— Pozdravljeni! Ali šte še za tisto poslovno sodelovanje, ki ste ga predlagali pred dvema letoma. Karl Kamr .1 aiMDREJ NOVA? Razširjeni plenum rs zss: Beferma Je spodbudila samoupravljanje Kot smo že poročali v zadnji številki Delavske enotnosti, se je minuli četrtek sestal v Ljubljani razširjeni plenum Republiškega sveta ZSS, da bi razpravljal o perečih problemih samoupravljanja v procesu izvajanja družbene in gospodarske reforme. Uvodni referat o tem vprašanju je na plenumu podal Mitja Švab, predsednik Komisije za samoupravljanje pri RS ZSS. Njegov referat objavljamo danes v posebni prilogi, v »Pogovorih«, v katerih objavljamo tudi razprave štirih diskutantov na plenumu: Petra Polajnarja (Elek-trokovina — Maribor), Pavla Vindišarja (RS ZSS), Marije Vildove (Mura — M. Sobota) in Jožeta Štularja (Sava — Kranj). . V celoti je na dopoldanskem ln Popoldanskem delu zasedanja ^enuma RS ZSS sodelovalo 16 ^ku fantov. Razen že omenjeni* tovarišev so prispevke k azPravi o perečih problemih Soupravljanja v procesu iz-v.a.ianja družbene in gospodarske reforme posredovali še: ^ilan Potrč (Livarna, Maribor), Viljem Ušaj (Salonit — Anhovo), Franc Urevc (predsedstvo RS ZSS), Vinko Trinkaus (Teorija in praksa — Ljubljana), Albin Verdnik (Dravske elektrarne), Milan Pogačnik (predsedstvo RS ZSS), Marjan Rožič (Centralni odbor sindikata industrije in rudarstva), Tilka Blaha (Zveza delavskih uni- r i e e e ! l i Pretesna obleka samoupravljanja Zadnji plenum Republiškega sveta ZSS, posvečen razpravi o razvoju samoupravljanja v procesu izvajanja gospodarske in družbene reforme, ni izgubljal besedi za deklarativno izrekanje za delavsko samoupravljanje. To tudi ni bilo potrebno: samoupravljanje je že tako dolgo naša družbena praksa, je že pognalo tako globoke korenine v našem življenju, da si brez njega ne moremo več zamisliti našega delovnega dneva. Zato plenum tudi ni razpravljal o tem, ali smo ali nismo za samoupravljanje, temveč le o tem, kaj moramo storiti, da bomo s samoupravne poti odstranili vse tisto, kar moti naše delovne ljudi. Danes je jasno, da so nasprotniki samoupravljanja samo tisti, ki jih. moti pravica delavcev, da gospodarijo z uspehi svojega združenega dela. Danes je jasno, da proti samoupravljanju rovarijo samo tisti, ki bodisi ne razumejo socialističnega razvoja naše družbe, ali pa skušajo svojo nestrokovnost in nezmožnost skriti za parolo, češ, če ne bi bilo tega samoupravljanja, potem bi mi že pokazali, kaj znamo ... Dejstvo, da je samoupravljanje najbolj razvito prav v tistih delovnih kolektivih, ki najbolje poslujejo in kjer je Proizvodna disciplina na zavidljivi ravni, demantira parole posameznikov, češ da je samoupravljanje samo oblika Političnega dela, ne pa tudi osnova za racionalno gospodarjenje. V vseh kolektivih, kjer samoupravljanje spoštujejo tako neposredni proizvajalci kakor tudi vodstvo delovne organizacijse je izkazalo, da samoupravljanje ne pomeni nobene ovire, temveč da celo daje najširše 'prožnosti za uveljavljanje sodobne organizacije dela, proizvodne discipline in osebne odgovornosti vsakogar za delo, ki ga opravlja. Gospodarska reforma, ki je sicer res zaostrila pogoje Gospodarjenja, je z druge strani močno okrepila tudi materialno bazo samoupravljanja; danes samoupravljavci sami odločajo že o 69 "/o narodnega dohodka. Oboje, tako zaostreni pogoji gospodarjenja kakor tudi povečanje materialne baze samoupravljanja, je dalo močno spodbudo vsem samoupravljavcem: poglobilo je njihovo odgovornost za upravljanje z vsem tistim, od česar je odvisen njihov današnji in jutrišnji dan. Velika večina delovnih kolektivov je pokazala zrelost skrbnih gospodarjev, ki ne mislijo sanio na danes, temveč tudi na svojo bodočnost. Razprava na plenumu RS ZSS ni idealizirala samo-Pravljanja, temveč ga je osvetljevala v realni luči. Nihče 1 Govoril na pamet: referat je poudarjal tiste premike v samoupravljanju, ki jih je dokazala mnenjska raziskava, delezenci razprave iz delovnih kolektivov pa so govorili o samoupravni praksi njihovih delovnih organizacij, torej opet o dejstvih, ne pa o izmišljenih stvareh. Soglasno nenje vseh pa je bilo. da oblike samoupravljanja za-Lnhia^° Za nie9°vo današnjo vsebino in materialno bazo. far Tekli’ da je samoupravljanje podobno močnemu sel’ mora nostti obleko, katero je že davno prera- slerfIenUm ,e osvetlH samoupravljanje z vseh strani; na-dnn korak sindikatov pa bo konkretna akcija, da sa-oupravljanju damo takšno obleko, ki ga ne bo ovirala vsakdanjem delu. MILAN POGAČNIK B B B B H H B B B B B B B B B B B B B B B B B B B fl B B B B B B H R B m B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B m B B B B 8 B B B m m verz), Jože Šegula (ObSS Ptuj), Štefan Marcian (Sava — Kranj), Franc Kolarič (KIK — Murska Sobota) in Srečko Mlinarič (železarna Jesenice). Izvlečke iz njihovih razprav bomo objavili v naslednjih »Pogovorih«, ki bodo izšli kot priloga Delavske enotnosti. V prihodnjih »Pogovorih« bomo objavili tudi zaključke s plenuma RS ZSS o samoupravljanju oziroma program konkretnih akcij sindikatov za nadaljnjo krepitev delavskega samoupravljanja. Predloge teh zaključkov, oziroma program akcij sindikatov za nadaljnji razvoj samoupravljanja bo pripravila Komisija za samoupravljanje pri RS ZSS na osnovi referata in na podlagi predlogov iz razprave. Le-ta je namreč na različne načine podprla misli, ki jih je v svojem referatu razvijal Mitja Švab, oziroma ni postavila drugačnih idejnih izhodišč. Glede tistih vprašanj, ki pa v razpravi na plenumu niso naletela na enake poglede, pa bo komisija za samoupravljanje po podrobni ponovni razpravi v svojem okviru, na katero bo seveda povabila tudi vse tiste di-skutante. ki zastopajo o teh vprašanjih različna stališča, poskušala doseči enotne poglede. Svoje zaključke bo komisija za samoupravljanje nato predložila v končno sklepanje predsedstvu Republiškega sveta ZSS. ki bo odločalo o programu akcij, katerega bodo slovenski sindikati začeli izvajati za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja. M. P. Šolska vrata so se nepreklicno zaprla do septembra. V zadnjih dneh pouka pa je našemu fotoreporterju vendarle še uspelo smukniti skoznje in napraviti nekaj posnetkov v Poklicni šoli kovinarske stroke v Ljubljani. In priznati je treba, da zadnji dnevi šole niso prav nič omajali delovne vneme. Predavatelji in inštruktorji so zatrdili, da so z učnim uspehom zadovoljni. Sicer pa o tem pričajo tudi letošnji izdelki zadnjega letnika. Ena generacija si je tako zagotovila poklic, če pa si je zagotovila tudi delo, za zdaj še ne moremo ničesar določnejšega reči. ALI JE ZAPOSLOVANJE DELAVCEV V ZASAVJU ZAŠLO V SLEPO ULICO? POBUDA SINDIKATOV Ne bo daleč od resnice trditev, da je problematika brezposelnosti in zaposlovanja eden tistih problemov, ki danes najbolj tišče sindikate v občinah Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Pa ne samo sindikate, tudi druge družbeno-politične organizacije, organe oblasti in nič manj delovne organizacije same. Zato tudi ni naključje, da so v občinskih sindikalnih svetih proučili to problematiko in predlagali ustrezne ukrepe, da so sindikati sami začeli aktivno vplivati na politko zaposlovanja v delovnih organizacijah. Sindikati v Zasavju bijejo plat zvona. In upravičeno, kajti podatki izpričujejo, da ne gre več samo za obroben pojav v intenziviranju gospodarjenja, da je problem že zdavnaj prerasel ne samo v problem