cena izvoda 4,60 EUR Pixel strokovni časopis dijakov SMGŠ Nenaslovljena oglasna pošta Novosti brez konkurence Xeroxov najobsežnejši portfelj produkcijskih rešitev Intergrafika & Modernpak Kmalu na Zagrebškem velesejmu Aplikacije za produkcijski tisk Bridges through Europe People Working Together Smernice tiskarske panoge Kaj je pomembno? - , * f i I 1 ' Á. f9 J JT, / V rTZi m®»*** Neusmiljen razvoj grafične industrije zahteva več kot dosledno sledenje GRAFICAR Revja s lovenskih grafičarjev april 2015 9771318437109 Konica Minolta Slovenija, d.o.o. Letališka 29,1000 Ljubljana http://www.konicaminolta.si KONICA MINOLTA UČINKOVITO ORODJE ZA MARKETING 1 -NA-1 Aplikacija za personalizado slik - individualizacija vseh vrst tiskovin, ePoštnih sporočil, internetnih strani... pegi Direct Srn i le® 1 MARKETING & PRINT SOLUTIONS kazalo Založnik in izdajatelj DELO, d. d., Dunajska 5, Ljubljana Predsednica uprave DELO, d. d. Irma GUBANEC Glavni in odgovorni urednik Matic ŠTEFAN Lektorica Zala BUDKOVIČ Naslov uredništva DELO - Grafičar Dunajska cesta 5, SI-1509 Ljubljana T: +386 (0)1 47 37 424 S: www.graficar.si Grafična podoba in priprava Matic ŠTEFAN Fotografija (naslovnica) Janja ŠTEFAN Oglasno trženje T: +386 (0)1 47 37 501 F: +386 (0)1 47 37 511 E: oglasi@delo.si Direktorica trženja Dragica GRILJ T: +386 (0)1 47 37 463 E: dragica.grilj@delo.si Direktorica marketinga Dolores PODBEVŠEK PLEMENITI T: +386 (0)1 47 37 580 E: dolores.plemeniti@delo.si Tisk ovitka EDNAS Print, d. o. o. Tisk in vezava EDNAS Print, d. o. o. Letna naročnina je 22 EUR. Posamezne številke po ceni 4,60 EUR je možno naročiti na naslovu uredništva. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v reviji Grafičar, so družba DELO, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo DELO, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami ter vsebino v objavljenih prispevkih. ■ ■ ■ ISSN 1318-4377 Vseb n o c Grafičar 02/15 jen razvoj grafične industrije zahteva več kot dosledno sledenje 5 Pixel strokovni časopis dijakov SMGŠ 7 Nenaslovljena oglasna pošta 9 Novosti brez konkurence Xeroxov najobsežnejši portfelj produkcijskih rešitev 13 Intergrafika & Modern Kmalu na Zagrebškem velesej pak mu 15 Aplikacije za produkcijski tisk 17 Bridges through Euro People Working Together pe 19 Smernice tiskarske panoge Kaj je pomembno? 21 www.graficar.si 1 3 o aktualno Z orodjem Callas PDF Toolbox je uradno potrjena skladnost izvoženih dokumentov aplikacije Quark Xpress 2015 z zahtevami PDF/X-4. Dokumenti Quark Xpress 2015 v skladu s PDF/X-4 Skupina Callas je s tehnično podporo podjetja Quark certificirala skladnost dokumentov aplikacije Quark Xpress 2015 tudi z normami standarda PDF/X-4. Za preverjanje skladnosti so bili uporabljeni Callasovo orodje PDF Toolbox in dokumenti, izvoženi iz aplikacije Quark Xpress 2015, z nastavitvami PDF/X-4. Podjetji Quark Software in Callas Software poslovno sodelujeta že nekaj let, s čimer je zagotovljena korektnost izvoza dokumentov PDF iz vseh Quarkovih programskih grafičnih rešitev. Dokumenti so skladni z zahtevami PDF/X-1a, PDF/X-3 in PDF/X-4. Aktualne rešitve so odslej certificirane tudi za zadnjega, kar pomeni, da so dokumenti v skladu z mednarodnim standardom ISO15930-7 (PDF/X-4). Oblika dokumentov PDF/X-4 poleg obstoječih ugodnosti oblike PDF/X-3 omogoča večplastno upravljanje transparentnih elementov, medijsko neodvisnih barvnih odtenkov in drugo. Večplastnost kot posebna prednost novega standarda prinaša tiskarjem tudi možnost naprednega barvnega upravljanja v zadnjem hipu. Več informacij www.quark.com in www. callassoftware.com. www.graficar.si Nova storitev/ inštituta Fogra, Light Audit, je namenjena energijsko varčnejšim LED-svetilom in jih razvršča tudi po korektnosti zagotavljanja standardnih osvetlitev. Fogra ponuja novo storitev Light Audit Inštitut Fogra je v Munchnu (Nemčija) nedavno predstavil svojo novo storitev Light Audit. Storitev je namenjena tudi tiskarnam, ki lahko z nakupom sodobnih LED-svetil znatno privarčujejo na račun manjših energijskih stroškov. Po študijah LED-svetila lahko zagotovijo tudi do 70-odstotni prihranek energije. Posledično to pomeni, da se investicija vanje povrne hitro. Prednost LED-svetil pa ni le energijska učinkovitost, temveč tudi kakovost in konsistentnost svetlobe ter njihova dolga uporabnost. Nekatera LED-svetila lahko s svojo kakovostjo svetlobe zanesljivo zagotavljajo standardne svetlobne razmere dela za oddelke priprave, tiska in drugih. Storitev Light Audit daje informacije o: ■ skladnosti LED-svetila z zahtevami standarda ISO 3664:2009 ■ primernosti uporabe LED-svetila za vrednotenje tiskovin na papirjih z dodatki optičnih belil (OBA- in UV-delež svetlobnega valovanja) ■ fotometrično analizo svetlobe LED-svetila v skladu s predpisi za delovna mesta (ASR A3.4 in DIN EN 12464-1) ■ podrobno poročilo o svetlobi LED-svetila, njegova termografija in nasvet za izboljšavo Več informacij na www.fogra.org. www.graficar.si 4 Novičke, ki msrda niss našle svojega mesta v tiskanem delu, ss dsstspne na psrtalu www.graficar.si. uvodnik eusmi en razvo grafične industrije zahteva več kot dosledno sledenje Matic ŠTEFAN • DELO, d. d. • odgovorni urednik revije Grafičar GRAFICAR Mednarodno uveljavljeni sejemski dogodek Drupa, ki predstavlja smernice razvoja rešitev s področja večmedijskega založništva in tiska, bo od leta 2016 bolj pogosto organiziran. Očitno je, da se neusmiljenega hitrega tehnološkega razvoja zavedajo tudi organizatorji sejmov; nedavno je namreč vodstvo Drupe sprejelo odločitev, da se bo sejem svetovnega kova odvijal s triletnim ciklom. To dokazuje, kako nujno je slediti razvoju dosledno, saj so novosti razvoja digitalnih, digitaliziranih in spletno naravnanih sodobnih rešitev grafične industrije vse bolj pogoste in radikalne. Če nam uspe temu razvoju slediti, se lahko dosledno prilagajamo tudi zahtevam trga, ki se možnosti sodobne storitve priprave, tiska, dodelave in večmedijskega založništva dodobra že zaveda. Tako smo tudi konkurenčni, s stalnimi investicijami v razvoj pa si zagotovimo prihodnost posla, saj smo tudi v koraku s potrebami trga. Vse hitrejše tehnološke spremembe sooblikujejo tudi nove poslovne koncepte in modele, zato bo Drupin park inovacij enkratna priložnost za vpogled v prihodnost razvoja grafične in založniške industrije. Poleg tehnoloških novosti boste lahko spoznali tudi