšnjem listu“ zahvalo Vzajemni zavarovalnici s pripombo, da on ni bil poslal „Edinosti“ nobene zahvale, ker da nima z njo nobenega stika. Na tu pravijo, da se ne bi ozirali, nikakor pa da ne morejo molčati na to, da očita g. Čemažar „Edinosti“, da je z 1 o -rabila podpis župnega urada v Kostaboni.
Na to pojastmjejo, kako da je prišla dotična izjava v „Edinost“. Zastopnik zavarovalnice g. Karol Starc iz Proseka, da se je približal nekega dne v kavarni Balkan jed-nemu uredniku „Edinosti“ s prošnjo, da bi omenjeno zahvalo, ki jo je prejel od vodstva iz Ljubljane, priobčil tudi v „Edinosti“, ker baje želi, da bi se delovanje rečene zavarovalnice razširilo v najširše kroge tržaških Slovencev. — To da kaže, kako je „Edinost“ J objektivna in lojalna, ker se ni prav nič ozirala na to, da je „V7zajemna zavarovalnica“ v „klerikalnih“ rokah, ampak je bilo za njo merodajno samo to, da gre tu za slovenski gospodarski zavod. Take zihvale da ao javni dokumenti, ki imajo samo namen reklame za dotični zavod.Tu da ne zadene uredništva odgo- Ш' vornost ampak je to stvar ki najbi jo župni urad obračunal z zavodom samim ali pa z njegovim zastopnikom. Pač pa da je treba „stigmatizirati“ kot nečuvenu in zaslepljeno strast, če župni urad odklanja celo dejanje, ki bi bilo „klerikalni“ gospodarski organizaciji na korist, (to dejanje je priobčenje zahvale v r „Edinosti“.)
Vemo, da je gospode krog „Edino-ti“ zbodla izjava, ki jo je priobčil župni urad Kostabona v zadnji številki „Zarje“. Zbodla j!h je tem bolj, ker so videli, kako se jim je imenitno ponesrečil nečeden špas (o lojalnosti m objektivnosti pri „Edinosti" ne govori noben pameten človek), ki so ga mislili napraviti z izjavo dobljeno v kavarni Balkan. To se jim je moralo srce smejati, ko so videli naslednjega dne v „Edinosti“ zahvalo s podpisom župnega urada in župnika trž,-koperske škofije, v kateri je bil škof tako strogo prepovedal, da bi duhovniki tudi najmanjšo stvar objavljali v „Edinosti“. To smo spet eno krepko dali škofu pod nos, ko bodo ljudje čitali, kako se zmenijo duhovniki za njegovo prepoved. Da s tem kradejo ugled in dobro ime poštenega duhovnika, to pač j ni vznemirjalo njihove kosmate vesti. Toda 1 glej jga šmenta, tu ti pride župni urad Ko- ij stabona in jim z izjavo „v nekem tu ka j- i š n j e m listu“ pokvari vse veselje, ker jim jasno pove, da nima z njimi nobenega stika. Sedaj seveda ni ostalo drugega, nego iskati j primeren izgovor. Izgovarjajo se pa s tem, da imajo take izjave namen javne reklame za dotični zavod in da tako izjavo lahko priobči vsakdo. Pa ta izgovor vam ne bo velj^ nikdar. Radi verjemo, da so take izjave sa-mo za reklamo, če n. pr. lekarna Seravallo
edini Bog je torej vstvaril ves svet. Le besedico ,bodi!‘ je izgovoril in nastala sta nebo in zemlja, ki jih prej ni bilo. - . Tako je vstvaril solnce, ki vzhaja in zahaja in zemljo razsvetljuje in ogreva, in mesec in zvezde, ki svetijo po noči na nebu.	na zemlji je
vstvaril hribe in doline, reke in morja, in v morju vse brezštevilne ribi in \ zraku brezštevilne tiče in na zemlji vse, kar leze in kar gre in vse cvetlice in drevesa. In nazadnje je vstvaril krasen vrt, veliko večjega in kras-nejšega nego je vrt našega cesarja, in ga je zasadil z najlepšimi drevesci, ki so prinašale najdragocenejši in najslajši sad in ta vrt je dal za prebivališče prvima človekoma, možu in ženi“.
„Ali je ta dobri Bog vstvaril tudi človeka ?“ vpraša eden izmed dečkov.
„Tudi njega je vstvaril, pa ne tako kakor živali. Moževo telo je naredil iz zemlje in mu je potem vdihnil dušo, ki je neumrljiva in se povrne k svojemu Stvarniku, ko umrje telo in se spremeni zopet v zemljo! Tudi telo bi bilo pravzaprav neumrljivo, če bi bila prva dva človeka Bogu pokorna in ne bi jedla sadu od drevesa, od katerega ji' ma je bilo prepovedano jesti. Zapeljala ju je pa hudičeva zavist“.
„Knjiga modrega Čajpa torej tudi pravb da so hudiči, kakor uče naši bonci. Toda a 1 je Bog tudi hudiča vstvaril ?“ vpraša eden od dečkov.