nadaljnjega gospodarskega razvoja sleherne od treh zasavskih komun in vseh treh kot celote, temveč da je hkrati prerasel tudi v širši družbeni problem. Sicer pa prepustimo dokazovanje številkam samim: ZAGORJE: po letošnjih podatkih je število brezposelnih v primerjavi z zaposlenimi doseglo 2,2 ®/o; medtem ko je zaposlenost do reforme rasla po povprečni stopnji 3,3 ”/e. zaposlenost po letu 1965 nezadržno pada — tudi v prvih petih mesecih letos je upadla! če pa bi upoštevali tudi tiste, ki se hočejo zaposliti, niso pa evidentirani pri zavodu za zaposlovanje, pote1*1 je odstotek brezposelnih že lani presegel 5 ®/o števila zaposlenih v komuni. TRBOVLJE: po letošnjih podatkih je samo število prijavljenih brezposelnih v primerjavi z zaposlenimi doseglo 6,2 «/o. HRASTNIK*- število brezposelnih v primerjavi z zaposle-mmi je po letošnjih podatkih doseglo 2,9 °/o, čeprav tudi ta odstotek zajema samo evidentirane brezposelne. Za 92 prostih aIi izpraznjenih delovnih mest se poteguje 264 kandidatov! .Res je, da v zasavskih delov-mb organizacijah do večjega odpuščanja delavcev če ni pri- šlo, da so v delovnih organizacijah reševali morebitno odvečno število delavcev skozi naravno selekcijo in tako, da so enostavno zapahnili vrata kolektivov. S tem pa seveda še ni rečeno, da bo tudi v prihodnje že sama naravna selekcija pomenila rešitev. Toda kljub vsemu in morda ravno zaradi tega se preteče zastavlja vprašanje, kaj s tistimi, ki se bodo še želeli zaposliti, kam z naravnim prirastkom prebivalstva, ki se bo po končanem šolanju želel zaposliti in si zagotoviti eksistenco. Da gre v resnici za grozeče vprašanje, dokazuje podatek hrastniških sindikatov. Do konca letošnjega leta nameravajo vse delovne organizacije v tej komuni povečati število zaposlenih le za 32, potem pa do leta 1970 nič več! Naravna fluktua-cija naj bi v hrastniški občini sprostila 60 delovnih mest, medtem ko bo znašal predvideni naravni prirastek mladine, ki bo iskala zaposlitev, letos 200, v naslednjih letih pa 181, 200 in 247 mladih občanov. Seštevek letnih presežkov znaša tako do leta 1970 820 kandidatov ali 19,2 odstotka v primeri s sedanjim številom zaposlenih. Toliko, če seveda ne upoštevamo tudi tistih občanov, ki se bodo tudi v (Nadaljevanje na 11. strani) mercofor SOBOTA, 1. JULIJA 1967 Št. 25, leto XXIV d 367 V G / V 7 dni v sin dihalih IZ RAZGOVORA NA OBČINSKI SKUPŠČINI IN SINDIKALNEM SVETU V RADOVLJICI Za razvoj je treba ustvariti pogoje V Radovljici sami priznavajo, da je treba njihovo komuno prišteti med tista turistična področja, kjer je razvoj turizma precej zaostal za možnostmi. Zato je pred nedavnim na pobudo občinskega sindikalnega sveta sprejela občinska skupščina nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi naj bi pospešila gradnjo turističnih objektov In tako povečala delež turizma v dohodku občine. Za razgovor o teh ukrepih smo prosili načelnika oddelka za finance občinske skupščine Radovljica Ludvika Dobravca in predsednika občinskega sindikalnega sveta Jožeta Vidica. Načelnik oddelka za finance radovljiške občinske skupščine Ludvik Dobravc nam je pojasnil: »2e nekaj časa smo opažali, da razvoj turistične dejavnosti ni tak, kot bi si želeli, saj dohodek od turizma pomeni le 8 odstotkov celotnega dohodka občine. Že ta podatek priča, da zelo slabo izkoriščamo naravne prednosti, ki jih imamo v tej panogi gospodarstva. Res pa je tudi, da sedanji ostri kreditni pogoji, zlasti visoke obresti in pa kratki odplačilni roki, zavirajo gradnjo turističnih in gostinskih objektov. In prav na tem področju se je občinska' skupščina tudi odločila, da uveljavi ukrepe, ki bi pospešili razvoj turizma in gostinstva. Tako smo na primer sklenili, da nove objekte oprostimo plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča, nato prispevka od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in plačevanja obresti na poslovni sklad. Vse to pod pogojem, da gre za gradnjo gostinskih in turističnih objektov A in B kategorije, torej objektov, ki nudijo celotne gostinske in hotelske usluge. Ti ukrepi naj bi. kot rečeno, zainteresirali delovne organizacije za nove investicije v turizem in gostinstvo na območju naše. komune. Mimogrede še to, sklenili smo, da veljajo te bonitete tri leta od dneva, ko začne nova investicija obratovati. Ker pa ima tudi zasebni sektor odločilen pomen na razvoj turizma, smo skušali tudi zasebnike stimulirati. Tako že dve leti pri odmeri davčnega pavšala zasebnikom upoštevamo del njihovih vloženih sredstev za modernizacijo gostinskih kapacitet.« In zdaj prisluhnimo še mnenju predsednika občinskega sindikalnega sveta v. Radovljici Jožeta Vidica: »Turizma nedvomno ni mogoče razviti preko noči, toda ukrepi, ki jih je sprejela občinska skupščina, naj bi v daljšem časovnem razdobju vendarle bi^ stveno pospešili razvoj te panoge gospodarstva. Prizadevamo si tako pospešiti gradnjo novih turističnih in gostinskih kapacitet ter povrniti Bledu in njegovi okolici sloves letoviškega kraja, kot ga je imel pred zadnjo vojno. Ob že uveljavljenih ukrepih pa proučujemo tudi možnost za uvedbo nekaterih drugih. Tako na primer razmišljamo o tem, da bi gostinske in turistične organizacije za določen čas oprostili plačevanja občinskega prometnega davka. Občina bi se sicer tako za določen čas odrekla dotoku znatnega dela sredstev v svoj proračun, vendar pa bi se tak ukrep kasneje prav gotovo bogato obrestoval. Spričo intenziviranja industrijske proizvodnje se že še bolj pa 'se še bo, zaostruje problem odvečne delovne sile. V sindikatih sodimo, da bomo najhitreje in tudi najceneje zagotovili nova delovna mesta zlasti v terciarnih dejavnostih. Zato je tudi pospešen razvoj turizma za občinsko gospodarstvo še toliko pomembnejši!« • V. G. Ob zaključku redakcije © ŽALEC: V torek popoldne se je sestal na razširjeno sejo plenum občinskega sindikalnega sveta v Žalcu, da bi proučil nekatera vprašanja o organizaciji, vsebini in metodah dela sindikatov. Za osnovo tej razpravi je služila mnenjska raziskava republiškega sindikalnega sveta o vlogi in pomenu, ki jo članstvo danes pripisuje sindikatom, dopolnjena pa je bila seveda tudi s podatki iz občinske analize ter s številnimi pogledi na delo sindikatov med članstvom v žalski občini. Ker nam tokrat že zaključtna redakcija lista ne omogoča, da bi obširneje spregovorili o ugotovitvah in stališčih s te seje plenuma žalskih sindikatov, bomo komentaričen zapis o njej in o nekaterih pogledih priobčili v prihodnji številki Delavske enotnosti. Mimo tega pa so žalski sindikati sprejeli tudi sklep, da začno s široko akcijo za zbiranje pomoči žrtvam imperialistične agresije in da bodo pozvali članstvo v podružnicah, naj nameni žrtvam te agresije najmanj enodnevni osebni dohodek. B. nama oehzseeei NAJVECJA VELEBLAGOVNICA v SLOVENIJI VAS VABI, DA JO OBIŠČETE Obiščite tudi naši poslovalnici, ki sta tudi v središču Ljubljane: blagovnico s stanovanjsko opremo pri Tromostovju (Wolfova 1) in blagovnico konfekcije »Elita«, Čopova ulica 7 ALI POSTAJA PRI NAS BREZPOSELNOST 2E DRUŽBENI PROBLEM ALARM OB (ŠE) PRAVEM ČASU M a rob skupščini republiške skupnosti za zaposlovanje Ze v naši akciji »ZAPOSLOVANJE« smo opozorili na problem brezposelnih delavcev, zlasti strokovnjakov ter mladine, ki zaključuje šolanje. Na resnost tega problema pa je še bolj pokazala zadnja skupščina republiške skupnosti za zaposlovanje, ki je bila minuli petek v Ljubljani. Tako