Slovenski poslanec g. <lr. Radaj pred svojimi volilci pri št. Lenartu v slov. goricah. Ko je g. dr. Radaj pred lanjskirn kandidiral za poslauca v deželni zbor v Gradcu, je avojini volilcem obečal, da bode akušal ž njiini v dotiki ostati ter da jim bo prilieno o svojem poslaniškern delovanju račun položil. Kar je g. dr. Radaj obljubil, to je gled^ svojih volilcev v št. leuartskem okraju storil 27. jan. t. 1. Povabil je vse 8voje volilne može, župane, župnike, učitelje itd. k av. Lenartu v goape Lesererjeve gostilnico. Vkljub ostrej zinii se je sešlo okoli 40—50 mož. Tudi pre6. g. kanonik in dekan Tutek, potem kaplan 6. g. Kelemina, sta zbor z svojo navzo6ostjo pocastila. Zbrani inožje so g. Pečovnika, župana v Šetarjevi, izvolili za predsednika, urednika _Slov. Gospodarja" pa za tajnika. Predsednik je zbranim g. Gril-a predstavil kot od glavarstva poslanega zastopnika vlade, potem pa besedo dal poslancu g. dr. Radaju. G. poslanec je najprvlje omenil, kako je bil protest ali ugovor, kteri so nemškutarji zoper njegovo volitev vložili, bil kot neopravi6en odbit. Nemškutarji ao namreč ocitali mn, da je bil v Brandstetterjevo pravdo zamotan, kar je pa bilo popolnem nereanično. In vendar 80 ti politični petelini drznili se z takim protestom stopiti na den, oni, ki bi vendar imeli enkrat čutiti, kako so z Brandstetterjem namazali sebe in ves okraj, kateremu so ga nekdaj za poalanca vsilili. Poteni je g. Radaj razlagal, pri katerih razpravah da ae je vdeležil 1. 1876. v deželnem zboru: 1. je glasoval za postavo, vsled katere je c. kr. namestnik na vsako pismeno vprašanje (interpelacijo) dolžen odgovoriti, 6e je od 3 poslancev podpisano bilo. Ta postava je dobro orožje poslancem, ki movajo v manjšini biti, kakor se je žali Bog, slovenskim do sedaj v Gradcu vedno godilo. 2. Se je aklenila postava, ki daje okrajnim zastopom oblast dolžne zneake iz srenj iztirjati z pomocjo c. k. glavarstev, ne pa c. k. aodnij, ker prvo menje stane in hitreje gre. 3. Šolski odsek je naavetoval, naj bi se za naprej učitelji ne plačevali iz srenjskib ali okrajnib, ampak deželnih denarjev. Slovenci, med njimi se ve tudi g. Radaj, so se z nemškimi konservativci vred temu močno upirali; prvj so povdarjali, da bi slovenski kmetje gornjim Štajercem po tem takem šole plačevali, ker slovenski Štajer veliko vec dače pla6uje nego gornji, kder pa vendar imajo veliko in dragih šol; konservativci pa 80 rekli, da bodo vsled te postave za mestjanske šole, ki imajo mnogo u6iteljev z ve6jo plačo in veliko razredov, 5/c vaeb stroakov kmetje morali pokrivati; kajti kmetje pla6ujejo 1,800.422 fl. direktne da6e, mestjani pa zmorejo aamo 326.931 fl. Ali liberalna-nemška večiaa poslaucev ni marala ne za slovenske, ne za konaervativne poslance ter je postavo sklenila, vsled katere mora vsak posestnik 7 °/0 aolnine plačevati. Že samo ta postava mora slovenske volilce nakloniti, da si zopet izvolijo poalance, ki bodo kakor g. Radaj tako dolgo delovali, da ovo goropadno obdačenje kmeta na korist mestom, se ve po postavni poti, odpravijo. 4. Za potrebno reguliranje Drave pri Dtipleku v mariborskem okraju ae je zlasti g. Radaj tako krepko potegnil, da se je dovolilo 3078 fl. in tako okovarilo veliko oralov najlepših njiv in travnikov. 