List 50.
Politiški oddelek.
Dve nemški stranki.
Dve nemški stranki imamo v Avstriji, ki se domišljata, da sta poklicani preobraziti našo državo in menita, da je njiju bodočnost. Tudi pri nas so nekateri, ki žele, da se Slovenci pridružijo jednej teh strank.
Prva teh strank so krščanski socijalisti. S to stranko smo mi tudi precej časa simpatizovali, ker ima zlasti v gospodarskem oziru več pametnih idej Tudi v narodnem oziru se je sprva kazala še nekoliko pravično, vsaj njeni listi so zagovarjali slovenske težnje na Primorskem nasproti Italijanom. Zadnji čas je pa ta stranka se jela kazati Slovanom tako nasprotno, kakor še nemškoliberalna stranka nikdar ni bila. Postavlja se popolnoma na tisto nemškonarodno stališče, po katerem so le Nemci poklicani vladati Avstrijo.
Že v vprašanju celjske gimnazije se je popolnoma postavila na nam Slovencem nasprotno stališče. Ni dosti, da je glasovala pri podrobni budgetni razpravi proti dotični točki, temveč njeni zastopniki porabili so ves svoj vpliv, da bi se zaradi tega ves budget odklonil v tretjem branju.
Grozno so napadali levičarje, ki svojega nasprotovanja tej slovenski pravični zahtevi niso tirali do skrajnosti. Tedaj je že očitno postalo, da krščanski socijalisti iz vsega srca sovražijo vse, kar je slovanskega.
Na Dunaji biva kacih 200.000 Čehov in ti dunajski Čehi nimajo nobeno mestne ljudske šole. Vse njih prošnje, da bi vsaj mesto nekoliko podpiralo zasebno šolo »Društva Komenskega na Dunaji" ostale so dosedaj bob v steno. Tej češki želji nasprotujejo najhuje krščanski socijalisti.
Ob zadnjih volitvah se je bila razširila po Dunaji govorica, da so liberalci obljubili Čehom, da mesto dovoli znaten donesek za to šolo, ako zmaga liberalna stranka. To vse so se pa bili izmislili protisemitski krogi, da so potem  imeli kak  predmet za agitacijo.    Ni
lahko mogoče povedati, kako se je po krščanskosocijalnih listih zabavljalo proti temu in to proglašalo za izdajstvo nemškega Dunaja. Videlo se je očitno, da je v teh ljudeh zamrl vsak čut za pravico, in da je vse njih naglašanje pravičnosti le pesek v oči.
Značajnost te stranke pa najbolje to dokazuje, da so vzlic tacemu sovraštvu do cehov vendar moledovali okrog mladočeške stranke, da bi vplivala na dunajske Čehe, naj volijo krščanske socijaliste. Seveda slovanska pomoč je tudi dr. Luegerju ljuba, samo o pravičnosti proti Slovanom neče ničesa slišati.
Ko je bil dr. Lueger voljen za župana, je bil zopet njegov prvi korak, da je žalil nenemške narodnosti v Avstriji. Posebno je v svojem govoru naglašal, da bodo odslej na Dunaji mogli biti učitelji le možje nemškega rodu. Za dr. Luegerja torej ne velja usta /a, ki določa, da morajo biti službe vsem jednako pristopne. Tako odločno na strankarsko stališče se dosedaj ob taki slovesni priliki ni postavil noben nemški liberalec, kakor se je dr. Lueger. Čudimo se torej ne, da je grof Badeni jel dvomiti, da bi bil ta pravi mož za mesto, kjer je treba jednake pravičnosti za vse. Dr. Lueger je pri tej priliki ostentativno naglašal, da je Dunaj nemško mesto in da so Dunaj le Nemci branili proti tujim sovražnikom.