kot direktor republiškega Zavoda za zaposlovanje Rudi Mahkota v svojih uvodnih mislih, so tudi člani skupščine v razpravi načeli mnoga vprašanja zaposlovanja in hkrati skušali najti tudi nekatere odgovore nanja. Tako na primer: ali je v sedanjih razmerah potrebno z zakonskimi določili usmerjati zaposlovanje? Kdo naj določi kriterije pogojev, ki jih mora imeti sleherni nezaposleni, da bi lahko dobil delo? Ali je treba uvesti obvezno prijavljanje vseh nezaposlenih pri zavodih za zaposlovanje, kar doslej ni bilo nujno? Razen tega pa so se člani skupščine republiške skupnosti za zaposlovanje znašli tudi pred vprašanjem, kako zagotoviti sredstva za nadomestila nezaposlenim, saj se bodo komunalni zavodi za zaposlovanje, kot napovedujejo, ob koncu leta znašli v precejšnji finančni stiski. Število brezposelnih delavcev v naši republiki namreč iz dneva v dan narašča, viri financiranja pa so ostali eriaki kot v časih, ko je bilo pri komunalnih zavodih za zaposlovanje prijavljenih le nekaj deset brezposelnih delavcev, največkrat delovnih invalidov. NEKAJ DESET TISOČ BREZPOSELNIH DELAVCEV? Iz podatkov, ki jih povzemamo z minule skupščine republiške skupnosti za zaposlovanje, pa je jasno razvidno, da je med trenutno 14.000 prijavljenimi brezposelnimi delavci v Sloveniji večina takih delavcev, ki imajo srednjo, višjo ali visoko strokovno izobrazbo. Slišati je bilo celo pripombo, da bi bila številka brezposelnih delavcev v Sloveniji vsaj še enkrat tolikšna, če bi področni zavodi ža zaposlovanje vse delavce brez dela uspeli registrirati. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se lahko primeri, da bo treba v naslednjih nekaj mesecih k 14.000 prijavljenim brezposelnim delavcem v Sloveniji prišteti še blizu 9000 dijakov, ki bodo končali srednje strokovna šole in gimnazije, nato blizu 2000 absolventov višjih in visokih šol ter najmanj 9000 učencev iz osnovnih šol, ki se bodo želeli zaposliti. Ob vsem pa seveda ne gre prezreti tudi dejstva, so opozorili člani skupščine, da se bo letos vrnilo iz tujine nekaj tisoč slovenskih delavcev zavoljo gospodarske recesije v nekaterih evropskih državah, zlasti pa v Zahodni Nemčiji in Avstriji, kjer je največ naših delavcev. Slednjič: za- skrbljujoče je tudi to, da mimo vsega tudi številna podjetja napovedujejo precejšnje odpuščanje zaposlenih, ker so se znašla v hudih gospodarskih težavah. In če te napovedi drže, lahko pričakujemo, da se bo znašlo na cesti še nekaj tisoč delavcev. SAMO UGOTAVLJAMO, NIČESAR PA NE UKRENEMO Minulo skupščino republiške skupnosti za zaposlovanje lahko štejemo za uspešno le toliko, da so si njeni člani prizadevali najti vsaj delen odgovor na vprašanje, kam s tolikšnim številom brezposelnih delavcev, in se hkrati zavzeli, da bodo v predlogih pristojnim organom zastopali stališče, da je treba čimprej uvesti družbeni nadzor nad usmerjanjem zaposlovanja v naši republiki, saj so sedanje razmere na tem področju že nevzdržne. V prihodnje se je namreč treba odločiti, so menili člani skupščine, ali naj bo zaposlovanje še naprej skrb le posameznih zavodov za zaposlovanje, ali pa je to dolžnost celotne družbe, ki pa prav gotovo ne more biti ravnodušna do naraščajoče brezposelnosti. Na skupščini republiške skupnosti za zaposlovanje pa kljub temu nismo slišali jasnejšega odgovora, kam s tolikšnim številom brezposelnih delavcev, predvsem pa tega, kam z mladino, marveč je razprava, kot že ničkolikokrat doslej, ostala le pri ugotavljanju dejstev, bolje- rečeno, pri statističnem prikazovanju številk o brezposelnosti, le malo pa je bilo govora o konkretnih rešitvah, ki bi problem brezposelnosti vsaj ublažile. KAKO SE RADI DRŽIMO STARIH NAVAD? A kljub temu, da zadnje čase na najrazličnejših sestankih družbeno političnih organizacij pa tudi preko tiska resno opozarjamo na problematiko zaposlovanja, delovne organizacije še zmeraj zaposlujejo delavce le na osnovi trenutnih potreb in v glavnem le tiste, ki imajo v podjetju kolikor toliko trdne zveze. In prav zavoljo takšne nesmotrnosti v zaposlovanju večine slovenskih delovnih organizacij se dogaja, da še zmeraj prej dobijo delo nekvalificirani delavci kot pa strokovno usposobljeni. O tem zgovorno pričajo podatki, da je od 2146 delavcev, kolikor jih je bilo v Sloveniji v zadnjih dveh mesecih na novo zaposlenih, kar 70 odstotkov nekvalificiranih delavcev, 23 č/e kvalificiranih, 5,5 odstotka v srednjo strokovno izobrazbo in le 3,5 odstotka delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Še slabša pa je socialna struktura 2146 na novo zaposlenih delavcev v zadnjih dveh mesecih, saj se močno nagiba v korist delavcev z izrazito kmečkih področij. Delovne organizacije, ki zaposlujejo te delavce, pa zagovarjajo tako svojo kadrovsko politiko, ker so dosti manj zahtevni pri osebnih dohodkih kot tisti, ki jim je zaposlitev edini vir dohodka. Takšno politiko zaposlovanja delovnih organizacij so člani skupščine republiške skupnosti za zaposlovanje ostro kritizirali in se hkrati upravičeno vprašali, ali so ob tem zavodi za zaposlovanje v tej obliki še potrebni, če praktično nimajo skoraj nobenih možnosti, da bi Kinematografsko podjetje Kranj čestita za 4. julij dan borča aaa/wnaaaaaaaaaa/vww\aAA^ Potreben je močan sindikat Kakor so poudarili na ne-davnem ustanovnem občneth zboru sindikata delavcev prometa in zvez za Goriško, ko-lektivi z območja ajdovske, goriške in tolminske komune, ki jih združuje ta sindikat, 8 zadnjem obdobju niso postavljali vprašanj o potrebnost svoje organizacije. Menijo namreč, da so sindikalne podružnice že doslej opravičile sv o) obstoj zlasti z aktivnostjo pri razreševanju ekonomskih problemov svojih kolektivov, z razvijanjem in poglabljanjem samoupravnih odnosov, s skrbjo za družbeni standard in končno s prizadevanji, da bi zagotovile do-g sledno spoštovanje interne < zakonodaje. Z Vendar pa so udeleženci Z občnega zbora poudarili, da 8 i sedanjih težkih pogojih gospo-• darjenja potrebujejo še boli učinkovit sindikat! Veliko )e SiSjrsiaBfS* sss; č «»*> >•»""> » slovan ja. Zategadelj je toliko bolj upravičena zahteva članov skupščine republiške skupnosti za zaposlovanje, da bi zaposlovanje začeli čimprej usmerjati tudi z nekaterimi zakonskimi določili. MILAN ZIVKOVIC imm ... da nameravajo v Trbovljah do leta 1970 zgraditi na Trgu revolucije nov trgovsko-poslovni center ter nov hotel; ... da so v'zadnjih 4 letih v Hrastniku porabili 698 milijonov S-din za gradnjo objektov družbenega standarda, največ za gradnjo zdravstvenega doma, novih trgovin in za ceste; ... da v zadnjih letih lepo napreduje-' inozemski turizem, saj se je število prenočitev povzpelo v Sloveniji od 1,026.706 v letu 1963 na 1,771.158 v minulem letu; ... da je bilo v našem turizmu v letu 1965 le za 2 °/o več domačih prenočitev kot v letu 1964 in da smo v minulem letu'zabeležili na tem področju velik padec. Slovenija je namreč realizirala le 2,068.676 »domačih prenočitev«, kar pomeni, da se je število prenočitev zmanjšalo za celih 21 "to; Ž ! i uvajajo številne tehnološke iz- \ XX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\X\XXXXXXXXXXXXXXXXXX I postojnskih gospodarskih organizacij ter prišel do zaključ- boljšave. ka, da je v okviru teh ter re- Razprave, ki so se začele ž formnih prizadevanj potrebno y sindikalnih organizacijah, ? tudii okrepiti delo in vlogo naj bi pripomogle k dogovoru ^ POSTOJNA: sindikata. Pred gospodarskimi jlanstva