različne poslovne študije in dobre prakse. čisto! Brez-kontaktrh i^^ontaktni sistemi za čiščenje materialov iz role, za papir, plastične materiale in folije. Pokličite +386(0)41 396 484 ali obiščite www.meech.com ali www.animat.si. Meech i 5 o Mladi Gamsi Pixel Moj, tvoj, naš ... PIXEL se bomo učili, spoštovali profesorje in sošolce, bili še bolj prijazni, pravi čas prihajali z malice k pouku, spremljali novosti iz sveta grafike in medijev ... rodila ideja o časopis^ ki in sestankov, termini govornih Pisal bo o rečeh, ki so pomemb- krize, ki jih jm ne predvsem za nas, dijake. čemo vedeti, kaj se doma in pc svetu dogaja, kaj se je zgodilo in kaj se bo. Želimo si, da bi v Pixlu našli čim več uporabnih informacij iz stroke, za katere pri rednem pouku zmanjka časa, zato se bomo s članki vrnili v ljali sedanjost Pixel novo celostno popobo šole, ekskurzijo v Verono, znano glasbeno skupino, ogled predstave in še marsikaj. Za vse tiste, ki nas bodo obiskali na informativnem dnevu, smo predstavili li nekaj, kar se bo bralo in nam bo všeč. Nekaj, kar bo predstavljalo našo šolo in nas kot skupnost oziroma celoto. To je časopis, ki se ustvarja za nas in za našo šolo. In to je časopis, ki bo ki bo samo naš. TANGRAM ZA INFORMATIVNI DAN i temperaturami smo zakorakali v novo sol dili prve mesece spoznanj in navajanj. Za n tere je bil to cisto navaden začetek, za druge prelomni a vsi si ob začetkih postavljamo najrazličnejše cilje. Sp Ljubljana Ljubljana Ljubljana SMGŠ Resnično je priročno, če na šoli izhaja časopis, ki obvešča o zanimivih dogodkih, novostih in rečeh, ki zanimajo bodoče medijske in grafične tehnike. V vsaki številki se dotaknemo teme, s katero se vrnemo v preteklost, spremljamo sedanjost in pišemo o prihodnosti. Pišemo o ekskurzijah, izmenjavah in izletih; prireditvah, tekmovanjih, snemanjih, fotografskih delavnicah, pridobitvah na šoli in spremljamo novosti v stroki, objavljamo intervjuje in spremljamo naše prijatelje na športnih tekmovanjih in vseh možnih drugih natečajih. Trudimo se, da nam čim manj stvari pobegne in obide novo številko najbolj branega časopisa na šoli. Dijaki si večkrat želijo tudi razvedrila znotraj strokovnega in poljubnega branja, zato se vedno oglasi kakšen prostovoljec, ki sestavi križanko, sudoku ali izpolnjevanko, poišče kakšno dobro šalo, velikokrat pa zaključimo tudi z mislijo, iz katere se lahko kaj naučimo. Samoiniciativno dijaki zelo težko pristopajo k ustvarjanju časopisa, a ko jih prosimo za pomoč, naredijo delo hitro in kakovostno. Največkrat poskrbijo tako za besedilo kot za fotografijo. V letih ustvarjanja smo se dotaknili že veliko strokovnih tem. V prvi številki smo predstavili novo celostno grafično podobo šole v pogovoru z grafičnim oblikovalcem Maticem Tršarjem, govorili o snemanju prvega dijaškega celovečernega filma Simpatije, dijakom predstavili QR-kodo in nadaljevali strokovne teme tudi v naslednjih številkah, saj smo opazili, da jih dijaki zelo radi prebirajo. Poglobili smo se v festival Vetrnica, saj smo osvojili tri prva mesta, in povprašali, kako so naredili predstavljene izdelke. Dobro je, da dijaki spoznajo ravnateljico tudi v osebni luči, zato smo opravili intervju in hkrati omenili nove grafične posodobitve na šoli in predstavili, kako nastane časopis od ideje do izdelka. Pisali smo o zaslonu, občutljivem za dotik, psihološkem stališču barv, obisku RTV in medijskem bontonu. Ker smo v začetku šolskega leta 2012 prišli V prenovljeni ponudbi tudi novi sistemi tiska 4D. Heidelberg: upadanje prodaje se nadaljuje Po treh četrtletjih lani je Heidelberg doživel upad prodaje, kot je bilo pričakovano. Leto prej 40 milijonov, preteklo leto pa 95 milijonov evrov upada. Strukturne spremembe v vodstvu so poslovne rezultate le še podkrepile. Po devetih mesecih poslovnega leta 2014/2015 (od 1. aprila do 31. decembra 2014) so bila strateška dejanja vodstva Heidelberg usmerjena v optimizacijo portfelja, ki naj bi bil odslej predvsem učinkovitejši oziroma donosnejši v aktualnem poslovnem letu. Ponudba je nadgrajena predvsem v segmentu dodelavnih strojev in strojev za ofsetni tisk na pole, trgu pa bo predstavljena konec marca 2015. Z nadgradnjo programa storitev in podpore ter tudi področja ponudbe digitalnih rešitev naj bi se približali sodobnim in prilagojenim potrebam uporabnikov, zato pričakujejo tudi večji pozitivni odziv trga. S prevzemom belgijskega podjetja Blueprint Products je Heidelberg storil prvi korak k širjenju poslovne strategije prodaje potrošnega materiala. Na digitalnem področju strojev so se povezali tudi s partnerji, kot so Gallus, Fuji in Ricoh. Za razvoj programske opreme sodelujejo z Neo7even. Razvili so tudi že sistem tiska 4D s funkcijo tiska na 3D-objekte. Več informacij na www.heidelberg.com. www.graficar.si 6 izobraževanje D strokovni časopis dijakov SMGŠ Martina HOLESEK • Srednja medijska in grafična šola Ljubljana • S: www.smgs.si na novoprebeljeno in posodobljeno šolo, smo namenili nekaj besed tudi barvam, ki prevzemajo obiskovalce šole. Pisali smo o grafičnem bienalu, japonski animaciji, tehniki stop motion in nastanku animacije Ne dotikaj se, tehniki eyetracking in dijaku, ki ustvarja svoj časopis Habetove novice. V četrti številki smo se znova dotaknili več teoretično podkrepljenih strokovnih člankov, saj nas je zanimala prihodnost avtomobilov brez voznika, veliko smo pisali o spletnih prevarah in spletnem učenju ter ponovili znanje o lepem vedenju v informacijski dobi. Predstavili smo Googlove aplikacije, text to speech, pametne telefone in pametne hiše ter biometrijo. Že iz četrte številke se nadaljuje raziskovanje, a tokrat tudi zaključek projekta Pogumni. Kreativni. Podjetni. in dijakov prvi pitch. Dijakom, ki veliko snemajo na terenu, smo želeli predstaviti, kaj pomeni režijska eksplikacija, in predstaviti mladega fotografa Jako Zormana. V naslednji številki smo naredili strokovni premor in na dolgo opisali izmenjave naših dijakov. Zelo podrobno smo govorili o tem, kam gredo, kaj tam počnejo, zakaj si želijo tja in ali se dejansko od tujegovorečih strokovno veliko naučijo. Povprašali smo tudi, kaj se dogaja na naših fotografskih delavnicah in delavnicah snemanja, intervjuvali dijaka, ki je prejel akreditacijo za fotografa na športnih tekmovanjih, in lastnico spletnega portala Ajga. Velik projekt v tem času je bil tudi film, ki so ga samostojno posneli dijaki, in