„Seveda je vstvaril tudi njega kakor sploh vse stvari v nebesih in na zemlji; t0' da vstvaril ga je kot krasnega, nebeškeg9

objavi v „Edinosti“ pismo kakega norveškega zdravnika, ki priporoča njeno železnato vino. To že gre, ampak vse kaj drug, ga je. če se ob času vojske, v kakoršni živimo sedaj, blišči podpis župnega urada in župnika trž.-koperske škofije v tržaški „Edinosti“! Tega ne bo nihče tajil. Če bi bili pri „Edinosti“ res lojalni in objektivni, bi bili morali toliko razumeti, da spravijo s tem le v zadrego do-tičnega župnika. Ko bi bila „Edinost" res lojalna in objektivna, ki bila morala priobčiti dotično zahvalo s primernim uvodom, v katerem bi bilo pojasnjeno, da je župni urad poslal tako zahvalo zavodu in da so jo oni dobili od zavarovalniškega agenta v kavarni. Iz izjave, kakor je bila priobčena, ni mogel nihče kaj diugega sklepati, kakor da župnik kostabonski štrajka proti škofovi prepovedi, kar bi bilo seveda dobro došlo gg. urednikom «Edinosti“, ki v kavarniškem dimu urejujejo svoj objektivni in lojalni list. „Stigmatizirajmo- (to je lepa nova slovenska beseda) torej vnovič ravnanje „Edinosti“ kot nečuveno in kažnjivo zlorabo uradnega podpisa. —
„Vzajemni zavarovalnici“ v Ljubljani pa svetujemo, naj pouči svojega zastopnika g. Starca na Proseku, naj ne hodi po tržaških kavarnah ponujat urednikom „Edinosti“ pisma, ki jih dobi vodstvo od cerkvenih oskrbništev, ker objavljenje istih v „Edinosti“ je najslabša reklama tega zavoda pri duhovščini. Če njen Zastopnik ne pozna razen „Edinosti“ nobenega j boljšega lista, v katerem bi objavljal pisma svojega vodstva, potem bo znala duhovščina ■ njega sprejeti s primerno „gostoljubnostjo“.
Mislimo, da g. župnik Čemažar ne bo naperil tožbe proti „Edinosti“ radi zlorabe uradnega podpisa, ker nima časa potem čakati nekaj let, predno bodo gospodje okoli „Edinosti“ v svoji veliki skrbi za pravice slovenščine na naših sodnijah izprosili delegacijo kakega drugega sodišča.
Konečno pa še svetujemo „Edinosti“, naj bi naš list, ki podpira „nečuveno strankarsko strast“ g. župnika Čemažar ja in ki mora biti ba vsak način slovenskemu življu v Trstu ! Zelo nevaren list, tudi s polnim imenom „stig-biatizirala“ (ta beseda spominja na pet ran sv. Frančiška Asiškega), ne pa da ga imenuje samo „ne k t uk a j š e n list“. Gospodje kavarniški uredniki, ali ne v> ste še, da, se vam. tržaški Slovenci radi vaše bojazlji\ osti pred I „Zarjo“ že v pest smejejo?!
politične vesti.
avstro-ogrska
Državni zbor. — Zasedanje držav-nega zbora, v katerem se je jako omajalo tališče Bienerthove vlade, da se je splošno Pričakoval njen padeš, je prekinjeno za par tednov pod pretvezo nujnega dela v proračunskem odseku, a z namenom med tem ča-s°m najti pot in rešitev sedanje vlade. Po Zadnjih poročilih se bo državni zbor sešel v zasedanje dne H. junija. Do takrat pa zboruje proračunski odsek, ki ima nalogo pripraviti poročilo o proračunu.
Finančna politika. — Finančni Minister je pred kratkim predložil drž. zboru hačrt o povišanju davka na žganje in pivo, lz kojih dohodkov bi dobile tudi deželne uPrave znatne prispevke. Pa to ni vleklo, da ljudski zastopniki privolili le v zvišanje Neposrednih davkov, katere plačajo v ogromni večini le nižji sloji. Kršč. soc. politiki so po Načelih svojega programa zahtevali obdačenje premožnejših ; lojev. In finančni minister je v zasedanju proračunskega odseka že nazna-’V ' < a. namerava še v tem letu predložiti Z oimcl načrte o vpeljavi novih davkov in * v
obdačenj premožnejših slojev, tako : zvišanje dohodninskega davka bd dohodkov čez 2000 K, povišanje davkov onim osebam, ki nimajo dolžnosti skrbeti za preživljanje drugih in onim, ki preživljajo samo eno osebo še, davek od dobička iz delnic ali dividend in pa druge še. Te davčne načrte moramo iz stališča kršč. soc. pravičnosti le pozdravljati. Da pa to premožnim „revčkom“ ni všeč, je umevno, a ljudski zastopniki se ne bodo ozirali na njihovo javkanje. — Pri razpravi o proračunu poljedelskega ministerstva je poljedelski minister priporočal, da se prične poučevati pereče vprašanje razdolžitve kmečkih posestev. Z reševanjem kolonskega vprašanja se prične na Goriškem, kjer so zemljiščni najemniki od zemljiščnih lastnikov mnogokrat silno izkoriščani. Razpravljalo se je o letošnji vinski krizi, ki je posledica prebogate vinske letine, kar se v prihodnje ni nadjati in se pričakuje, da se položaj vinorejcem zboljša. Vlada ne more letos v tem oziru nič vspeš-nega ukreniti. O preprečenju terminske kupčije z žitom, ki to silno podražuje, a se na Ogerskem še izvršuje, jse avstr, vlada dogovarja z ogrsko. — Proračun poljedjelskega in finančnega ministrstva je odsek že odobril.