5. Poslanci nemških kmetov so želeli postavo, ki bi hlapeem in deklam branila pred dosluženim easom brez kazni iz služeb stopati. Slovenci so to podpirali, toda nemški liberalci so zopet vse zavrgli. 6. Knez Licbtenstein je zabteval, naj se srenjam dopusti ustavljati se pogostim ženitbam ljudi, ki niso v stanu za rodbino skrbeti, ker ee tako le revšcina množi in srenjam nadloge delajo. G. Radaj in skoro vsi slovenaki poslanci 80 bili tudi za ta predlog, toda nemški liberalci ga niao dali obveljati; ae cel6 g. Radajev predlog, naj deželni odbor vpraaa vse štajerske srenje ali 80 za ženitbe nemani6ev ali proti, da bo tako očitno, kaj da kmetski ljudje v tej reci želijo, bil je zavržen. No, iz tega ae zopet lehko slovenski kmet prepriča, kako slabo in pogubno da za nje skrbijo nemški-liberalni poslanci, kakoraen je na primer; znani Seidl. Ta 6Iovek se v gori omenjenih za kmeta toliko važnib rečeh nikder ni za svoje kmetske, če prav zaslepljene, volilce potegnil, vselej je proti glasoval. 6. Vinorejska šola pri Mariboru dobro napreduje in vsako leto deželo menje stane, ker ima lastnih dohodkov 6edalje več. Poslanec dr. Dotninkuš, podpiran od Radaja in drugih, je dognal sklep, da se morajo slovenaki fantiči pri tej šoli tudi v slovenščini podu6evati, sicer bi ne razuineli naših ljudi, ki imajo za razne trsne in sadjerejake sorte svoja lastna imena. 7. Pritožili so 8e poslanci zoper mudno narejanje novih zemljiščnib kujig. 8. Sklenila ae je lovska postava, ki najemnikom lova prepoveduje na lov zahajati, kedar žita stojijo. 9. Deželna doklada za 1. 1877 je vsled 7 % šolnine narastla do 45 %• Lani je bila celo kratka seja deželnega zbora. Sklenila se je 1. postava, ki določuje, da imenuje nove učitelje za ljudske aole deželni šolski svet v Gradcu. Temu 80 se zopet 8lovenski poslanci upirali in se pritožili, da nemški liberalci vse v Gradec tiščijo, krajnim in okrajnim šolskiin svetom pa skoro vse dosedanje pravice jemljejo. Pritožbe slovenskih in konservativnih poslaneev so bile zopet nemškiin liberalcem bob v steno. 2. Reguliranje Drave pri Bukovcu pod Ptujem, ki bi stalo 80.000 fl. se je odložilo na drugo leto. 3. Sprejela se je postava glede" škode po zverini; posestnik mora svoja drevesa okovariti z pomazanjem ali z slamnatimi ovitki; 6e pa vendarle zajci drevesa ogladajo, mora najemnik lova škodo poplačati. 4. Deželni stroaki za 1. 1878 80 se vsled novih in dragib naredeb, koje so uemški liberalci sklenili, zopet poskočili in znašajo 3,832.389 fl. torej za celih 86.OUO fl. več kakor 1. 1877. G. poslanec je potem navzo6e nagovoril rekoc: nDragi volilci, že iz tega, kar sem povedal, je dovelj jasno, kako slabo da je dosedanja nemaka liberalna večina poslancev goapodarila, zlasti pogubno in nesie6no bilo je njeno delovanje za kmetski stan. Odpravila je več postav, ki so bile dobre in za njegov obstanek potrebne. Na primer odpravili so 1. staro postavo zoper oderube; zato pa odirajo aedaj najnesramnili oderubi kmeta do kosti in sodnija tega zabraniti ne more; 2. zatrli so staro dobro postavo, ki je nemaničem branila ženitve, 3. izbriaali so tudi staro dobro postavo, ki je ovirala razkosovanje rgruntov," zato pa se innoži število siromakov, potepuhov in tatov. Razun tega so sklenili neizmerno novih postav, ki so deloma nepotrebne, deloma akodljive, vse pa predrage. Postave so jim raatle, kakor gobe po dežu, dobili smo novih gosposk celi koš: krajni, okrajni, deželni