prva šolska oddaja. Na hodniku smo se veliko pogovarjali o praktičnem usposabljanju, zato smo namenili nekaj besed tudi tej temi in zapisali izjave tistih, ki so jo z veseljem opravili. Na šolo smo prejeli tudi novo posodobitev, in sicer tiskalnik Xerox Color C75 Press, multikopter in 3D-tiskalnik ter pisali o digitalni pismenosti. Najverjetneje je animacija tema, o kateri si želimo vedeti še več. Tako smo v naslednji številki pisali o Kolji Saksidi, ki smo ga povabili na šolo, in Reviji slovenskega animiranega filma. Zadnjo, osmo številko smo namenili 90-letnici grafičnega izobraževanja na Slovenskem. Tako smo v njej predstavili nastajanje slavnostne prireditve - od začetka do konca - in zgodovino stavbe, v kateri je danes Srednja medijska in grafična šola. Ob vseh teh temah smo v vsaki številki pisali o glasbenih in kulturnih ter športnih temah, izletih, ekskurzijah in izmenjavah, predstavili dijaka ... Veliko težo imajo tudi članki, ki so nastali ob informativnem dnevu in nastanku iger (tangram, tris, tiskarski škrat), ki smo jih podarili bodočim dijakom. Kakor koli. Trikrat na leto komaj čakamo dan, ko na šoli zadiši po tiskarski barvi, saj takrat vemo, da se končno tiska naš izdelek. Nova številka Pixla. 7 o Bolj enostavna izdelava poskusnih/ pogodbenih odtisov in vzorcev embalaže. CGS predstavil nove rešitve Oris različice 3.0 Podjetje CGS je javnosti predstavilo nadgrajeno različico rešitve Oris Color Tuner Web 3.0. Nova je tudi različica rešitve za izdelavo vzorčne embalaže Oris Flex Pack Web. Oris Color Tuner Web je spletno naravnana platforma za izdelavo pogodbenih datotek s potrjevanjem na daljavo in možnostjo izdelave običajnih fizičnih poskusnih/ pogodbenih odtisov. Oris Flex Pack Web pa je integrirana rešitev s podporo izdelave vzorčne/pogodbene gibke embalaže. Posebnost je podpora posebnih barv po protokolu CxF/X-4. To so barvni podatki, ki definirajo lastnosti posebnih barvnih odtenkov v odvisnosti od tiskovnega medija in so lahko priloženi v uveljavljenih PDF-datotečnih predlogah za tisk. Zagotavljajo korektno simulacijo posebnih odtenkov barv in izdelavo poskusnih/ pogodbenih odtisov in vzorčne embalaže dodane vrednosti. Za dodatno zanesljivo in korektno upodobitev na različnih izhodnih kanalih pa skrbi podpora aktualnega upodobitvenega gonilnika Adobe PDF Print Engine 3.4.4 in barvne knjižnice Pantone+-. Podprto je tudi spektralno vrednotenje tiskanih vzorcev z merilno mizo X-Rite i1-iO pri svetlobnih razmerah M1 in M2. Po besedah proizvajalca različici 3.0 podpirata tudi spektrofotometre ILS30 velikoformatnih tiskalnikov Epson Med oglasno pošto lahko v splošnem uvrščamo vsako sporočilo, ki je poslano več naslovnikom in večini gospodinjstev. Začetniki nenaslovljene oglasne pošte v Sloveniji so oglaševalske agencije v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1989 je občasno v svoj poštni nabiralnik prejemalo oglasno pošto 56 odstotkov anketirancev, leta 1998 pa že kar 78 odstotkov. Najbolj pogosti oglaševalci so bile trgovine na drobno, med njimi sta najbolj izstopala Mercator in Interspar. Leta 2004 je bruto vrednost oglaševanja z oglasno pošto že presegla 32 milijonov evrov. Navedena vrednost je enaka ravni oglaševanja v dnevnikih istega leta, ko so imeli ti zgolj desetino oglaševalskega prostora. Slovenski trgovci so v prvih desetih mesecih leta 2005 izdali več kot 1250 kosov različne oglasne pošte. Poštarji so v tem času v slovenska gospodinjstva prinesli za več kot deset tisoč ton tovrstne pošte. Kot je razvidno iz slike 1, so imeli v letu 2005 trgovski letaki 11,5-odstotni tržni delež med oglasnimi mediji. Bili so na drugem mestu, takoj za televizijskimi oglasi, vendar pred oglasi v dnevnikih in revijah. V letu 2006 so slovenski trgovci izdali že več kot 1700 vrst oglasne pošte, tj. prirast v višini 36 odstotkov v primerjavi z letom 2005. 60 ® a 50 40 30 20 10 0 Potrošnikom je bilo vsak dan na voljo okoli 49 strani oglasnih gradiv, tj. na leto približno 18.000 strani. Oglasna pošta se je izkazala kot izjemno pomemben in vpliven način komuniciranja s kupci tudi v tujini. Iz slike 2 je razvidno, da je tovrstna komunikacija v srednji in vzhodni Evropi najmočnejša, in sicer na Češkem in Slovaškem, precej močna pa je tudi na Hrvaškem, Madžarskem in v Sloveniji; leta 2007 je bila v Romuniji, Bolgariji, Srbiji in Črni gori s kupci še zelo nerazvita. Po odnosu potrošnikov do oglasnega gradiva lahko Slovenijo umestimo med države, v katerih oglasno gradivo doseže naslovnika, tj. kupca, saj je leta 2007 več kot 80 odstotkov ljudi prebralo dostavljeno oglasno pošto. Odnos potrošnikov do oglaševanja in oglasne pošte se je v zadnjih nekaj desetletjih spremenil. Rastoča intenzivnost tovrstnega tržnega komuniciranja je privedla do zasičenosti trga z nenaslovljenim oglasnim gradivom in povzročila padec produktivnosti trženja. V ZDA je bilo leta 1964 samo 14 odstotkov anketiranih nenaklonjenih oglasni pošti, v letu 2004 pa že 36 odstotkov potrošnikov. Kasnejše raziskave v ZDA so pokazale, da 65 odstotkov vprašanih uživa v oglasni pošti in da so bolj naklonjeni tovrstnim načinom oglaševanja kot drugim (televizijskim, radijskim, obcestnim idr.). Od 11. oktobra leta 2003 v Sloveniji velja splošni akt o nalepki, s katero lahko prepovemo vročitev nenaslovljenih oglaševalskih sporočil v svoj poštni nabiralnik. Nalepko je izdala Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije. Nalepke je v letu 2005 lil Ji RJI. JI Medijska sestava slovenskega oglaševanja v letu 2005 t dogodki (pr-članek) erarafika & Modernnak Kmalu na Zagrebškem velesejmu ZAGREBŠKI VELESEJEM • Avenija Dubrovnik 15, Zagreb, HRVAŠKA • S: www.zv.hr Od 27. do 30. maja bo Zagrebški velesejem gostil dva bienalna sejma: INTERGRAFIKA - 23. mednarodni sejem rešitev grafične industrije in papirja; MODERNPAK - 28. mednarodni sejem za področje embalaže in pakiranja. Mednarodni sejem rešitev grafične industrije in papirja INTERGRAFIKA ponuja regionalni pregled dosežkov svetovnega razvoja tehnologij za tiskarsko industrijo. Sejem gosti vodilne svetovne proizvajalce strojev, opreme in pripomočkov za grafično industrijo, industrijo papirja in kartona ter tudi proizvajalce grafičnih in drugih pomožnih materialov ter končnih grafičnih proizvodov. Tovrstni specializiran sejemski dogodek v kriznih gospodarskih časih predvsem spodbuja razvoj informacijske, založniške in