Ministrska kriza na Ogrskem še ni rešena, ker cesar noče izročiti vlade Ko šutove cm. Govori se, da se snuje zveza Avstrije in Japonske proti Rusiji. Na Turškem se razmere zboljšujejo in se sedanja vlada obdrži na krmilu.
PVK€.
S prihodnjo št6vilko vstavimo list vsem onim, ki še niso naročnine poravnali. Ker pa bo imela „Zarja“, kakor že naznanjeno, od časa do časa tako lepo, naročnikom „Zarje“ brezplačno prilogo, upamo da nam tega ne bo treba mnogim storiti ter pričakujemo, da kolikor jih še ni, sedaj gotovo upošljejo naročnino.
n Prevzvišeni gospod škof se je v četrtek opoldne povrnil iz svojega potovanja v Rim v spremstvu čč. gg. Ivana Tula in An-drijana Brumena Prevzvišeni je bil v Rimu sprejet od sv. Očeta dne 22. t. m. v zasebni daljši avdijenci. Poleg našega g. škofa je bilo še šest drugih avstrijskih škofov v Rimu. — Avstrijski romarji so našemu škofu hvaležni, ker se je toliko potrudil doseči vsem romarjem izredno srečo, da so lahko vsi sv. Očetu poljubili roko.
n Visok gost. — Včeraj v petek se je na svojem povratku iz Rima vstavil v Trstu kot gost našega škofa Eks. Pavel grof Huyn, knezoškof v Brnu na Moravskem. Zvečer se je odlični gost odpeljal dalje proti Dunaju.
n Iz centralnega semenišča v Gorici. — Šolsko leto v goriški bogoslovnioi konča letos dne 17. julija. Posvečevanje novih duhovnikov bo 18. julija.
n G. Makso Cotič popravlja. Prejeli srqp: Trst, dne 21. maja 1909. Slavno uredništvo „Zarje“, tukaj, ulica dei Fabri 2, III. — V smislu § 19 tisk, zak. naj izvoli to slavno uredništvo z ozirom na nodeo priobčeno v št. 19. „Zarje“ z dne S t. m. pod naslovom „Pravda Cotič-Polič“ objaviti ta le popravek: Ni res, da je podpisani, ki je naperil tožbo proti Franu Polič in Antonu Švara nič manj kot 17 krat prosil, da se razprave razpisane pred tukajšnjim porotnim sodiščem prenesejo ampak res je, da so bile vsled prošnje podpisanega porotne razprave prenesene 10 krat. Istotako ni res, da je podpisani spravil tožbo pred okrajno sodnijo, ker stvar pred poroto ni kazala dobro, nego res je, da je podpisani, kakor omenjeno, 10 krat prosil za
duha, ki je stal poleg njegovega prestola. Ali Hehvaležnež se je uprl svojemu Stvarniku ; kot kazen za ta greh ga je bog izpremenil v hudiča in ga pahnil z vsemi svojimi pristaši
v peklensko brezdno. Čajpova knjiga ali kakor se ji pravzaprav pravi: ,Nauk Gospoda Nebes1, veruje namreč tudi v pekel, kjer trpe hudobni grozne kazni“.
„Na zidu svetišča v Koangciju, kjer sem bil zadnjič pri svojem stricu, je naslikan ves pekel tako grozno!“ zakliče mali Janovi bratranec. „Jaz nato kar zaspati nisem mogel Samega strahu. Pogubljene trgajo tigri, teptajo sloni, požirajo zmaji in druge živali in pe ejo hudiči. Ali je o tem tudi kaj v Čaj-povi knjigi ?“
„Notri je zapisano, da bodo vrženi pogubljeni v večni ogenj in tja bi prišla tudi prva človeka za svoj greh, ako se ne bi bil Sin Božji včlovečil in umrl v zadostilo za §reh".
„Sin Božji? Torej je vendar več nego en sam Bog?“ vpraša eden večji dečko.
„Samo en Bog je, pač pa so tri Božje Nsebe : Oče, Sin in sv. Duh. Moja mati trdijo, da mi tega ne moremo razumeti; toda ®Niu se ne smemo čuditi, ako ne pojmujemo istva Božjega, saj še teg i ne pojmujemo, bako raste travica“.