sindikalnih podru- * organizacijami postojnske ob- rje, kako se bo vključilo v $ čine so namreč v tem letu za- prizadevanja za čim boljše go- i jih ob vseh drugih uspehih niso mogli uresničiti ali pa s0 pri tem ostali le na pol pota• Prav zaradi tega, da bi ustvarili zares vsestransko učinkovito organizacijo, naj bi 8 bodoče novi sindikalni odbot skupaj s sindikalnimi podružnicami skrbel predvsem krepitev zaščitne funkcij6 svoje organizacije in za nadaljnje intenziviranje gosp0' darjenja. Samo tako bi s6 kolektivi prometa in zvez Goriškem, ob sočasnem P°' glabljanju samoupravnih odnosov, lahko spoprijeli tudi 1 družbeno nekoristno konkurenco med posameznimi Pr0' metnimi dejavnostmi, ki dan' danes samo zmanjšuje V°' slovne uspehe podjetij in tak° tudi neizbežno vpliva na žic Ijenjsko raven zaposlenih' Sindikalni delavci so prep1^' čani, da bi v tem lahko tud uspeli, če bodo znali bolj z®' interesirati tudi strokovnja'■he\ ki jih bo kajpak treba tud* nagrajevati po delu, ne pa sa mo po času, ki ga prebijejo 710 delovnem mestu. Zaščitna vloga sindikojj! pa se ne kaže zgolj v skr8. za boljše gospodarjenje, ki vpliva tudi na višino osebn dohodkov. Mehanizacija t nih modernizacija vseh prome dejavnosti, zlasti pa PTT Pr° meta in železnice, že zdaj "... jeta slutiti, da bo v najbb-t prihodnosti prišlo do odveč _ delovne sile. Po mnenju nega zbora v teh obi' primerih hi bi smeli dovoljevati, da bi Ijetja enostavno odločen Z za odpuščanje delavcev. Raf- htevne 'naloge, saj skoraj v spodarjenje. Ker pa tudi v ? vseh kolektivih uresničujejo mnogih gospodarskih organi- ^ , „ , . številne ukrepe, ki bodo pri- zacijah v postojnski občini za- Liani sindikalnih podruz- pomoglj k izboljšanju pošlo- radi pomanjkljivega notranje-nic v delovnih organizacijah vanj a. V Javoru v Pivki na ga informiranja delavci marsi-postojnske občine nameravajo primer izboljšujejo organiza- kdaj ne vedo dovolj o gospo-v naslednjem obdobju raz- cijo dela, prizadevajo si iz- darjenju v njihovih kolektivih pravi j ati o tem, kako v kolek- boljšati. kvaliteto proizvodov, —■! izkušnje pa razkrivajo, da o vi h uresničujejo letošnje in iščejo rr^ožnosti za večje d proizvajalci če dobro po-proizvodne načrte in ukrepe, vključevanje v mednarodno znajo naloge, bolj prizadevajo ki so si jih zastavili v okviru delitev dela. Letos bo kolektiv za njih uresničitev — naj bi reformnih prizadevanj. V ne- Javora izvozil za 1 milijon bila dolžnost sindikalnih or-katerih delovnih organizaci- 700 tisoč dolarjev svojih proiz- ganizacij v teh pogovorih sejah, kot npr. v Javoru v Piv- vodov, v naslednjih letih pa znaniti člane kolektivov tudi z 8 ki, so taksno razpravo že or- želi izvoz občutno povečati. osnovnimi letošnjimi proiz- ž ganizirali, drugod pa jih pri- V podjetju LIV se želijo vodnimi nalogami. ^ rejajo prav v teh dneh. izviti iz težav, ki so jih pri- Pobuda plenuma občinske- { K taksni razpravi o gospo- vedle v prisilno upravo. Glav- ga sindikalnega sveta v Po- 2 darjenja in uresničevanju le- na naloga je modernizacija stojni je brez dvoma dobra * j čim -. .- in tosnuh proizvodnih nalog je proizvodnje, ker so stroji za- Sindikalne organizacije se bo- % - g n™be IZi le tako se b°d° sindikalne organizacije v po- stareli m tudi prostori, v ka- do tako uveljavile na širšem t Q brazbe- kaitl le tak0 stojnski občini spodbudil ple- terih delajo, niso primerni, področju, takšno njihovo de- \ podjetja xx--!- J-’-,vcey. ~ A. no nasprotno: vse takšne P . mere bi morali predvio vnaprej, pravočasno pothis v na prekvalifikacijo delavC ^ in na odpiranje novih hih mest. Tudi na Gorišk namreč močno primat1!* f šolanih in sposobnih ha°r , Zato se mora tudi sindt zavzeti, da delavci pridejo sveta °Obči*Sa sve^'^3^05^ ^°^e™^za<^ia j® Slavna nalo- lo pa bo seveda, če bo stalno. | ■ A,,™ « samoupravljanja. S. K. z -.xxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx«xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx«xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx brazbe, kajti le tako »=• : povečale njihove možnosti, obdržijo sedanja delovna 1 sta in da bodo laže dobih ,aze ul/V.-- -m modernizo lo, če bi zaradi in mehanizacije prometa rali zapustiti sedanja delo mesta. 'm •7 dni v sindikatih- sirasitiiNO Dogovor o sodelovanju K«t smo že poročali, se je ves minuli teden mudila v Slo-yeni.ii delegacija regionalnega komiteja Konfederacije svobodnih italijanskih delavcev (CGIL) Za Emiilio-Romagno. Med bivanjem pri- našo so italijanski go-ste obiskali občinska sindikalna vodstva v Kranju, Velenju 111 Mariboru, minulo soboto pa So imeli še zadnje razgovore s Predstavniki republiškega sveta ~Veze sindikatov za Slovenijo. Med drugim so se pogovarjali ? Predstavniki slovenskih sindikatov o oblikah nadaljnjega Medsebojnega sodelovanja, To-yariš Branko Babič, predsednik komisije za mednarodne stike Pri republiškem svetu Zveze ^ndikatov za Slovenijo, je o tern sodelovanju povedal naslednje: »Dogovorili smo se, da bomo v jeseni vrnili obisk regionalnemu komiteju italijanskih sindikatov CGIL za pokrajino Emilio-Rovnagno. Mimo tega pa bomo obojestransko sodelovanje med ^venskimi sindikati in sindi-,.ati omenjene italijanske pokrade razširili še •Pčja. na druga pod-Zlasti bomo organizirali specializirane obiske tako italijanskih kot naših sindikalnih delavcev na ravni strokovnih Sindikatov delavcev kmetijstva, storitvenih dejavnosti ali gradbeništva. Obojestransko sodelovanje pa bomo razvili tudi bled posameznimi italijanskimi . našimi delovnimi organizacijami predvsem s področja kmetijstva, gostinstva In turizma.« Vodja italijanske delegacije, ?■ .ie bila tokrat prvič pri nas, In generalni sekretar regional-boga komiteja CGIL za Emilio-rPmagno Marcello Sighinoilfi pa J® ob zaključku obiska za naš llst izjavil naslednje: »V vašem samoupravnem si-steinu ste združili ekonomsko in Politično demokracijo. To je še Posebej poudarjeno v subjektiv-V1 _ Vlogi vaših delavcev pri od-o«anju o vsem, x> lastnih in yupnih interesih. V delegaciji ^la Pre(lslavr,iki različnih de-o ^skih strank in preseneča nas, a Vaši delavci sproščeno in aPlostojno odgovarjajo na vsako direktno vprašanje. Prepri-CaU smo se. kako je jugoslovanska pot v socializem resnično dvagocena izkušnja za vse de-•avsko gibanje na svetu.« R. 2. VLADO VODOPIVEC: iiiii zaključnih razgovorov predstavniki pokrajinskega vodstva CGIL Emilia-Romagna predstavniki republiškega sindikalnega sveta PREDSTAVLJAMO PREDSEDNIKA ZA ŽELEZNIŠKO META IN ZVEZ TOV. SLAVKA SUKLJETA DEJAVNOST PRI RO PRO- Dela še se bo zmanjkalo Slavko Šuklje mi je najprej razlagal, kako težko so železničarji ob prejšnji organizaciji sindikalnega dela skupno temeljito obravnavali svoja specifična vprašanja. O kaki sistematiki ni bilo govora, kajti na republiški sindikalni odbor je hkrati pritiskalo še S drugih panog — vsaka s svojimi potrebami in težavami. Nato sva prešla na naloge novoizvoljenega pododbora. #11111 Na svojem prvem sestanku ste posvetili precej časa temeljnim gospodarskim problemom železnic in podprli izhodišča bodoče politike jugoslovanskih železnic, ki so jih predlagali direktorji železniških transportnih podjetij in predstavniki najvišjih skupin organov. Ali se nameravate enako skrbno ukvarjati z življenjskim standardom železničarjev, z njihovimi delovnimi pogoji in z brezposelnostjo, če se tudi v železničarskih vrstah poveča? Predvsem bi poudaril, da ne gre za slepo