grafične dejavnosti, industrije papirja in podjetništva na splošno. Poleg razstavnega dela sejma je program INTERGRAFIKA obogaten s spremljajočimi strokovnimi dogodki, na katerih tradicionalno sodelujejo in delijo izkušnje z javnostjo strokovnjaki z vsega sveta in razstavljavci. Specializirani sejem embalaže in pakiranja MODERNPAK pa je namenjen srečanju proizvajalcev in potrošnikov/uporabnikov embalaže. Združuje torej strokovnjake s področja proizvodnje, uporabe in distribucije embalaže, ki z javnostjo delijo najnovejše smernice in inovacije tehnologije pakiranja s poudarkom na ekologiji izdelave embalaže. Leta 1973 je James Pilditch napisal knjigo z naslovom Tihi prodajalec, ki je postal sinonim za drugačen pogled na embalažo. Embalaža je po Pilditchevih besedah kreativen tržnik. Uporablja se, da vzbuja želje, potrebo in ustvarja realno prodajno vrednost. Embalaža je hkrati eden najpomembnejših elementov promocije proizvoda, saj neposredno trži proizvod. Združitev vseh naštetih dejavnosti na enem sejmu daje kakovostno sejemsko ponudbo in več možnosti poslovanja za vse sodelujoče v grafični industriji, industriji embalaže in pakiranja. Sejmi tudi danes ne glede na hiter razvoj tržnih orodij in drugih sodobnih oblik poslovnega komuniciranja postajajo vse bolj uveljavljeni dogodki s celovito poslovno komunikacijo. Organizator sejma vas vabi, da sodelujete tudi sami in predstavite javnosti svoje poslovne možnosti, kot so nove tehnologije, smernice in vaše konkurenčne prednosti. Osebni stik »iz oči v oči« je nezamenljiv, saj omogoča sočasno videnje, primerjavo, vrednotenje in prejemanje povratnih informacij o proizvodu ali storitvi. Vabljeni in dobrodošli na Intergrafiko in Modernpak od 27. do 30. maja na Zagrebškem velesejmu! 15 e Zaradi vse hujše konkurence na trgu tiska se morajo tudi tiskarji nenehno prilagajati svojim strankam in zahtevam trga po eni strani in novim tehnologijam po drugi. Tako si ustvarjajo konkurenčno prednost. Trenutne smernice v tiskarstvu so predvsem povečevanje kakovosti, zniževanje odzivnih časov, večja dostopnost, zniževanje stroškov in vzpostavljanje novih storitev/ izdelkov. Ena od poti, kako doseči navedene cilje, je tudi uporaba različnih programskih rešitev. Zamislite si svoj posel kot hišo; aplikacije so tisto, kar povezuje vse gradnike. Marsikdo med nami uporablja na primer aplikacije, kot so Adobe Acrobat, Indesign ali CorelDRAW. Nekateri si brez njih najbrž sploh ne morete zamisliti svojega posla. Na trgu je kljub temu na voljo še vrsta drugih rešitev, ki pripomorejo z učinkovitostjo in posledično povečano konkurenčnostjo. Štiriindvajsetega marca 2015 smo organizirali izobraževanje na temo aplikacij v produkcijskem tisku, kjer smo prisotnim predstavili, kaj z aplikacijami lahko pridobimo, katere konkretno jim lahko ponudi Konica Minolta. Ugotovili smo, da aplikacije v produkcijskem lahko olajšajo delo in sočasno povečajo učinkovitost, poenostavijo in avtomatizirajo postopke, povečajo dostopnost strankam, jim ponudijo nove možnosti izdelkov, znižajo proizvodnje stroške in povečujejo vaš dobiček. Konica Minolta že dolga leta ponuja aplikacije za produkcijski tisk, vendar v Sloveniji ni bilo povpraševanja v tolikšnem obsegu kot v zahodni Evropi. K sreči se pri nas stanje že spreminja, vse več je povpraševanja. Color Coverage Analyser Kot že ime pove, je rešitev Color Coverage Analyser aplikacija za izračun barvne Praktični grafični prikazi rasti in primerjava strokov klasičnega ofsetnega in digitalnega tiska. ^__UM tmwiiiwi pdl_ 0 Sle p-Repeat ČDM fill Shiit Colli» Q oit Stacks Ont -nicd 0 Booklti Ooupn. by u.iijTt 1 ifaow Tita »ox I (Report) (tUtch it.idrfi and iheti dintttmsit (O-O) mm ^ Sams G « ( Dtfiuh ) □ t horizontal 4 («3 Same Vertical j j Q . Cul off unused spate C & O — Q w ;J !_ u* C'qp 00* Form« fiRASUHI) mM!) i»m : G Ti« ÙWdi "t AUÎ& - Tali _ fljtit g r nsinij Miser Add Crap MarKi Type _ Scale S * V * Layout_ D Columii Û Rjûws 3 toi umni x S îowa. Al she«Il 24. Shetls: 24. ShI( 100 Jt. Original Trim Box: 3d x 5(1 m ni w™. 320 x 4S0 mm I27S < *2& mm). C l«d ) C Saw j ÇOcwt j ' OK > Uporabniški vmesnik PLDA-vtičnika. Vtičnik je dodatek aplikacije Adobe Acrobat. CCA-virtualni tisklanik 1 'B® Obdelava naloga za tisk/ LAB-pretvorba Ppodatki o strošku tiska Podatki o strošku papirja CMYK-vrednosti SKUPNISTROŠEK pokrivnosti à L F Kalkulacija stroškov tiska STORITVETISKA Lzvoz podatkov Povleci in spust Končna velikost izpisa Tiskalniške nastavitve (št. kopij, obojestranskitisk, ipd.) PRIMERJAVA STROŠKOV TISKA - TISKALNIK 1VS. TISKALNIK 2 Color Coverage Analyser: izračun stroškov tiska ter primerjava rasti teh med digitalnim in ofsetnim tiskom. 16 digitalni tisk - pr-članek Aolikacie za produkcijski tisk Matjaž BABNIK • Konica Minolta Slovenija, d.o.o. • Letališka c. 29,1000 Ljubljana, Slovenija • T: +386 (0)1 568 05 11 • S: www.konicaminolta.si • E: matjaz.babnik@konicaminolta.si pokritosti, ki omogoča tudi izračun stroškov tiska. Je samostojna aplikacijska rešitev, ki je enostavna predvsem za uporabo in se je lahko priučimo v nekaj minutah. Njena praktična vrednost je več kot visoka, saj je bistvenega pomena v odločanju bolj racionalnega pristopa izdelave (digitalni ali ofsetni tisk). Z njo imamo nad stroški enostaven pregled, saj stroškovno primerjavo med različnimi tehnološkimi pristopi izvedemo z le nekaj kliki in tako ugotovimo prag racionalnosti. Aplikacija od uporabnika zahteva zgolj nekaj parametrov, kot so vrsta in cena papirja, strošek odtisa in drugi režijski stroški. Na podlagi teh nato natančno določimo strošek tiska za naročilo in vidimo, kje je glede na tehnologijo tiska omenjen prag racionalne izvedbe. Za vse zainteresirane v Konici Minolti ponujamo brezplačno 30-dnevno različico. PLDA-vtičnik PLDA je programski vtičnik za aplikacijo Adobe Acrobat, s katerim izdelujemo razporeditvene načrte (impozicije). Uporabniški vmesnik je enostaven za uporabo in se ga privadimo v nekaj Primeri uporabe variabilnega slikovnega gradiva z rešitvijo Direct Smile. minutah. Poleg osnovne funkcije ponuja tudi avtomatizacijo ponavljajočih se poslov z močjo vhodnih map, kar proces razporejanja še bolj poenostavi, posledično pa tudi zmanjšuje možnost napak. Za vse zainteresirane v Konici Minolti ponujamo brezplačno 14-dnevno različico. Direct Smile Direct Smile je aplikacija za personalizacijo slik. Personaliziramo