In deček pripoveduje potem prav pri-iFosto o blaženi Devici Mariji in o sv. Jo-n in o Betlehemu, kjer je bil rojen Sin v°zji kot malo detice v hlevčku in položen Jaslice, kamor so ga prišli molit najprej °§i pastirčki. Vsi poslušajo z največjo paz-
ljivostjo.
Le nek napuhnjen mladenič viha svoj nos in pravi:
„Bog, ki je rojen v hlevu in ga molijo berači, ne, tak Bog ni po mojem ukusu! V takega lahko .veruješ ti in tvoji prijatelji jaz pa ne!“
„Rad verujem v takega Boga, ki se je toliko ponižal iz ljubezni do ljudi“, odvrne mali Jan.
„Ali nisi čul, ko je pravil moj brat, da so prišli angelji iz nebes in so tako lepo peli njemu čast in hvalo?“ vpraša Kvan.
„Tudi trije kralji so prišli iz daljne tujine, ki jim je zvezda oznanila rojstvo Božjega deteta, in so mu prinesli darov in so je molili“, nadaljuje pripovedavec. In potem pove, kako je oznanjeval ljubi Izveličar^ pozneje svoj nauk, ozdravljal bolnike, vzbujal mrtve k življenju in slednjič umrl v groznih bolečinah na križu za naše grehe in da bi nam tako odprl zaprta nebesa, ker je bila to volja njegovega nebeškega očeta.
Marsikateremu izmed poslušavcev se je orosilo oko; zlasti mali Kvan kar bridko joka, tako se mu smili križani Izveličar. — Ošabni mladenič pa pravi, da je vse to le smešna bajka. Ako bi bil Jezus Bog, bi tiste ki so ga križali, na mestu pokončal in j nikdar umrl.
(Dalje prihodnj e)
delegacijo drugega porotnega sodišča iz razloga, da bi se zamoglo na slovensko obtožbo mej slovenskimi strankami obravnavati v slovenskem jeziku, čemur sta se pa protivila obtoženca, ter je res nadalje, da je podpisani spravil tožbo pred okrajno sodnijo še le, ko mu ni bilo mogoče doseči slovenske porote. Slednjič ni res, da sta obtoženca podala izjavo, v kateri zatrjujeta le, da nista pisala dotičnih inkrimiranih člankov, nego je res, da sta obtoženca razen te izjave tudi podala izjavo, da obžalujeta, da sta bila inkriminirana članka uvrščena v „Novem Listu“. S spoštovanjem: Makso Cotič, 1. r.
(Dostavek uredništva). Konstatirajmo pred vsem z zadovoljstvom dejstvo, da gospodje krog „Edinosti“ tako marljivo in skrbno prebirajo našo „Zarjo“. Ni namreč res, da naš list in našo strujo z mirno vestjo prezirajo, kako bi si mogoče mislil kak pobožen čitatelj „Edinosti“, pač pa je res, da imajo z nami več skrbi in preglavic kakor z vsemi regnicoli, katere tako radi hrustajo. — Tudi ni dvoma, da se bodo ti ljudje, če bodo naš list mirno in brez predsodkov brali, s časom navžili pravega rodoljubnega duha, saj so s svojim liberalnim hujskanjem našega slovenskega ljudstva pokazali, da imajo tega duha približno toliko, kakor ljubljanski gosp. Hi Ibar s svojim podpisom na slov.-nemški pogodbi. Ta dober nauk le mimogrede.
Kar se pa tiče popravka samega, sledeče : Pravda Cotič Polič, naperjena pred trž. porotno sodnijo, je bila odnesena 17 krat; tako se je konstatiralo od strani sodnijskega osobja samega. Ko je namreč eden obtožencev pred obravnavo na okrajni sodniji rekel, da se je tožba odnesla že 14 krat, je navzoči sodnijski zapisnikar takoj popravil rekši: „ne 14, ampak 17 krat je bila odnesena“. Od teh sedamnajstkrat je, kakor prizna g. Cotič sam, bila obravnave odnešena na njegovo izrecno prošnjo 10 krat, ostalih sedemkrat pa so prišle vmes nepredvidjene zapreke, tako n. pr. je imel isti dan g. Mandič kako posebno nujno sejo v zbornici, ali pa je prišla odvetnikova žena pod avtomobil itd., vse to seveda v prilog tožitelju, ki je 10 krat izrecno prosil, da se pravda odnese. Toženca nista bila tako nervozna, temveč mirno sta čakala dneva obravnave pred porotno sodnijo, saj se jima ni bilo ničesar bati.