podpiranje železniškega upravnega vodstva, ampak za nujo. Železnica je go- limi! ZA VAŠ OKUS LE m v>, - Zahtevajte jo v vaši trgovini! iiiBiiBiimiiiuiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiinuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii spodarska panoga, ne javna služba, od našega dobrega ali slabega gospodarjenja je odvisen življenjski standard železničarjev oziroma članov našega sindikata. Naš pododbor bo zato podpiral boljšo organizacijo dela in usklajevanje tarifne' politike ... Rešilo nas ne bo podra-ževanje prevozov, ampak konkuriranje drugim transportnim podjetjem, ki nam zmanjšujejo promet. Skupno jih bomo iaže in bolje reševali, kakor vsako podjetje zase. To velja za vsa druga vprašanja, ki so si podobna v celotni mreži železniških transportnih podjetij in v podjetjih, ki opravljajo usluge za nas — popravljajo vozila, vzdržujejo proge itd. Delovni čas je večinoma že dobro urejen. Po dvanajstih urah dnevnega dela sledi dvanajsturni počitek, po nočnem turnusu pa železničarji počivajo 48 ur. Urejene pa so tudi bival-nice in prehrana med delom. Poskusili bomo doseči še beni-ficiranl pokrajinski staž. Socialno zavarovanje temu ne nasprotuje, pač pa še ne vemo, kako bi pokrili denarno razliko v dajatvah iz prejšnjih let. Železnica bi morala prispevati več v ■»okojninski fond' za bonifikacijo. Danes ste sklenili, da vaša plansko - kadrovska služba v Združenem podjetju sestavi dolgoročni kadrovski program. Ob modernizaciji dela in intenzifi-kaciji pričakujete, da nekaterih profilov delavcev ne boste več potrebovali, potrebovali pa boste drugačne strokovnjake. Solidarnost in socialnost je pri železničarjih že tradicionalna, ali boste to hvale vredno tradicijo nadaljevali? Pri nas je bil kruh vsem dobrim delavcem zagotovljen do pokojnine. Zavarovati pa se želimo tudi v prihodnje pred odpusti. To preveč boli. . Smo za aktiviranje rezerv v ljudeh, hkrati- pa se čutilno moro1 no dolžne, da odvečne železničarje prekvalificiramo ali pa da jih razporedimo na izpraznjena mesta. Glejte, ko je bil ukinjen kosovec na relaciji Ljubljana— Beograd, je bilo na železniški postaji Ljubljana-Moste hkrati 300 železničarjev odveč, pa smo 250 že preskrbeli delo; med preostalimi je precej kmetov, ki so delali en teden na železnici, en teden na kmetiji ... Eksistenčno niso ogroženi... Misliti pa je treba naprej. Železnica se mora modernizirati, modernizacija pa poleg večjih ekonomskih učinkov prinaša tudi neprijetnosti: manj človeških rok potrebuje. Ali se strinjate, da je novi republiški sindikalni pododbor dobro zastavil delo? M. K. XWXV\.X>SXWXXVNXWVOXSX<\XX Pravna posvetovalniesi DE m • Vprašanje: R'‘ta 1964 sem se javil na razpisano vodilno delovno mesto spr - ‘ka tehničnega sektorja in bil na to delovno mesto tudi Čela'61- IzP°lnieval sem vse razpisane pogoje. Od takrat dalje k0,ani ,na tem delovnem mestu, vendar sem bil imenovan le V^jršiiee dolžnosti načelnika tehničnega sektorja in sem sc vst(| 0 vršilec dolžnosti, čeprav je preteklo skoraj štiri leta od iti0 lla na delo. Ker delo uspešno opravljam, menim, da bi zlasC i iti imenovan za načelnika in ne le za vršilca dolžnosti, „od‘ker niti statut niti pravilnik o delovnih razmerjih našega delov a nc Predvidevata imenovanja vršilcev dolžnosti; za moje Pravi110 mes‘o do leta 1970 ni predvidena reelekcija. Ali imam £co zahtevati imenovanje za načelnika? H. S. — CELJE, čeljiju, s1;e izpolnjevali vse pogoje razpisa za delovno mesto na-s prKa tehničnega sektorja in ste bili sprejeti nanj v skladu hher.n Dis?nim Postopkom, menim, da ni razloga, da ste bili - - n Va'ni le za vršilca dolžnosti. Tudi funkcija vršilca dolžnosti Sploh .'de na to, da v splošnih aktih vaše delovne organizacije hedoaVriPredvidena za vaše delovno mesto — ne more trajati v hačejt!6,/" ^at° menim, da vam dejansko in pravno gre naziv javili ltoa tehničnega sektorja, za katero delovno mesto ste se na ,razPis in bili brezpogojno sprejeti. ^dlžnouf^ nobene zakonite osnove za imenovanje za vršilca Ppravn m vam svetujem, da zahtevate od pristojnega samo-l^čbo ega °rsana vaše delovne organizacije, da vam izda odštevat delovno mesto načelnika. Obenem imate pravico, da a‘te razliko v osebnem dohodku, če ste z imenovanjem za Samoupravljanje, reforma in delovna razmerja Samoupravno pravo delovnih organizacij nastaja ob pravu širših družbenih skupnosti — federacije, republike, občine — kot temu povsem enakovredno pravo. Potreba, da širša družbena skupnost s svojimi pravnimi normami zagotavlja enotnost sistema, enakopravnost delovnih ljudi ipd., bo še dolgo obstajala in kvaliteta teh norm je pogoj za nastajanje kvalitetnega samoupravnega prava delovnih skupnosti. Pod kvaliteto pa razumemo po eni strani jasnost, preciznost in dognanost pravil »državnega prava«, po drugi strani pa takšno vsebino teh pravil, ki ne posega v podrobnosti in posebnosti medsebojnih odnosov in ki jih lahko najbolj uspešno rešuje samoupravno pravo. Temeljna pravila o tem, na kakšen način in v kakšnih pogojih lahko delavcu preneha članstvo v delovnih organizacijah, sodijo v temeljno zakonodajo, katere pa so tiste hujše kršitve delovnih dolžnosti, ki imajo za posledico izključitev iz delovne skupnosti, pa je različno na primer v rudarskih podjetjih, v transportnih organizacijah, v trgovskih in gostinskih podjetjih itd. To pomeni, da si more svojim posebnostim primeren kodeks delovnih dolžnosti in način sankcioniranja določiti delovna organizacija sama, ker za vse različne delovne organizacije tega temeljna zakonodaja niti določiti ne bi mogla, poleg tega pa je to vprašanje samoupravnega dogovora, kaj bo delovna organizacija obravnavala kot težjo kršitev delovnih dolžnosti in kako bo to kršitev sankcionirala. Toda čeprav nekateri trdijo, da bi moralo biti pravo širših družbenih skupnosti bolj podrobno in da zgolj okvirne in načelne norme povzročajo subjektivizem, nejasnost in nered, je slika drugačna, če si ogledamo, koliko je teh predpisov veljavnih in kakšni so po svoji vsebini. Za področje delovnih razmerij velja trenutno 247 različnih predpisov — zakonov, navodil in pravilnikov — ki so jih izdali zvezni ali republiški organi. V podrobnostih gre za naslednje predpise: © 82 je splošnih predpisov o delovnih razmerjih, o osebnem dohodku, o evidenci, o strokovnem izobraževanju, ki so jih izdali zvezni organi. Od tega je 12 zakonov, vse ostalo pa so pravilniki, navodila in drugi izvršilni predpisi. • Republiških predpisov z isto vsebino je 13, od tega 8 zakonov, ostalo pa so izvršilni predpisi. • Zveznih predpisov splošnega značaja, ki se nanašajo na zaščito pri delu je 62, od tega 5 zakonov, ostalo pa so izvršilni predpisi. • Zveznih in tehničnih predpisov, ki obravnavajo zaščito pri delu je 90, od tega 1 zakon, ostalo pa so pravilniki in navodila. Ti podatki dovolj očitno izpričujejo, da imamo opravka s hiperprodukcijo pravnih predpisov, ki jih izdajajo predvsem zvezni organi, v večini pa gre za izvršilne predpise k posameznim zakonom. Ob takem velikanskem obsegu pravnih norm, ki se med seboj dopolnjujejo pa tudi nasprotujejo, se kaj hitro izpreminjajo, je utemeljena ocena, da je državna pravna intervencija še zelo močna. Prav tako pa je točna ocena, da takšna intervencija omejuje nastajanje samoupravnega prava, povzroča njegovo stagnacijo, ker prava poplava predpisov zmanjšuje interes neposrednih proizvajalcev in njihovo prizadevanje za iskanjem