lahko poljubne formate slik, iz slikovne knjižnice Direct Smile v oblaku jih tudi enostavno odkupujemo. Personalizirano vsebino lahko uporabljamo na vseh vrstah tiskovin, elektronski pošti, spletnih straneh ... Na izobraževanju smo predstavili še uporabo rešitev PrintShop Mail (VDP), Planet Press (VDP), Color Care (barvno upravljanje), JT Man (avtomatizacija in nadzor tiska) in JT Web (Web To Print). Več o teh lahko pričakujete v naslednji številki revije Grafičar. Če smo v vas zbudili zanimanje, ne odlašajte z vprašanji. Po želji vam organiziramo tudi osebno predstavitev. Pišite nam na andrej. soklic@konicaminolta.si. 1 M e Različica kartonov Carta Allura je odslej certificiran Xeikonov tiskovni material. Metsa Board je Xeikonov Aura-partner Xeikon, proizvajalec digitalnih tiskarskih rešitev, je s podjetjem Metsa Board, proizvajalcem kartona iz svežih vlaken, uspešno opravil testiranje in certificiranje šestih različic kartonov ter postal uradni strateški Aura-partner Xeikona. Certificirane različice kartonov so preverjeno združljive s sistemom digitalnega tiska Xeikon 3000, to so: Carta Allura, Carta Elega, Carta Solida, Avanta Prima, Simcote in Carta Integra. V podjetju Metsa Board se zavedajo rasti tiska embalaže in prilagodljivosti različnim trgom, jezičnim področjem, tisku na zahtevo manjših naklad, personalizaciji ... Certifikat Xeikonovega Aura-partnerja potrjuje, da so izdelki iz njihovega materiala atraktivni in zanesljivi v tisku. V Xeikonu so novega člana v mreži Aura-partnerjev veseli, saj so s testi preverjeno dobili želeno kakovost tiskovnih materialov. Po njihovih besedah so še posebej zanesljivi v dodelavi, npr. za zgibanje, zlaganje ... Aura-partnerska mreža Xeikonovim odjemalcem zagotavlja celostne rešitve in ponudbo s področja tiskovnih medijev, dodatne opreme, programske opreme in potrošnega materiala. Podjetje Metsa Board se je predstavilo tudi na Xeikonovih dnevih Café Packaging Innovations (10.-12. marec 2015 v Belgiji), kjer so v živo predstavili produkcijo etiket in zloženk. Več informacij na www.xeikon.com in www.metsaboard.com. Srednja medijska in grafična šola Ljubljana in njene partnerske šole iz Münchna (Berufliches Schulzentrum Alois Senefelder), Budimpešte (Budapesti Szolgältatö- es Kezmüvesipari) in Tartuja (Tartu Kunstikool) so sodelovale v zanimivem skupnem nagradnem fotografskem natečaju z naslovom BRIDGES THROUGH EUROPE - People Working Together. V začetku leta 2013 smo se predstavniki omenjenih srednjih šol srečali v Münchnu in se dogovorili o izvedbi natečaja. Na sestanku smo pripravili pravila tekmovanja, ki jih lahko strnemo v naslednjih točkah: ■ Izbrali smo naslov fotografskega natečaja z naslovom BRIDGES THROUGH EUROPE -People Working Together; ■ vsako šolo lahko zastopa poljubno število dijakov, ki oddajo svoja dela/fotografije mentorjem; ■ dela/fotografije ne smejo biti obdelane z računalniškimi programi; ■ dela morajo biti oddana v originali izvedbi in shranjena na CD-ploščku v formatu TIFF ločljivosti 300 ppi; ■ med vsemi prispelimi deli/fotografijami interna komisija na ravni posamezne šole izbere 15 najboljših, ki bodo sodelovale v fi nalnem izboru; ■ dela/fotografije morajo biti ustrezne velikosti: 20 cm x 20 cm x 30 cm; ■ za okvirjanje del/fotografij bodo izdelavo paspartuja priskrbeli na šoli v Budimpešti; ■ nagrade za prva tri mesta bodo prispevali sponzorji iz Nemčije. Dela, ki so bila izbrana na ravni posamezne šole, je v maju 2014 ocenila mednarodna komisija, sestavljena iz po dveh predstavnikov z vseh štirih šol, predstavljena pa so bila v kulturnem centru Duna Palota v Budimpešti na fotografski razstavi. Novembra 2014 sta bila slavnostna podelitev nagrad in odprtje razstave del/fotografij, ki so bile na ogled javnosti do konca prvega tedna v decembru 2014 v prostorih Pošte Slovenije na Čopovi ulici v Ljubljani. Nagrade je podelil Zoran Jankovič, župan mestne občine Ljubljana, in tudi slavnostno odprl razstavo. Hkrati je nekdanji dijak Happy together - Lara Lacijan Slovenija (3. mesto na fotonatečaju). www.graficar.si 18 dogodek aqes o ooe People Working Together Florjan PEZDEVSEK • Srednja medijska in grafična šola Ljubljana • S: www.smgs.si naše šole Veni Ferant razstavil in na kratko predstavil svojo zanimivo zbirko, ki prikazuje zgodovino grafičnega poklica in filatelije. Odprtja razstave so se udeležili gostje iz Nemčije, Finske, Estonije in Madžarske, vsi trije nagrajenci, ravnateljica Ana Šterbenc, sodelujoči na fotografskem natečaju, dijaki, profesorji naše srednje šole in drugi. Prvo nagrado, kamero Leicax2 v vrednosti 1800 EUR, je prejel dijak iz Budimpešte Gergely Skublics, Budapesti Szolgältatö- es Kezmüvesipari; drugo nagrado, licenco za Adobe CC v vrednosti 1000 EUR, je prejela Anika Heinhofer, Berufliches Schulzentrum Alois Senefelder, München, tretjo nagrado, tablico Apple iPad v vrednosti 500 EUR, pa Lara Lacijan, dijakinja Srednje medijske in grafične šole Ljubljana. Z mednarodnim fotografskim natečajem so dijaki dobili možnost, da svoja dela/fotografije predstavijo in razstavljajo v dveh evropskih prestolnicah, Budimpešti in Ljubljani. Primerjave načina dela, fotografiranja in sodelovanja med dijaki in profesorji v evropskem prostoru so bile zanimive, atraktivne in dobrodošle izkušnje za vsakega dijaka, ki je sodeloval na natečaju. Za nadaljevanje sodelovanja in izvedbo fotografskega natečaja tudi v šolskem letu 2015/2016 smo se dogovorili z željo, da medse povabimo tudi srednje šole iz Nizozemske, Finske, Avstrije in nekatere druge. A to I i Senefetder Ocenjevalna komisija. Berufliches Schulzentrum Alois Senefelder Začetki segajo v leto 1905. Danes šolski center obiskuje 1300 dijakov in sestavlja več šol. Na našem področju pokrivajo predvsem izobraževanje v: tisku, papirništvu, knjigoveštvu, fotografiji in medijih. O Budapesti Szolgaltato-es Kezmuvesipari Začetki segajo v leto 1963. Šola ima danes 150 dijakov in pokriva naslednja izobraževanja: fotograf, zobotehnik, zlatar in optik. ** Tartu Kunstikool ^S^1' Začetki segajo v leto 1951. Danes šolo obiskuje 170 dijakov, pokriva pa naslednja področja: grafično oblikovanje/namizno založništvo, digitalno 3D-oblikovanje, dekoracijsko oblikovanje. Srednja medijska in grafična šola ^ Ljubljana Začetki segajo v leto 1924. Danes obiskuje šolo 630 dijakov in pokriva programa grafični in medijski tehnik. 