G. Cotič nam je dalje zameril, ker smo pisali, da je spravil tožbo pred okr. sodnijo zato, ker se je kazala stvar pred poroto slabo. Mi mu drage volje verujemo, da mu je bilo težko prebaviti to trditev, pa kaj si moremo zato, če resnica v oči bode. G. Cotič pravi, da njemu je pri vsem tem odnašanju šlo le za to, da spravi zadevo pred kako drugo porotno sodišče z namenom, da bi se moglo med slovenskimi strankami v slovenskem jeziku obravnavati. No, g. Cotič, Vi nas sicer morda držite za svoje nasprotnike, vendar to Vam pa lahko čisto kot pri prijatelji povemo, da mi nismo krivi, da Vam gornje trditve noben zaveden trž. Slovenec ne veruje, ki le količkaj pozna naše razmere. Saj je to javna tajnost, da Vas pri teh prošnjah za delegacijo drugega porotnega sodišča ni gnala toliko ljubezen do slovenskega jezika, ampak strah pred javnim slovenskim mnenjem v Trstu ! — Ko bi Vam bito res kaj na tem, da se reši pravica slovenskega jezika pred tržaško poroto, bi bili pač po svojem odvetniku Dr. Gregorinu poskusili z obtožencema skupaj prositi za slovensko obravnavo, kakor ste bil to storil v pravdi proti Fajdigi, Poliču in Vuku, ko Vas ni bilo tako strah kakor sedaj. Če bi bili obe stranki prosili, bi bilo več upanja na uspeh, temveč ker je bila enkrat skoro polovica porotnikov Slovanov in celo odličnih rodoljubov, kakor Perhauc, Hrvat Mim belli, Lampe Anton itd. — Toda ni se Vam zdelo vredno z nasprotno stranko skupaj prositi za slovensko poroto v Trstu, ampak mudil o se vam je ven iz Trsta, da-se tako preprečijo senzacionelna razkritja pred tržaškimi Slovenci. Obtoženca se nista brotivila slov. obravnavi, le ven iz Trsta usta hotela slediti g. Cotiču.
Tako ostane v polnem obsegu naša trditev, da je bila konečno vsa stvar spravljena pred okrajno sodnijo, ker je pred poroto res kazala slabo: delegacije drugega sodišča ni bilo možno doseči, da bi se pa v Trstu razpravljalo — tega nas Bog varuj!
Kar se pa izjave tiče, se ne bomo pričkali za besedo, ko nam gre le za stvar. — Vprašamo samo, se je li fakt Cotičev e-g a postopanja proti Mandiču umaknil s to izjavo, ki je morala biti kaj klaverna, ker se je na sodniji določilo, da ne sme v javnost? Toženca obžalujeta le j izraza „špicel“ in „falot“, ki ju je tožitelj od-trgal od vsega bloka svoje prvotne tožbe pred ! porotnim sediščem in spravil pred okrajno sodnijo. Teh izrazov obtoženca nista pisala, da pa obžalujeta uvrščen je istih v „N. List“ si lahko mislimo, že radi odvetniških stroškov. S tem se ni izjava seveda niti od daleč dotaknila jedra prvotne Cotiče ve tožbe, ki je imela namen, da se gosp. Cotič opere madeža svojega postopanja proti Mandiču. Tega ni niti deloma dosegel, pa tudi
° bo, ne na sodniji, ne s popravki v----
’ "šnjem listu!“
za pobožne čitatelje „Edinosti“.
evilki tržaške « Edinosti » se je
t j j e s konviktom v P a-V nekaterih hrvatskih in slo-
venskih listih čitamo (kako nedolžno! Op. ur.), da se namerava zgraditi v Pazinu konvikt za dijake hrvatske tiimna-zije. Ta konvikt da se je imelo izročiti italijanskim Salezijancem iz Turina. Ker bi se imelo za ta namen porabiti tudi imetje „Dijaškega podpornega društva“, ki gotovo po veliki večini ni bilo zloženo v namen, da bi se s pomočjo istega naselilo v Istri italijanske patre in fratre, bi bila dolžnost prizadetih merodajnih krogov, da natočijo naši javnosti čisto vino, da bodemo znali pri čem da smo“. (Čitajte današnjo izjavo istrske duhovščine, tam je precej čistega vina. Op. ur.)
To le notico se nam je zdelo vredno ponatisniti iz «Edinosti», da se bo znalo, kako piše ta lojalen in objektiven list o katoliških redovnikih. Tudi gre to na znaje tistih „pobožnih“ duš, ki gredo vsak dan v cerkev, iz cerkve pa hajd v tobakarno po „Edinost“. Hvala Bogu, da ta sorta vedno bolj izumira, nekaj eksemplarov je pa vendar še dobiti.