Vidi se, da dr. Lueger ne pozna dosti zgodovine. Drugače bi pač vedel, da so rešili Dunaj pred Turki Poljaki, to je predniki tistih Poljakov, čez katere sedaj krščanskosocijalni listi tako radi zabavljajo. Po prebivalstvu pa Dunaj tudi ni čisto nemšk, ker na Dunaju v primeri biva več nenemških narodnostij, kakor n. pr. v Ljubljani Nemcev, katero tako radi Nemci proglašajo za dvojezično in kjer so se za Nemce morale osnovati posebne šole. Pomisliti je pa tudi, da je Dunaj glavno mesto mnogojezične države, in se je povspel s pomočjo vseh avstrijskih narodov, da že torej zaradi tega ne gre, da bi dunajski župan se tako postavljal na nemško stališče.
Grof Badeni se nekaj približuje Mladočehom in razširja se govorica, da hoče dovoliti Čehom češki notranji uradni jezik.   To zopet ne ugaja krščanskim socijalistom,
-----    486    ____
ker bi potem ne mogel na Češkem uradnik postati, kdor češčine ne zna. Ta stranka misli, da morajo Nemcem povsod biti službe odprte, naj že imajo potrebne sposobnosti ali ne, v nemških krajih naj se pa Slovani od javnih služeb kar izključijo. S tem se Nemcem še ne dela nobena krivica, če se od njih zahteva znanje češčine, ako hočejo službovati na Češkem. Krščanskosocijalni listi pa že zaradi tega hujskajo češke Nemce, ki so zadnji čas nekoliko spravljivejši postali, tako, da se je jelo govoriti že o spravi mej Nemci in Čehi, katero mora želeti vsak avstrijski patrijot. Seveda se more ta sprava doseči le na podlagi popolne narodne jednakopravnosti.
Pri takem postopanji krščanskih socijalistov je na ravno, da so Mladočehi morali ž njimi potrgati vsako vez. Podpirali so jih zlasti proti koalicijski vladi. Te dni je v državnem zboru dr. Lueger napal Mladočehe, da se jih jeden del preveč približuje vladi. Namen je bil oči-viden, hotel je mej njimi napraviti razkol, odcepiti skraj-nejše elemente od stranke. To mu je popolnoma izpod-letelo. Mladočeški poslanci so takoj imeli posvetovanje in baš jeden odločnejših članov mladočeške stranke dr. Kaizl je povedal dr. Luegerju, kar mu gre. Rekel je, da se Mladočehi od njega ne bodo dali voditi. Tako so krščanski socijalisti s svojo nestrpnostjo in svojo domišljavostjo še Mladočehe od sebe odbacnili.
Sploh je pa stranka zgubila zdravo razsodnost, od kar je vlada odrekla potrjenje dr. Luegerju. Posebno dr. Lueger kar besen bije na vse strani, a s tem le dokazuje, da je Badeni ga le predobro poznal, ko ga cesarju ni predložil v potrjenje.
Druga stranka se imenuje katoliška ljudska stranka in se je sestavila največ iz nezadovoljnih elementov, ki so ostavili grof Hohenwartov klub. Iz Hohenwarto-vega kluba jih je najbolj to gnalo, ker v tem klubu niso mogli tako očitno kazati svoje nemške barve. V svojem programu naglasa nemštvo, prav kakor to delajo nemški nacijonalci. Po marsičem se da soditi, da se prej ali slej zbližajo krščanski socijalisti, katoliška ljudska stranka in pa nemški nacijonalci, ker mej njimi se kaže veliko sorodstvo idej. Glavno njih vodilo je nasprotstvo do Slovanov. S takimi strankami seveda slovenski poslanci ne morejo hoditi na Dunaju.
Gospod Luka Svetec se je nekdaj izrekel, da narodno idejo suče sedanjo evropsko politiko. Te besede so mu nekaterniki jako zamerili, a sedaj se pa kaže, da je mož v resnici imel jako bister pogled. Zato sta najboljši dokaz katoliški stranki, o katerih smo govorili. Nemška narodnost v Avstriji ni v nevarnosti in zatorej bi bili mislili, da bode pač vsaj mej Nemci mogoča stranka, ki se ne bode opirala pred vsem na narodno načelo. Dejanja so pa pokazala, da to ne gre. Obe stranki sta zavzeli jako rezko nemško narodno barvo, in se je tako pokazala moč narodnosti. To je dejstvo, s katerim bode tudi nam Slovencem računati. Nikdar ne smemo mi za trenotje pustiti svojega narodnega stališča.