lastnih kvalitetnih pravnih pravil. To tembolj zaradi tega. ker velik del vseh teh predpisov — od temeljne zakonodaje do izvršilnih predpisov — »dirigira« vsebino samoupravnega prava, saj predpisi določajo in obvezujejo delovne organizacije ne samo. kaj, temveč tudi kako naj določena vprašanja normirajo s svojimi splošnimi akti. Zelo znan pojav je široko prepisovanje vseh vrst državnih predpisov v splošne akte delovnih organizacij. Ta pojav ima svoj neposredni vzrok v razmerah, ki vladajo na področju zakonodaje in državnih izvršilnih predpisov. Obširna zakonodaja in dopolnilni predpisi včasih dobesedno silijo delovno organizacijo v to, da prepisuje tekste zakonov in pravilnikov in s tem polni svoje samoupravne akte, po drugi strani pa spet delovne organizacije težijo, da v splošnih aktih zaseže j o in na neki način »kodifici-rajo« vse nanje se nanašajoče predpise državnih organov. Prav slednje navajajo delovne organizacije največkrat kot opravičilo za prepisovanje ter pri tem še pristavljajo, da si le tako lahko omogočijo pregled nad vsemi predpisi, ki se nanašajo na delovno organizacijo in ki jih obvezujejo. Hiperprodukcija državnih predpisov povzroča tako hiperprodukcijo. obsežnost in nepreglednost notranjih predpisov. Nastaja tako druga skrajnost, da ima, denimo, srednje velika organizacija 27 različnih pravilnikov, med katerimi naipfosežnejšpdosega približno 600 členov. Razumljivo je, da ob taki množici notranjih predpisov nima pregleda nad vso vsebino teh aktov niti strokovni pravniški kader v delovnih organizacijah, kaj šele, da bi ga imeli neposredni proizvajalci. Poleg tega pa to niso več samoupravni normativni akti. temveč priročniki veljavnih pravnih norm, v katerih je pretežna vsebina prevzeta iz državnih predpisov, med njimi pa samo izjemoma ter sem in tja vstavljene zares izvirne samoupravne norme. Pri iskanju in odpravljaniu vzrokov deficitnosti samoupravnih aktov je zaradi tega treba začeti pri »državnem« pravu. Temeljni zakon o delovnih razmerjih predstavlja v tei problematiki samo eno od vprašanj, ki pa ie mani vprašanje koncepcije kot je vprašanje določenosti, pravne dognanosti in jasnosti. /^y\ZVA^VNZVN/NZVV\AAyNAZV\ZNAZ\/V%/'V‘VV%/xyN/\AZVVN/\AVV*V*S/X/N/VN/NAZsZVNZSyVV,VVkZ vXXVXXX>XNX>NSNX>X>V>X vršilca dolžnosti prikrajšani na osebnem dohodku. Kolikor delovna organizacija vaši zahtevi ne ugodi, imate možnost uveljavljati svojo pravico do delovnega mesta in osebnega dohodka po sodni poti. M. LIPUŽIC © VPRAŠANJE: Sem invalid I. kategorije. Imam hud artritis. Iz Avstrije bi si rad nabavil majhen avto. Ali bi ga lahko dobil brez carine. E. G. — KRANJ Avtomobila ne boste mogli uvoziti brez carine, ker carinski zakon (Uradni list SFRJ, št. 24/59, 13/63. 15/67). kakor tudi zakon o carinski tarifi (Uradni list SFRJ, št. 34/65, 8/67) ne določata nobene izjeme za delovne invalide. M. VEHOVEC TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE NA POTOVANJU, IZLETU, DOPUSTU, POD ŠOTOROM, V AVTOMOBILU, POVSOD NAJ VAS SPREMLJA ZELO PRAKTIČNA POTOVALNA APOTEKA IZDELEK TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE BOLJE POTOVALNA APOTEKA BREZ POŠKODBE. KAKOR POŠKODBA BREZ POTOVALNE APOTEKE Is naše družbe CELJSKI SINDIKATI O AKTUALNIH PROBLEMIH VARSTVA PRI DELU ZAOSTRITI OSEBNO ODGOVORNOST ZA VARNO DELO 9 Letno stanejo nesreče celjsko družbeno skupnost* 10 milijard starih dinarjev # Razen smrtnih primerov imajo vsako leto 100 novih delovnih invalidov 9 Na 100 aktivnih zavarovancev imajo na celjskem področju blizu 10 invalidov, medtem ko je v slovenskem povprečju na 100 aktivnih zavarovancev le 5,4 invalidov Zaskrbljujoče podatke o nesrečah pri delu in o HTV je — ne prvič — obravnavalo minuli teden predsedstvo celjskega občinskega sindikalnega sveta. Razprava na seji je bila pravzaprav nadaljevanje dosedanjih prizadevanj sindikatov pri urejanju varstva in apel, da bi v okviru jugoslovanskega leta varstva pri delu začeli resneje in odgovorneje reševati / probleme. Celjski sindikati ugotavljajo, da varstvo pri delu kljub predpisom in kljub konkretnim prizadevanjem komisije za varstvo pri občinskem sindikalnem svetu jemljejo delovne organizacije bolj kot nujno zlo, kot pa ekonomski imperativ za višjo proizvodnjo. Zato tudi sindikati ugotavljajo, da je aktivnost na tem področju omejena predvsem na občinski sindikalni svet in njegovo komisijo, medtem ko so ostali faktorji, ki bi lahko največ prispevali k razreševanju te problematike, neaktivni ali pa so zanjo celo nezainteresirani. Delo komisije za varstvo pri delu ObSS je predvsem v ugotavljanju in zasledovanju stanja v občini, v vzbu- janju interesa v delovnih organizacijah za obravnavanje in razreševanje tovrstnih problemov, v aktiviranju sindikalnih podružnic ter ostalih občinskih forumov in dejavnikov, ki lahko s sprotnim analiziranjem in spremljanjem teh vprašanj pripomorejo k najboljšim rešitvam. Komisija pa je pri svojem delu doslej le delno uspevala. Prav zato, ker ni pripravljenosti za sodelovanje, so uspehi v primerjavi s škodo, ki se kaže v direktnih in indirektnih stroških v posameznih delovnih organizacijah, še vedno minimalni. Lani je na primer občinska skupščina na pobudo občinskega sindikalnega sveta razpravljala o problemih varstva pri delu in sprejela tudi konkretne sklepe, vendar pa ti sklepi šd do danes niso bili realizirani. In vendar bi morala občinska -skupščina takrat, kadar razpravlja o gospodarjenju delovnih organizacij svojega področja, analizirati varstvene in druge pogoje proizvajalcev, skratka obravnavati te probleme kot sestavni element gospodarskih uspehov ali neuspehov. V tej DOPISNIKI POROČAJO 9 LITIJA: iPodatki o izobrazbi zaposlenih v delovnih organizacijah na področju občine Litija so izredno zaskrbljujoči. Iz ankete, ki čakovati pa je, da se bodo v nekaterih delovnih organizacijah odločili za večje prispevke, potem bi samo iz tega vina na območju občine Slov. Konjice zbrali kakih 2 do 3 milijone sta- jo je izvedla tamkajšnja delav- rih dinarjev. Znesek kot celota ska univerza, izhaja, da jih je od skupaj blizu 3000 zaposlenih kar 180 brez šolske izobrazbe. 1450 zaposlenih ni dokončalo osnovne šole, 500 jih je z oprav., ljeno osnovno šolo, 700 s srednjo in le 40 z višjo in visoko je kar precejšen, za posameznika pa ne prevelika obremenitev. V. L. e NOVA GORICA: Člani predsedstva občinskega izobrazbo. Zaskrbljujoča je zla- sindikalnega sveta Nova Gorica s ti splošna izobrazba neposrednih proizvajalcev, med katerimi je večina nekvalificiranih delavcev, teh je kar 900, kvalifi- so bili 22. in 23. junija na obisku v Kranju. Tu so nadaljevali z razgovorom, ki so ga začeli ob priliki obiska članov predsečL ciranih delavcev je 700, visoko- stva občinskega sindikalnega kvalificiranih pa 84. Visokošol- sveta Kranj v Novi Gorici, sko izobrazbo ima v Litiji le 36 Predsednik občinskega sindi-zaposlenih, vendar jih je samo kalnega sveta Kranj in predsed-16 zaposlenih v gospodarstvu, niki komisij pri tem forumu so ostali pa so v družbenih služ- seznanili Novogoričane z njiho- bah. Vprašanje je, zakaj je izobrazba zaposlenih v Litiji takšna. Ugotavljati je mogoče, da je bilo tudi v tej zasavski občini izobraževanje zapostavljeno oziroma da so v delovnih organizacijah v prizadevanjih za varče vim delovanjem in z nalogami, pred katerimi se nahajajo. Nato so razpravljali o reorganizaciji sindikata, o delovanju sindikalne podružnice in o