n Velika javna telovadba. — Notranjski in goriški Orli prirede veliko javno telovadbo na binkoštno nedeljo 30. t. m. v Vipavi. — Opozarjamo vsa naša izobraževalna društva k sodelovanju. Prihitite vsi v „raj kranjske dežele“, kakor imenuje Vipavo zgodovinar Valvazor. Naši telovadci, ki zadnji čas tako častno nastopajo širom slovenske zemlje, bodo pokazali tudi v prelepi vipavski dolini kaj znajo. Priglašenih je že nad sto bratov telovadcev ! Prosimo priglase naj se tudi druga k ..t, slov. izobraževalna društva, katera bi korakala v sprevodu ; posebno ona, ki imajo društveno zastavo, da tako tem bolj povzdignejo slavnost. Iz sporeda, ki bo v najkrajšem času popolnoma določen, naj omenim to; Do 10. ure zjutraj zberejo se vsi bratje telovadci in vsa izobraževalna društva v Logu pri Vipavi, kjer je staroznana božja pot. Okolu pol 11. ure prispejo v Vipavo, kjer bode slovesen sprejem- Po sprejemu se vrši sveta maša na prostem na trgu. Po sv. maši pa bode skupno kosilo po naših gostilnah. Ob pol 2. uri imajo telovadci skušnjo in ob pol 4. uri se vrši velika javna telovadba. Pri telovadbi svira popolna vojaška godba 47. pešpolka iz Gorice. Po telovadbi se pa vrši prosta zabava v „jireprijaznem“ kraju v Vipavi „Pod skalo“, kjer bode tudi ves čas igrala vojaška godba. Vsekakor kaj takega še ni bilo v vipavski dolini. Drugi dan na binkoštni pondeljek, pa bo mladeniški tečaj v dvorani v „Tabru“. Govorniki bodo iz Ljubljane. Prosimo vsa kat. slov. izobr, društva, kakor tudi še posebej bratske Orle, da se priglase, da se priglase, da moremo vse potrebno ukreniti. Pričakovati je naj večje udeležbe! Agitirajte voditelji naših organizacij za našo prireditev, za kar vam bodemo vedno hvaležni. Na zdar in na svidenje 30. maja v Vipavi!
Mi veselo pozdravljamo to zdravo gibanje naših slovenskih fantov. Veseli nas posebno to, da ne vadijo ti mladeniči le svoje telo, ampak tudi duha. Organizacija „Orlov“ praktično izvaja prislovico: Zdrav duh v zdravem telesu. V tem se temeljito ločijo od Sokolov, ki so po večini privržek liberalne stranke in predstraža svobodomiselstva.
n Pokončujte hrošče. Letos je na Krasu izredno veliko rujavih hroščev ali po domače kebrov. Po sadnem drevju napravljajo veliko škode. Zato jih je treba pridno pokončavati. Najbolje bo, če se drevesa, na katerih hrošči mirno počivajo, zjutraj rano otresejo in se hrošči pomečejn v hrano kokošim ali pa se poparijo z vre o vodo. Šolski otroci bi lahko mnogo storili v tem pogledu. Sežansko glavarstvo je izdalo na šolska vodstva primerno navodilo. Otroci naj ne razdirajo gnezd koristnih ptičev, ki pokončajo veliko tega škodljivega mrčesa.
n Strah pred nadzornikom. — Iz Zagreba poročajo: Novoimenovani šolski nadzornik Cipšič je prišel te dni nadzorovat šolo v Divuši. Ko je zagledal učitelj 'Žugec nadzornika, se je tako prestrašil, da ga je zadela kap in se je nezavesten zgrudil na tla. Nadzornik je takoj prekinil to prvo svojo inspekcijo.
)z okolice.
o Iz Skednja. Grozno velike oči so menda napravili škedenjski obožavatelji velikega Slovana in kristalno čistega značaja Hribarja če so čitali v „Slovencu“ črno na belem, kako je Hribar podpisal 2 pogodbi z Nemci proti lastnim krvnim bratom. Kaj si misli sedaj tisti mladenič, ki je lani na 17. maja povzdigoval Hribarja v deveta nebesa, a očital g. Moškercu iz Ljubljane, da so klerikalci združeni z Nemci? Menda se bo sedaj vendar dal prepričati, da so katoličani dobri Slovani ne pa kaki Judeži!
Velik požar je izbruhnil v ned el o o poldne v skladiščih lesa pod Skednjem in v dveh urah popolnoma uničil 2 veliki lopi (magazina.) Goreti je začelo pri tvrdki Segre, a plamen je kmalu segel tudi po bližnji zalogi tvrdke Mosconi. Kako je ogenj nastal, ni znano ; do poldne so delavci delali v zalogi. Vročina požara je bila tako velika, da se jo je čutilo do vasi in da so se vneli kupi lesa, ki so bili oddaljeni do 50 metrov od ognja. Zanimivo je bilo gledati praš: e vrtince, ki so plesali okoli ognja. Mornarji vojne ladije „Aspern“ so takoj prihiteli na pomoč s svojo
\
parno brizgalnico in ogenj uspešno omejili. „Piccolo“ seveda niti ne omenja mornarjev, ker so slučajno dalmatinski Hrvatje. Pozneje je prišla še parna brizgalnica iz mesta. Škode je okoli 250 tisoč kron. Tudi državna železnica je oškodovana, ker sta dva tira ožgana in ju morajo popolnoma prenoviti. Bela zastavica z rudečim križem je zaznamovala prostor, kjer je mornariška saniteta s svojim zdravnikom delila pomoč ponesrečencem.
Avstrijci v Rimu.
Papežev odgovor na adreso, ki jo je govoril prevzvišeni tržaško-koperski škof.