19 e Nov sistem je kombinacija kapljičnega tiska in sitotiska. Thieme: Tisk folij za tipkovnice Za kakovosten tisk folij tipkovnic je treba v kombinaciji uporabiti kapljični tisk in sitotisk. Thieme je v ta namen razvil enotno kombinirano strojno platformo na osnovi sistema Thieme 3020. Za zahtevna industrijska in farmacevtska okolja morajo biti tipkovnice izdelane na folijah in s tiskom, ki jim zagotavlja odpornost proti prahu, vlagi in kemikalijam. Podjetje Thieme je v ta namen s poslovnima partnerjema Mankiewicz in Folex razvilo strojno platformo s kombinacijo kapljičnega tiska in sitotiska ter posebno folijo, ki omogoča laminiranje običajnih dekorativnih folij po vrhnji strani, kar zagotavlja odpornost tudi proti drgnjenju. Osnovne statične vsebine se z novim sistemom natisnejo v tehniki sitotiska, variabilne pa digitalno s kapljično tehnologijo izpisa. Sistem se je v praksi z digitalno opcijo tiska izkazal kot primeren tudi za realizacijo manjših naročil. Sistem je za lažje upravljanje materiala opremljen s pomično mizo in zračnim vodenjem. Za zagotavljanje zanesljivosti tiska pa je opremljen tudi s samoočiščevalnim sistemom in nadzorom statike. Izpis oziroma tisk je možen v formatu največ 750 x 1050 mm. Več informacij na www.thieme.eu. www.graficar.si Revija Druckspiegl je nedavno objavila intervju, v katerega so bili vključeni pomembnejši akterji grafične industrije in dobavitelji grafičnih rešitev v Nemčiji. Zanimalo jih je predvsem, kakšne so smernice tiskarske panoge v letu pred največjim sejmom Drupa 2016. Dieter Becker, vodja skupine Antalis GmbH Vodilna evropska skupina za papir, rešitve v embalaži in izdelke za vizualno komunikacijo »Touch the Future« ali dotik prihodnosti, kot se glasi slogan Drupe 2016, smo si kot vprašanje že pred časom zastavili tudi v našem podjetju. Vsi namreč vemo, da je tiskarska industrija na prelomu, nove tehnologije pa so na pohodu iz dneva v dan. Zadržati naročnike in ob tem dosegati še rast podjetja je s tradicionalnim oziroma klasičnim načinom poslovanja vedno težje. Veliko težje ustvarjamo tudi želen in po možnosti večji dobiček. Zaradi tega se je torej nujno prilagajati spremembam, kot še nikoli doslej je pomembno biti odprt za nove ideje, razvoj in inovacije. Pri tem panoga ne sme imeti na očeh samo tehnike in delovnega področja, ampak tudi marketing, kooperacijo in ustrezno dodano vrednost kot strategijo podjetja. Tudi v odnosu do rednih strank lahko ustvarjamo sodobnejše načine komuniciranja. Vse to se lahko izvaja s pomočjo novih konceptov in aktivne distribucije/prodaje. Tako bi bili rezultati za tiskarsko industrijo bolj stimulativni, ugodno bi se kazali tudi na pozitivni bilanci. »Power of Print« oziroma moč tiska je neizpodbitno še eno sporočilo prihajajoče Drupe, ki ga je treba še aktivneje prenašati k naročnikom in na trg. Michael Apenberg, vodja Apenberg & Partner GmbH Podjetje Apenberg & Partner GmbH je eno vodilnih na področju svetovanja v tiskarski industriji o tiskanih medijih, industrijskem in embalažnem tisku ... Grafična industrija bo v letu 2015 zapustila območje somraka. Konsolidacijski proces je pri podjetjih, ki imajo več kot 50 zaposlenih, pretežno zaključen. Podjetja verjamejo v digitalne tehnologije, da bodo razvila nove inovativne oblike poslovanja s papirjem in brez njega. Smiselna uporaba tehnološkega razvoja narekuje bistveno tekmo med posameznimi podjetji v prihodnjih letih. Strategija, informacijske tehnologije in prilagojeno vodenje (Change-Managemet) so ključ do uspeha. Pri tem se ne sme pozabiti na človeka kot na osrednji dejavnik uspeha v tem transformacijskem procesu. Samo tisti, ki razumejo, kako voditi človeka na poti v digitalno prihodnost, bodo s svojim podjetjem dosegali želene uspehe oziroma zastavljene cilje. Prof. dr. Anne König, višja in visoka šola za tehniko Beuth iz Berlina Preden je Johannes Gutenberg izumil premične svinčene črke, je izdeloval na zalogo romanske spominke iz zlitine svinca in kositra, ki so se pri romarjih po Aachenerjevi božji poti okoli leta 1440 kot religiozni spominki dobro prodajali. S tem se je naučil zelo veliko, predvsem tistega, kar potrebujejo tudi današnja podjetja: pogum, poznavanje ciljnih skupin, pridobitev kapitala za prihajajočo investicijo in strokovno iznajdljivost. Z njegovimi izkušnjami pri delu z zlitino svinca in kositra je nastala naša grafična panoga/stroka. Po vsej verjetnosti bodo podjetja, če že niso, v letu pred Drupo spoznala, da se njihova znanja in spretnosti ne smejo omejevati samo na tisk papirja. Kdor denimo ponuja sitotisk, lahko namreč danes tiska elemente solarnih celic, kdor ima znanje v ofsetnem tisku, pa postane del dodane vrednosti pri izdelavi zaščite proti ponarejanju. S kapljično tehnologijo lahko individualiziramo nogometne žoge. Tudi 3D-tisk zajema edinstvene priložnosti poslovanja. Grafična panoga je panoga inovacij, zato sodelujmo pri izumih in ne prepuščajmo tega drugim. Dr. Paul Albert Deimel, BVDM, vodja združenja za tisk in medije Inovacija in interakcija sta ključna dejavnika za uspeh podjetja vse od naročnika tiskovine do načina izdelave. Priložnost za tisk je v medsebojni povezavi različnih medijskih oblik in poznejšega sledenja teh z različnimi interaktivnimi povratnimi informacijami odzivnosti v publikacijah, oglasih, embalaži, velikem formatu in v okviru celostnega medijskega prostora. Tudi tiskarne imajo 2C smernice rmce Kaj je pomembno? skarske panoge Florjan PEZDEVSEK • Srednja medijska in grajena šola Ljubljana • S: www.smgs.si potencial izdelovati visokokakovostne in zanesljive tiskovine v povezavi s hranjenjem različnih informacij dodane vrednosti predvsem za naročnika. To povezavo moramo zagotoviti, da postane tisk še pomembnejši medij, in izkoristiti možnost, da se z njim obdržimo na trgu tudi v prihodnosti. Kombinacija hitrosti izdelave tiskovine z možnostjo personalizacije, individualizacije in sledenja odzivnosti tem prinaša dodano vrednost in zagotavlja ugled podjetja na trgu. Rainer Führes, vodja Canon Deutschland GmbH Tehnične inovacije so vedno osrednja tema pred večjimi strokovnimi sejmi, saj lahko spreminjajo razmere trga, zgolj same po sebi pa ne zagotavljajo uspeha v grafični industriji. Tiskarska industrija se mora odzvati na spremembe komunikacijskega vedenja in nove zahteve naročnika s pomočjo različnih komunikacij. Po poročanju Canon Insight Reporta 