njihovi povezavi z višjimi sindikalnimi forumi, o informativnosti članstva ter o nekaterih vprašanjih v vanje najprej in predvsem zvezi s šolstvom. Novogoričani zmanjševali višino sredstev, na- so si ob tej priliki tudi ogledali menjenih za financiranje izo- kranjsko tovarno »Iskra«, v l^a- braževanja. Pa tudi sicer politika štipendiranja — kot vse kaže — ni usklajena s potrebami; delovne organizacije podeljujejo sorazmerno malo štipendij. Izobraževanje nasploh pa je bilo stihijsko. Delovne organi- teri so se posebno zanimali za najnovejše delovne uspehe tega kolektiva, ter nekatere turistične objekte na Gorenjskem. Za nadaljnje sodelovanje so sklenili sestaviti program, ki bo določal področje, način in obseg zacije, na primer, podeljujejo skupnega dela v bodoče. Med trenutno okrog 100 štipendij, kar neposrednimi nalogami, ki jih pa je spričo potreb malo. Gospo- nameravajo zajeti v program, so darske delovne organizacije so organizacije skupnega seminar-podelile le 5 štipendij za študij ja za prosvetne delavce, izmena visokih šolah; gospodarstvo njava in proučevanje rezultatov bi rabilo 52 oseb z visoko stro- anket, ki sta jih oba občinska kovno izobrazbo, zdaj pa jih zaposluje le 16. Največ štipendij so podelile delovne organizacije za študij na srednjih šolah, čeprav je tega kadra sorazmerno že precej, manjka pa zlasti strokovnjakov z višjo in visoko strokovno izobrazbo. V. g. © SLOVENSKE KONJICE: Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Slov. Konjicah je na zadnji seji obravnavalo več vprašanj s področja svojega dela. Med najvažnejše politične naloge v sedanjem času so uvrstili čim hitrejše zbiranje pomoči za arabske begunce po načelu: »Dvakrat da — kdor hitro da.« V ta namen so predlagali, da bi sedanji akciji za zbi-rap5® pomoči za Vietnam pri- jenja in uresničevanja proizvod-kl.jučili še novo. Sklenili so, da nih nalog pokazala, da so v vseh bodo priporočili vsem' sindikat- delovnih organizacijah te obči- sindikalna sveta izvedla med članstvom, ter proučevanje informiranosti članstva. T. B. © KOČEVJE: Na zadnji seji skupščine občine Kočevje so odborniki razpravljali in sklepali med ostalim o rezultatih gospodarjenja v gospodarskih organizacijah v prvih mesecih letošnjega leta. Iz podatkov, ki so jih posredovale gospodarske organizacije, so ugotovili, da niso bile dosežene vse naloge, ki so si jih zastavili s planom v začetku leta. Težave nastajajo pri prodaji proizvodov in zato se večajo zaloge izdelkov in kupci slabše plačujejo svoje obveznosti, ker jim primanjkuje obratnih sredstev. Ne glede na te ugotovitve je razprava o rezultatih gospodar- nim podružnicam na svojem ob moč ju in članom sindikata, da vsak zaposleni daruje najmanj enourni osebni dohodek. Če bi ostalo le pri taki odločitvi, pri- ne vložili vse napore, da bodo proizvodnjo prilagodili ukrepom, ki jih je sprožila gospodarska reforma. D. V. smeri bi morali razpravljati tudi samoupravni organi vsakič, kadar obravnavajo ha svojih sejah gospodarjenje. GOSPODARSKE TEŽAVE NE SMEJO ODVRNITI SKRBI ZA ZDRAVJE Brez dvoma ostajajo na celjskem področju tudi objektivni vzroki za nevarno in težko delo, saj je večina industrijskih objektov zastarelih, sredstev za rekonstrukcijo pa ni na voljo toliko, kot bi jih potrebovali. Vendar pa se v mnogih delovnih organizacijah vse preveč izgovarjajo na pomanjkanje sredstev za ureditev zdravega in varnega dela, ob tem pa puščajo ob strani vse tisto, kar se da izboljšati brez milijardnih investicij. Komunalni zavod socialno zavarovanje v Celju je sindikatom izdelal pregled izgubljenih delovnih dni in stroškov zaradi nesreč po 'panogah za nekatere delovne organizacije za lansko leto. V primerjavi z letom 1965 je sicer bilo lani manj izgubljenih dni zaradi nesreč pri delu in tudi stroškov manj. Vendar pa analiza teh, čeprav minimalnih uspehov kaže, da so le ti posledica predvsem administrativnih ukrepov (temeljni republiški zakon o varstvu pri delu, ukrepi v socialnem zavarovanju itd.), v skoraj neznatni meri pa tehničnih izboljšav in ostalih ukrepov za varno delo. Ravno na teh področjih pa so po mnenju sindikatov še ogromne rezerve. Vse premalo se v delovnih organizacijah ukvarjajo z izpopolnjevanjem priprave in organizacije dela, zanemarjajo ostale faktorje, ki vplivajo na urejene pogoje dela, skoraj v nobeni delovni organizaciji niso organizirali posebnih zdravstvenih pregledov za delavce, ki jih sprejemajo na težka delovna mesta, ki zahtevajo posebne delovne in fizične sposobnosti. ,Važen element varstva je po mnenju sindikatov tudi sistem nagrajevanja (norme), še posebej pa strokovna ter varstvena vzgoja. Razvit sistem osebne odgovornosti lahko največ prispeva, da se bodo začeli elementi varnega dela uveljavljati kot se- čni loškin procesov. USPEHI BREZ DRAGIH INVESTICIJ Na celjskem področju pa so med delovnimi organizacijami tudi častne izjeme, ki posvečajo varnemu delu precejšno pozornost. Obisk v LIK Savinja je pokazal, da so v zadnjih letih znatno zmanjšali število nesreč pri delu. Res se jim je to po- srečilo predvsem zato, ker je manjša fluktuacija. delavcev. Razen tega pa so zaostrili tudi disciplino • in smiselno razmejili višino nadomestil osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela. Velik delež pri upadanju števila nesreč ima tudi varstvena vzgoja, saj v tem letu opažajo, da je nesreč manj predvsem v tistih obratih kjer so vodilni delavci. končali tečaje o varstvu pri delu. V tej delovni organizaciji delavski svet vsake 3 mesece obravnava problematiko varstva pri delu. Drug tak spodbuden primer je Železarna Štore. V starem obratu imajo najmanj nesreč. Tega niso dosegli naenkrat, temveč s temeljitimi študijami organizacije dela, posameznih delovnih postopkov itd. Zaostrili so delovno disciplino in pojačali preventivne mere. Vsi pozitivni primeri prizadevanj za varno delo na celjskem področju dokazujejo, da se da marsikaj postopno urediti, če se v delovnih skupnostih tako samoupravni organi, vodstva in tudi delavci zavedajo, da ]e zdravje pomembno za v;šjo proizvodnjo. Tam pa, kjer je število nesreč zaskrbljujoče, so ugotavljali člani predsedstva celjskih sindikatov, je vedno prisotno pomanjkanje odgovornosti ustreznih strokovnih služb, neza-interesiranostganov in vodste^ z ganov in vodstev za ta vprašanja in ne nazadnje pomanjkanje discipline. Da je treba zaostriti tudi osebno odgovornost za varno delo, potrjujejo podatki, da se približno 60 °/o nesreč pripeti zaradi tako imenovanega osebnega faktorja. To pa obenem tudi potrjuje, da se da marsikaj urediti brez velikih investicij. S tem pa ni rečeno, da sindikati odstopajo od zahteve po rekonstrukcijah, ki bi zagotovile varno in zdravo delo. Nasprotno, predsedstvo ObSS bo zadolžilo sindikalne podružnice, da bodo zahtevale od strokovnih služb in samoupravnih organov v podjetjih do 15. oktobra poročila o tem, kaj so doslej naredili za HTV in kako nameravajo urediti te stvari do leta 1970. Takrat namreč po.zakonu .o varstvu pri delu poteče rok, ki je delovnim organizacijam na voljo, da ali zagotovijo varno delo ali pa obrate, v katerih je delo nevarno in zdravju škodljivo, ustavijo. Prav tako- bodo takrat v delovnih organizacijah morali imeti organizirane varnostne službe, delavci pa predpisano HTV izobrazbo. Napak bi bilo pa mnenju sindikatov čakati na skrajni rok, ki je določen z zakonom, temveč bi se morali posluževati vsen