Častiti brat, zahvaljujem se Vam za dokaze udanosti, ki ste mi jih izrazili v imenu vseh škofov in drugih podanikov avstrijskega cesarstva, ki so se v dele žili tega romanja v sveto mesto. Prav posebno pa se zahvaljujem udom nadbratovsčine sv. Mihaela, ki si je pridobila toliko zaslug za katoliško gibanje in ki že petdeset let deluje v obrambo svetih pravic cerkve in želim, da bi jo Bog pospeševal, njo, ki nikdar ne opusti prilike pokazati ne le svojo vero ampak tudi svojo sinovsko udanost do sv. Stolice in Kristusovega namestnika. Gospod gotovo ne bo pozabil poplačati tolike zvestobe do sv. Cerkve in takega delovanja v blagor vernikov. Čestitam Vam, ljubljeni sinovi, ki ste se prišli udeležit slavnosti proglašenja svetnikom enega svojega sodržavljana; čestitam vam, da ste hoteli potovati kot pravi romarji, ne v zabavo, ampak ste združili s svojim romanjem veliko lepih pobožnosti: bili ste v Padovi pri sv. Antonu, dalje v Assisi ju pri sv. Frančišku in v hišici M. B. v Loretu prav sedaj v majniku, ki je na poseben način posvečen Brezmadežni. Posebno me je pa veselilo, da ste se vdeležili tudi drugih pobožnosti v tem našem Rimu, kjer ste obiskali grobove sv apostolov Petra in Pavla in ste prisustovali proglašenju svetnikom dosedaj blaženega Klementa Hofbauerja. Veseli me, da ste s svojim vzglednim obnašanjem dali lep zgled vernikom ne le v Rimu, ampak povsod v Italiji. Želim, da bi vas Bog tudi za to uslišal na priprošnjo sv. Klementa Hofbauerja, ki je toliko delal v vaši domovini za spreobrnitev nevernikov in njih povratek v katoliško cerkev in ki se je toliko trudil, da ohrani živo vero v mnogih srcih, da bi se zoperstavili kakor skala nakanam hudobnežev. Gotovo bo vaš novi svetnik tudi priprošnjik pred Bogom in vam izprosil blagoslov, da ostanete v pravi veri in ste uslišani tudi v svojih gmotnih zadevah.
Blagoslavljam vas, vaše družine, vse vaše drage in dal Bog, da bi vam bil ta blagoslov v veliko tolažbo. Blagoslavljam pa na poseben način prevzornega gosp. kardinala Gruscha, nadškofa dunajskega, ki se je kljub svoji visoki starosti (89 let. Op. ur.) hotel vendar le udeležiti tega slavja, blagoslavljam vnete škofe po širni Avstriji, da jim Bog pomaga v delu za zveličanje duš. Kličem pa prav poseben blagoslov na častitljivo osebo Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa in na vso njegovo cesarsko družino, da bi mu Bog v tolikih težkočah, ki jih je imel prenašati bodisi od strani vlade, bodisi v hudih udarcih, ki so zadeli njegovo družino, dal vedno pogum, da ostane kakor vedno dosedaj zvest Kristusovi cerkvi in udan sin papežev. Bog mu daj v življenju vse one tolažbe, ki jih je obljubil (svojim zvestim služabnikom.
(Nato je sv. Oče javil razne odpustke, ki jih podeli navzočim in je končal svoj govor s temi le besedami):
V vašo spodbujo vam naznanim, da se je hotel vaš cesar v duhu udeležiti te slavnosti in je s tem namenom poslal prav prisrčen brzojav, v kojem je izrazil svojo radost na povišanju blaženega Klementa Hofbauerja k časti svetnikov božjih.
Ta govor je izustil sv. Oče v italijanskem jeziku in obrni v ši se do našega škofa ga je naprosil, naj te njegove besede prevede v nemščino. Konečno je sv. Oče podelil blagoslov vsem navzočim.
Naš cesar papežu. Proglašenje svetnikom Klementa Hofbauerja je za me res v veliko radost in zadovoljstvo. Uporabljam torej to priliko, da izrazim svojo srčno udeležbo na tej vzvišeni slavnosti in da se toplo zahvalim za to izvanredno počeščenje, ki je zadelo tako svetega sina ene dežele spadajoče v mojo državo. — Franc Jožef.
Papež našemu cesarju. Preprija-zen'brzojav Vašega Veličanstva o priliki proglašenja svetnikom Klementa Hofbauerja, slavnega sinu dežele spadajoče k Vaši državi, mi je bil všeč. Prosim Vaše veličanstvo, da sprejmete mojo zahvalo za pozornost, ki priča žlahtnost Vašega verskega čustvovanja. Želim, da bi novi svetnik vedno čuval Vaše Veličanstvo, Vašo presvetlo družino in vse Vaše narode. Pij X.
(Druge podrobnosti o tem romanju slede).