šolski svet, arenjake zastope, prebložene z pisarijami in zvrševanjem postav, da bi vsak predstojnik moral biti že učen doktor ali vsaj takega imeti za pisanje, potetn okrajne zaatope, ki 80 celo odve6 in naposled se deželni odbor v Gradcu. Zraven te deželne pa iniamo še cesarsko gosposko; okrajua glavarstva z dragimi komisijoni, in c. kr. namestništvo v Gradcu. To je enkrat vse preve6 in prezamotano in uaposled predrago. Sila kola lomi, dače ao prevelike, 8troški 86 morajo znižati. Tega se je pa le tedaj nadjati, kedar 8e bo število poslancev ali sedanji volilni red tako spremenil, da bo vsak pri volitvi toliko veljal, kolikor plača. Sedaj so kmetskim ljudem tukaj praviee inočno prikrajšane. Mesto Maribor šteje 7867 prebivalcev in placuje 28.179 fl, direktne dače. Kmetski ljudje okrajev niaiibor-slov.-bistriškega, št. lenartskega štejejo 72.000 duš in plačujejo 167.544 fl. Prvi volijo 1 poslanca, drngi pa 2 namesto 9. Naposled še spomnim, da bo treba zmeniti se zastran reguliranja Pesnice, ki pi ide v novem doželnem zboru na razgovor; reguliranje Pesnice je za št. lenaitski okraj sila važno ! nGovor g. poslanca Radaja je storil na posluaalce velik utis in se je zlasti zastran Pesnice pri6elo živabno razgovarjanje. Ker ae je pa videlo, da inisli na vakriž hodijo, ker ljudje na to uiso bili pripravljeni, je g. predsednik ta razgovor prekrhnil in besedo dal uredniku ,,Slov. Gospodarja." Ta je kratko povzel to6ke, v katerih se je g. dr. Radaj cel6 izvrstno akazal kot pravi in resuičui zagovornik in branitelj slovenskega kmeta ter je navzoče poprosil, naj blagemu in požrtvovalnemu g. poslancu izrečejo dolžno mu priznanje in zahvalo. Kakor en mož so vsi vstali in zaklicali: ,,iskrena bvala g. poslancu, živijo g. Radaj!" G. ureduik je potem povdarjal, da mora slovenski kmet posebno sedaj iskati takib poslancev, ki njegove verske, gospodarske in narodne želje in potrebe poznajo pa tudi zmožnosti in volje i majo dosti, ae zanje krepko potegovati, kakor je g. Radaj storil. Kajti ravno sedaj žugajo kmetskemu stanu od vseh strani smrtne nevarnosti. Če se ne sprevržejo naae razmere, v 50 letih je slovenski kmet iztrebljen (Klici: še prej!), kmetski stan bo vničen, kuietski Ijudje pa hlapci in najemniki, kakor na Italijanakem, Francoskem in Angležkem. Toraj za kmeta vnetega kandidata ai morajo naši ljudje izbrati, in ko ga najdejo, izvoliti, naj dela in rjove nemčuraka iu liberalna stranka, kakor in kolikor boče. Mislili smo 27. jan. že naznaniti naša dva kandidata; ali ker je liberalno ministerstvo palo, ker so volitve odložili do meseca marca, bi to bil predolg čas za naše nemškutarje, ki bi zopet slovenske kandidate radi obirali, česali in trgali. Zato smo to za sedaj ae opustili. Vendar toliko srao iz osobnih pogovorov izvedeli, da so zbrani možje vsi bili za g. Radaja. 0 Morakuni nihče črhnil. Seidla pa itak ne izvoli nobena slovenska daša ve6 in tudi g. Seedev v at. lenarskem okraju še ni pozabljen, kako je 1. 1875 in 1876 ostro zakasnjene dače iztirjeval. Oa je to sicer bil dolžen storiti, ali on bi se bil tudi lehko usmilil in namestuiji ali ministroru elužbenski ugovor (Vorstellung) priposlal. Da bi pa on bil kaj takega storil, o tem nismo nikdar slišali, občutili še pa menje! Bili smo zaporedom rubljeni in morali smo plačati, ko bi si tudi izpod nohta vzeli!