80 odstotkov tiskarn zadosti tiskovnim zahtevam naročnika, toda zgolj 40 odstotkov naročnikov ne verjame v nadomestitev tiskovin z drugimi mediji. Okoli 75 odstotkov ponudnikov tiskarskih storitev ve, da bi bilo treba investirati vsaj v eno izmed področij novih medijev. Prav tu v Canonu vidijo velik potencial za rast, zato podjetja pri tovrstnih izzivih tudi podpirajo. Strokovne revije dajejo osnove na podlagi tržnih raziskav, zato lahko enostavno dobimo vtis, v kakšnem trendu je naše podjetje in kakšne inovativne poslovne odločitve moramo sprejeti za njegovo rast. Stranke moramo videti predvsem kot zadovoljitev njihovih vizij in ciljev. Frank Schenk, vodja Pro-Graphics and Industrial Print, Epson Zadnji razvoj pri novejših digitalnih tiskalnikih ponuja ponudniku tiskarskih storitev veliko novih možnosti. Podjetjem se zaradi njihove pestre ponudbe in vse večje zmogljivosti in prilagodljivosti odpirajo novi trgi. Kot še nikoli doslej je tisk digitalnih tiskarskih sistemov kakovosten in se prilagaja različnim tiskovnim substratom. Tako na primer lahko danes vsak potiska kamen oziroma kovino, ki že od nekdaj veljata za eksotičen tiskovni material. Prav tako povzpetniško je tiskanje na tekstil. Razvoj sodobnih tiskalniških sistemov se bo seveda nadaljeval in zagotovo bomo na Drupi 2016 videli marsikatere nove visokoučinkovite rešitve. Da bi čim bolj izkoristili prednosti tehnologij pri dobičku, je za vsakega ponudnika tiskarskih storitev zelo pomembno, da čim prej razmisli o investiciji v nove tehnologije. Guy Gecht, CEO, EFI Vodilni proizvajalec inovativnih digitalnih tiskarskih rešitev Sodelovati v razvoju tiskarske industrije je zanimivo. Že nekaj let lahko opazujemo, kaj vse uvajajo podjetja po svetu, da bi bila uspešna. Ni prav dolgo od takrat, ko je bila tiskarska industrija na težki ekonomski preizkušnji. Ne glede na to, da denarja ni veliko, zdaj vidim, da so podjetja, ki so investirala in sprejela logične odločitve, veliko uspešnejša kot tista, ki niso vlagala v razvoj in je njihov dobiček izostal oziroma so celo propadla. Pri EFI-ju smo investirali približno 20 odstotkov prihodkov od prodaje v raziskave in razvoj tudi v slabih časih. Tako smo si z inovacijami, ki podpirajo naše stranke, zagotovili uspeh v prihodnosti. V zadnjem času pa so se zaostrile tudi razmere poslovanja z naročniki, kar ni 2i e smernice Ocš Imagestream 2400. Canon nadgradil serijo Oce-Imagestream Lani je podjetje Canon predstavilo sistem Oce Imagestream 3500, ki omogoča tisk na premazne in nepremazne papirje za ofsetni tisk. Odslej ponuja tudi sistem Oce Imagestream 2400 širine izpisa do 516 mm. Nov sistem Oce Imagestream 2400 podpira zvitke širine 520 mm in tiska v širini največ 516 mm. V osnovi je večbarvni kapljični sistem tiska. Poleg podpore klasičnim ofsetnim papirjem, premaznim in nepremaznim, omogoča tisk tudi tanjših papirjev. Vsestranskost sistema omogoča, da za bolj racionalno ali hitrejšo produkcijo tiskarne uporabljajo v kombinaciji obstoječe ofsetne in digitalno tehniko tiska. Oce Imagestream 2400 izpisuje s hitrostjo 160 metrov na minuto, kar je enako 2154 A4-stranem na minuto. Uporabnikom nov sistem po besedah proizvajalca prinaša vsestranskost, širina izpisa pa omogoča optimalni izkoristek z vzporedno postavitvijo dveh pokončnih A4-strani. Prav zaradi tega je nov sistem optimalen za tisk knjig, brošur, katalogov. Kombinira visoko upodobitveno kakovost in vtis, primerljiv z ofsetnim odtisom. Sistem Oce Imagestream 2400 je opremljen s prilagodljivim kontrolnikom Oce SRA MP Controller, ki zagotavlja nemoten tisk različnih tiskalniških opravil pri največji hitrosti izpisa. Več informacij na www.canon.com. nič narobe, saj brez pametnega poslovnega načrta za večjo avtomatizacijo, boljši servis, višjo kakovost in novih pristopov ponudbe z dodano vrednostjo ne moremo premostiti poslovnih težav. Zato zaposlene v EFI-ju spodbujam k vpeljavi inovacij. S pomočjo novih informacij pa EFI svoje stranke ozavešča pravočasno in jim ponuja najboljše. Dr. Eduard, Fogra Proces konsolidacije je neustavljiv. Prav zato moramo nastopiti kot stroka z zdravim zaupanjem in pozitivnim načinom dela. Nihče ne bi rad doživel svojega pogreba, zato moramo s samozavestjo v največjem pomenu strankam ponuditi primerno ceno glede na tržne razmere. Pri tem nam je lahko v podporo naša hitra izdelava in kakovost z razumevanjem in upoštevanjem aktualnih procesnih standardov. V prejšnjem letu je bil dopolnjen standard ISO 12647-2 v okviru PSO (Process Standard Offset - procesnih standardov za ofsetni tisk), zato priporočam, da ga uporabite. Novi revidirani standardi prinašajo predvsem novosti s področja merilne tehnike in tiskovnih materialov z optičnimi belili. Reginald Retting, Heidelberg Podjetja v tiskarski industriji se morajo hitreje prilagajati na spremembe v naši stroki. Največji izziv se glasi: digitalne medije in tisk smiselno povezati in pri tem razviti ustrezen podjetniški model. To pomeni, da končnim kupcem s pomočjo ustreznih storitev ponudimo dodatno kakovost in se tako konkurenčno ločimo od drugih. Kot primer navajam spremembo našega programa Prinect Media Manager z možnostjo uporabe večkanalnosti. S tovrstnimi tehnologijami lahko stroka vzajemno uporabi ofsetni in digitalni tisk, saj se dobro dopolnjujeta v realizaciji zahtev sodobnega trga. Področje rasti vidimo predvsem v izdelavi embalaže, in sicer v obliki visokokakovostnih in dodatno oplemenitenih tiskovin. Nič manj priložnosti za uspeh ne vidimo tudi v izdelavi etiket. Prav na tem področju smo skupaj z Gallus-Gruppe predstavili digitalni stroj za tisk etiket na osnovi kapljične tehnologije. Za spremembe stroke potrebujemo dobro izobražen in visokokvalificiran mlad kader. Samo tako bomo razvijali podmladek, ki ga stroka nujno potrebuje za sočasen razvoj z uveljavljenimi strokovnjaki na področju razvoja novih tehnologij tudi naprej. Pomembno je tudi ustrezno sodelovanje s strokovnimi združenji in institucijami. Tisk ima prihodnost in je nenadomestljiv medij tudi na področju dodelave, kar dokazuje Ikein oglas BOOKBOOK na Youtubu. Dr. Markus Heering, inž., vodja združenja za tisk in papir VDMA Za grafično industrijo sta danes bolj kot kdaj pomembna kreativnost in vizija. To sta gonilni sili razvoja novih trgov. Dobra novica je, da je razvoj s pomočjo inovacij ustvaril nove tehnologije, ki zagotavljajo, da so čudeži