Književnost.
kn Z Bogom lepi majnik ! S kakim navdušenjem so prijatelji in prijateljice našega lista bili sprejeli lani prelepo „Marijino številko" ! Ob oni priložnosti je „Zarja“ bila po-
polnoma pošla in letos še so se popraševale lanjske „šmarnice“. Pričakovali pa so čitatelji in čitateljice „Zarje“ letos novih šmarnic. Tiho so upali, toda njihovo upanje je šlo po vodi, ko so izvedeli, da ge je č. g. Tul odpeljal s škofom v Rim ravno v času, ko bi bil moral skrbeti za te nove „šmarnice“. Danes pa imamo pred seboj — v resnici — lepo, mično knjižico, katero nam je omenjeni gospod če tudi z velikim trudom bil izgotovil, še predno se je bil odpeljal. Bodimo mu hvaležni in nove šmarnice pridno širimo.
Razne vesti.
r Kokoš ima piko. — Pri nas se pri ku-retnini po gos toma pokaže bolezen, ki jo imenujejo pika in katero zdravijo na ta način, da piko izderejo z jezika. To zdravljenje je surovo ravnanje in nič drugega. Sedež bolezni v tem slučaju niti na jeziku ni, četudi dobi jezik piko, ampak sedež je v želodcu in krofu. Nastane pa bolezen vsled prehlaje. Kokoš sedi žalostno in nima teka. V želodcu nastane vnetje, vsled česar postane jezik suh in trd. Najboljše sredstvo proti piki je to, da se da kokoši nekaj dni nekoliko poprovih zrn zavitih v maslo in da se da poleg tega kaj mehke piče, namočenega kruha, ali kaj sličnega.
r 40.000 litrov rujavih hroščev so uničili šolski otroci v Korneuburgu. — Magistrat je namreč razpisal nagrado 4 stotink za vsak liter hroščev in mladina se je požurila, da jih zasluži. Koliko koristi imajo pri tem razni nasadi ?
Listnica uredništva.
Dopisniku iz M. občine. Danes prepozno, prihodnjič. Stroškov ni.
Raznim. Mnogo gradiva smo morali takrat izpustiti vsled pretesnega prostora. Prosimo potrpljenja.
§ИР Sirite Z A. JR JO
tiskovine za čč. župne urade
priporoča
prodajalna, kat. tisk. društva“
v TRSTU ulica delle Poste 9.
Dosedaj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče :
Dnevnik ; Fides Matrimonii; Fides Mortis ; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin ; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne tem ere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun ; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum.
KUPUJTE
,Užigalice v korist obmejnim Slovencem65
in kolek v isti namen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva“ v Trstu, ulica delle Poste 9.
SVOJI K SVOJIM!	SVOJI K SVOJIM!
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
-- KNJIGOVEZNICO
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najflnejših. Posebno solidno In ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in pre vezanj e missaloV, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
TRST. -2Ulica Cecilia štev. 9. — TRST.
Slovenec KOMAD SKAZA,
delavnica za vsa cerkvena dela
v St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in f unko. Postrežba solidna in hitra.
Za prvo sv. obhajilo
priporoča prodajalna
katoliškega tiskovnega društva
v T K SIT U
lepe obhajilne podobice.
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
ZVXZLOG-A.
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pHRHAVC
TRST — Via deli« Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
Doto fOGREBNO Podjetje
pisarna in prodajalna Via Vincenzo gellini št. 13.
Telefon 14:-03. (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 14-03
Zaloga oprave ulica Massimo d’ Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rokave, čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: Voščene sveče. Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporoča jo: HENRIK STIBEL in drug.
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
I»odlu-nil v Trstu, nlioii delle l»o-ite O. Telefon 12110
Sprejema hranilne vloge od vsakega in jih polmeseč .obrestuje po
W
in na 60 dnevno odpoved po 43/4% 0 Rentni davek plača hranilnica sama
Za varnost vlog jamčijo udje posolilnice, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem v znesku nad tri na i 1 j o m e Kron. Posojila daje le svojim člano in sicer na poroštvo po 53 4°/0 in na vknjižbo po 51 4%.
Uraduje se v glavnem uradu pri sv. Ivanu vsak delavnik od 5—7 ure zvečer in ob n deljah od 11—12. ure dopoldne, v poduradu vsak delavnik od 8 — 11. ure dopoldne in
od 3—4 in pol ure popoldne.
„	JX#acelsitvo.

V TRSTU, ulica delle Poste štev. 9.
:■ ■ m.
Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d.
:: Častito hhovšicno opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in
sicer: pristno voščene kg a K 5.—, I. vrste „II Santo di Padova" kg a K 4.40, II. vrste kg a K. 2.40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice a kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki ( kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju a K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo a 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. _ Preskrbimo ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil prosi
„katoliško tiskovno društvo“ v Trstu.
Гј
(i
i
Dobava cerkvenih oblačil in & & & cerkvenih potrebščin vsake vrste,
Izdaja: KatoL tiskovno društvo v Trstu.
Tiska: L. Herrm anstorfer.
Odgovorni urednik : Ivan Re'6