danes tudi mogoči. Tako smo lahko na nedavnem forumu embalaže VDMA videli številne izdelke z dodelano funkcionalnostjo dodane vrednosti. Navedel bi samo en primer osupljivo oblikovanega izdelka z vključeno nevidno zaščito, ki zahtevnejšim uporabnikom omogoča preverjanje avtentičnosti proizvoda s pomočjo pametnega telefona. Na prihajajoči Drupi 2016 so nekateri proizvajalci strojev že najavili inovacije, ki veliko obetajo. Kdor želi v živo okusiti novosti prihodnosti, ki bodo del našega vsakdana, ne sme zamuditi Drupe prihodnje leto. Kakor zapoveduje njen slogan, se boste z obiskom prihodnosti prav dotaknili. Karlheinz Mohn, predsednik združenja nemških tiskarskih inženirjev Boljše stanje grafične stroke je težko dosegljiv cilj. Stroka doživlja pretrese in še nobenega znaka ni, da bi bilo kaj kmalu bolje. Letos bo zelo pomembno leto, prihodnje pa še pomembnejše. Drupa 2016 ima pomembno vlogo, saj celostno prikaže hiter razvoj inovativnih rešitev in nove možnosti poslovanja na vseh področjih. Po naših predvidevanjih nam bo leto 2015 prineslo nove smernice na področju tiskarskih barv. Naslovne vrstice v časopisu se bodo glasile: Tisk živi ali Digitalni tisk v razcvetu, obenem pa bomo še vedno brali o konsolidaciji trga. Že nekaj časa lahko opažamo upad proizvodnje klasičnih tiskarskih sistemov. V prihodnosti pa žal glede na medijski trg ne moremo izključiti podobnih novic tudi v proizvodnji digitalnih tiskarskih sistemov, mogoče že v letu 2015. Potrebe trga se ne bodo razvijale hitreje kot konkurenca na področju izdelave in kakovosti digitalnih tiskarskih sistemov. 22 HDVHNTHGe OFSETNA TISKARSKA GUMA ODLIČNOST TISKANJA Advantage pomeni revolucijo na področju razvoja tiskarskih ofsetnih gum. Edinstvena konstrukcija na podlagi kordne karkase s svojimi značilnostmi prinaša uporabnikom izjemno prednost: manjšo porabo v procesu tiska oziroma 30-odstotni prihranek v primerjavi s standardnimi ofsetnimi gumami konkurenčnih proizvajalecv. ^ www.savaprint.com ^pl) TSXol 0 Savatech PRIHAJA V APRILU xerox S) Razširite svoj posel z novim Xerox Versant 80 Press Najnovejši digitalni tiskalnik prinaša lastnosti visoko produkcijskega okolja ronH Versant 80 je s svojimi edinstvenimi zmogljivostmi idealen za najbolj zahtevna zahtevna grafična okolja, kjer so pomembne visoka kakovost tiska, zanesljivost in produktivnost. Posebno demo ceno preverite pri svojem Xeroxovem PSG-prodajnem partnerju na xerox.si/partnerji • Hitrosttiska do 80 Ag/min • Visoka UltraHDre/olucijaskombinacijo 2.400 x 2.400 dpi ločljivosti tiska in RIP procesiranja pri ločljivosti 1.200 x 1.200 x 10 bit - najvišja v industriji! • Podpira medije od 52 do kar 350 gsm • Izjemen nadzor nad poravnavo in registracijo z orodji SIQA • Možnost dokupa Performance Pack-a • Top of the industry EFI Fiery profesionalni zunanji kontroler Za prvi 2 inštalaciji novega Versanta 80 ponujamo posebno DEMO ceno* aktualno Koledar doaodkov sejmi, simpoziji, forumi april 2015 Photo & Digital (sejem) četrtek, 2. april 2015—nedelja, 5. april 2015 Istanbul (Turčija) 7. GRAF&PACK (sejem) torek, 21. april 2015—petek, 24. april 2015 Celje (Slovenija) februar 2015 Printcom (sejem) sreda, 13. maj 2015—sobota, 16. maj 2015 Plovdiv (Bulgarija) Fespa (sejem) ponedeljek, 18. maj 2015—petek, 22. maj 2015 Koln (Nemčija) Converflex (sejem) torek, 19. maj 2015—sobota, 23. maj 2015 Milano (Italija) Intergrafika (sejem) sreda, 27. maj 2015—sobota, 30. maj 2015 Zagreb (Hrvaška) junij 2015 Graphitec (sejem) torek, 09. junij 2015—četrtek, 11. junij 2015 Pariz (Francija) Printech (sejem) torek, 16. junij 2015—petek, 19. junij 2015 Moskva (Rusija) 25 www.graficar.si o geslovnik KOLORIMETER (Colorimeter) Optični instrument za merjenje barv, ki se na dražljaje odziva podobno kakor človeško oko: v njem analizira delež modre, zelene in rdeče komponente. DOLGI POMIŠLJAJ (em-dash, em-rule) Stična ali nestična dolga (najdaljša) črtica; v slovenščini ni več široko uporabljan; izjemoma se uporablja nestično za ločevanje povedi iz različnih besedil; glej tudi podaljšani pomišljaj, daljši pomišljaj; glej POMIŠLJAJ. A-formati (A-sizes) Končne porezane velikosti papirja po mednarodnih ISO-standardih: ■ A0 - 841 x 1189 mm, ■ A1 - 594 x 841 mm, ■ A2 - 420 x 594 mm, ■ A3 - 297 x 420 mm, ■ A4 - 210 x 297 mm, ■ A5 - 148 x 210 mm, ■ A6 - 105 x 148 mm. www.graficar.si www.graficar.si www.graficar.si GRAFICAR vnik Grafično izrazoslovje www.graficar.si Revija Grafičar na spletu ponuja barvni in tipografski geslovnik ter terminološki slovar Buzzword Buster. Namen je definirati slovensko strokovno izrazoslovje grafične dejavnosti. Ponujamo ga tudi v tiskanem delu z izborom naključnih terminov vseh treh spletno objavljenih slovarjev. barvni geslovnik Marko KUMAR tipografski geslovnik Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani terminološki slovar Buzzword Buster Matic STEFAN odgovorni urednik revije Grafičar Gorazd GOLOB Univerza v Ljubljani 26 Ill Id Let's stick together Baumer Group Sistemi za nanašanje lepila - sistemi za nadzor kakovosti - nadzorni sistemi s pomočjo kamere Varnost je prioriteta - tudi v proizvodnji kartonske embalaže Varnost nam pomeni: nanos lepila, branje kod, tisk Braillove pisave, kontrolo registra, kontrolo zgibanja - nadzor s pomočjo senzorjev in kamere. Povsem avtomatizirani sistem nadzora kakovosti. Zagotavljamo vam, da ste v varnih rokah. DZS Grafik d.o.o. Skladišče www.grafik.si Ulica Jožeta Jame 12 Letališka cesta 29 T: 01 548 32 00 SI 1210 Ljubljana-Šentvid SI 1000 Ljubljana F: 01 548 32 20 ® THE SECOND FILM FACTORY OF LUCKY GROUP PORTFELJ IZDELKOV HUAGUANG TP-II - POZITIVNA TERMALNA OFSETNA PLOŠČA HUAGUANG TP-U - POZITIVNA TERMALNA OFSETNA PLOŠČA ZA UV BARVE HUAGUANG TD-G - NEGATIVNA TERMALNA OFSETNA PLOŠČA BREZ RAZVIJANJA (PROCESLESS) HUAGUANG UV-P - POZITIVNA UV OFSETNA PLOŠČA HUAGUANG PS - POZITIVNA KLASIČNA OFSETNA PLOŠČA HUAGUANG RXXX - FLEKSO TISKARSKA PLOŠČA ZA KLASIČNO OSVETLJEVANJE IN SOLVENTNO RAZVIJANJE HUAGUANG RL100 RECORDING FILM - FILM ZA OSVETLJEVANJE NA CTF NAPRAVAH HUAGUANG UV INKJET INK - ČRNILO ZA INKJET UV TISKALNIKE GENERALNI ZASTOPNIK GPS INTERNATIONALE HANDELS HOLDING GMBH KRANZLHOFENSTRASSE 26, 9220 VELDEN AM WORTHERSEE, AUSTRIA T+43(0) 4274 40 43 22 OFFICE@GPSGROUP.EU.COM WWW.GPSGROUP.EU.COM DISTRIBUTER GRAIN D.0.0. LETALIŠKA CESTA 32,1000 LJUBLJANA T 059 251 017 INFO@GRAIN.SI WWW.GRAIN.SI