ŽVVNA/tAAAAANAAA/VVNAAAAAAAAA^AAAA/VAA/VVVVVNA/VVVVNAAAAAAAA« \2* Tovarna v . n 11 S •* J.1 čipk, vezenin $ * in rokavic BLED možnosti, teh sedaj ni več malo, da se zlasti vsi, ki organizirajo in vodijo proizvodnjo, pridobe ustrezno HTV izobrazbo. Še posebej pa so sindikati poudarili potrebo po kvalitetnem uvajanju delavcev na posameznih delovnih mestih. Le če bo zagotovljeno strokovno uvajanje \ delo, bo mogoče uspešno zaostriti tudi osebno odgovornost za varnost vsakega posameznika. K temu apelu pa sždi tudi sklep predsedstva celjskih sindikatov, da je treba vzroke vsake posamezne nesreče objektivno ocenjevati in poklicati krivce na odgovornost. DELOVIH MEST ZA INVALIDE NI Precejšen letni prirastek invalidov vseh stopenj pa odpira na celjskem področju še en problem, ki so mu v sindikatih posvetili posebno pozornost, to je zaposlovanje invalidov. Na seji predsedstva je bilo slišati, da je po grobih ocenah na celjskem območju od celotnega števila nezaposlenih 15 °/o invalidov, ki bi še lahko delali na primernih delovnih mestih. Primernih delovnih mest zanje pa ni, kajti v delovnih organizacijah kljub zakonskim obveznostim niso sistemizirali delovnih mest za invalide. Novi TZPZ nalaga namreč delovnim organizacijam dolžnost, da obdržijo na delu oziroma da sprejmejo na delo delovnega invalida, pri katerem je nastala invalidnost kot posledica nesreče pri delu ali poklone bolezni, takrat, ko je bil pri' njih v delovnem razmerju. Če pa zaradi narave dela delovna organizacija sama ne bi mogla zaposliti svojega delovnega invalida, mu mora priskrbeti temu ustrezno delovno mesto pri drugi delovni organizaciji. Če pa tudi to ne bi bilo mogoče, mora delovna organizacija skupaj z drugimi osnovati posebno organizacijo, ki bo zaposlovala delovne invalide. Vse stroške, ki so za to potrebni, mora nositi delovna organizacija, katere član je delovni invalid. S tem v zvezi zakon tudi določa, da morajo delovne organizacije s splošnim aktom določiti delovna mesta, na katerih lahko delajo invalidi dela glede na svojo preostalo delovno možnost. O tem so dolžne delovne organizacije poročati pristojnemu zavodu za zaposlovanje, kajti ta delovna mesta pridejo v poštev tudi za izvajanje profesionalne rehabilitacije. Prav teh obveznosti, da bi morah zaposliti invalide tudi od drugod, se v delovnih organizacijah bojijo in zato ne poiščejo ustreznih delovnih mest zanje. Predsedstvo ObSS je sprejelo sklep, da opozori delovne organizacije na zakonske dolžnosti glede zaposlovanja invalidov in ' na nujnost, da še v tem letu določijo delovna mesta, na katerih bi lahko delali invalidi. Naj navedem še enega od pomembnih sklepov zadnje seje predsedstva celjskih sindikatov, ki zadeva zbiranje dokumentacije s področja nesreč pri delu in poklicnih obolenj. Občinski skupščini bodo predlagali, naj pooblasti za zbiranje tovrstnih podatkov oddelek za , medicino dela. Po njihovem mnenju bodo lahko le tako prišli vsi zaintere-■ sirani činitelji, ki se morajo ukvarjati z vprašanji varnosti pri delu, do strokovnih in kvalitetnih analiz, kar bo trdna osnova za nadaljnje delo. -ar 8 > I 1 1 I Sl 1 1 I 1 ( I I I 8 a B? 81 P | > a a I * m /Torebiti poznate tisto 1 T I staro resnico, Ki PrE" vi: »Če se prepirata dva. se ne vmešavaj; obrni se in pojdi daleč stran, sicer se lahko zgodi, da te prepir-ljivca družno nabunkata* Jaz sem to resnico spO" znal šele pred nedavnim-■Zvedel sem, da je refe-rendum, s katerim so skušali združiti dve podjetji; propadel. Tako so mi reku občinski tovariši. V obe*1 podjetjih so zmagali nasprotniki združitve in V$1 lepi načrti, narejeni v občinski upravi, so padli v vodo. O el sem v prvo delovno organizacijo in v direk-^-torjevi pisarni so sč zbrali predstavniki uprave in samoupravnih organov in so pripovedovali: »Razumljivo! Naši delavci dobro vedo, kaj bi s® zgodilo, če bi se združili-Mi bi prinesli v združeno podjetje naše sklade, oni pa dolgove. Kaj pa sploh znajo? Doslej so še nekako životarili, ker so jih na občini ujčkali. Saj sploh ne znajo delati! Pa bi radi pri- Kaznovana resnica ključili nas, da bi jim tej delali. Oni pa komandirali1 Zvedeli smo, da so že te; daj, ko so na občini začel) šušljati o združitvi, narediti spisek, koga od nas vodilnih bodo odpustili in kog3 prestavili na nižji položaj-Kdo pa bi šel v tek zakon" Naši delavci dobro vedo...« />lel sem v drugo delovno organizacijo in tam SC mi vodilni tovariši po* vedali: »Odklonitev združitve .1® bila za nas rešitev. Hoteti so nas stisniti v svoj ot* jem, pa se nismo dali. Samo ustijo se, češ, mi sm° .l|aR najstarejše podjetje v ob-čini. Mi smo največje pod' < Bi m I I I li ifg iff » is IZDELUJE: • strojno klekljane čipke in strojne vezenine • vse vrste ženske konfekcije • damske rokavice iz sintetičnih materialov, kombinirane s čipkami Vse svoje izdelke vam bomo nudili po konkurenčnih cenah od 1. julija dalje V MODERNO UREJENI TRGOVINI NA BLEDU, LJUBLJANSKA CESTA 8 z ? POPRAVEK V 23. št. Vašegia časopisa z dne 17. t. m. je bil objavljen na peti strani članek »Afera Sgerm pred sodiščem«. V njem je bila navedena tudi moja izjava v petem odstavku, vendar ne dovolj točno. Zato prosim, da v prihodnji številki objavite naslednji popravek: Nisem izjavil, da je bila seja fakultetne uprave nasilno prekinjena, temveč sem rekel, da je bila seja nenavadno prekinjena, v sredi obravnavane točke. Tudi nisem rekel, da sem tej seji prisostvoval. Prof. ing. Ivan Klemenčič ( * m I I t 1 1 1 p n 1 ft I i I I m 0 0 0 II P 1 p jetje na teritoriju bivšega okraja, mi smo se po osvoboditvi najbolj razširili pa bodo zdaj zdaj propadli-Kdo pa sploh kupuje njihove izdelke! Trikrat več sC dali za propagando kot mi pa imajo še vedno ogromn6 zaloge finalnih izdelkov In prazno blagajno! Mi naj bi jih torej potegnili iz blata. In pri vsem tem so š£ mislili, da bodo v združenem podjetju oni komandirali. Pomislite, že pred referendumom so se dogovorili, koga od nas vodilnih bodo odpustili in kog? prestavili na nižji položaj-In mi naj bi šli v tak za' kon . . .« Tako prvi kot drugi S<1 mi še zatrdili, da pa sic®1 združitvi ne bi nasprotovali, ker podjetji proizvaja13 sorodne izdelke. £1 pet sem- ■ šel na občin0 ^^in tam dognal, da nobeno od omenjenih P°°" jetij ni imelo ob koncu ten' skega leta izgube. V članku sem zapisal yS po resnici, kakor so mi S°' vorili. Nekaj tednov kasneje 3 mi sporočili, da sta °h podjetji skupno vložili Pr°' ti meni tožbo zaradi obi'e’ kovanja. Sestanek, na katerem 5 se vodilni tovariši sPr8, gospodarskih organiza01-dogovorili, kako me bob zašili, je bil njihov Prv' skupni sestanek, na katc rem so razpravljali o k3_ na zadnji seji naročili kon1^ siji za prehod delovnih org3, nizacij na skrajšani delo' teden, da čimprej prouči P0^ slovan j e v vseh delovnih nizacij ah, kjer so že prešli 42-urni delovni teden, in predlaga ustrezne ukrepe. IZ RAZGOVORA V SINDIKALNI PODRUŽNICI STROJNE TOVARNE TRBOVLJE: Zadrega tudi prek ceste Trboveljska strojna tovarna je podjetje, ki je v svojem proizvodnem programu pravzaprav specializirana za proizvodnjo rudarske opreme. Spričo krize v premogovnikih pa so kajpak tudi v tem kolektivu zašli v težave. In prav prizadevanjem, kako se izkopati iz zagate, kakšna so ob tem stališča sindikata v tej tovarni, je bil posvečen naš razgovor s predsednikom sindikalne podružnice v STT Pavlom Berčonom. »Za našo tovarno je bila še do nedavna značilna tipska proizvodnja rudniške opreme,« je začel naš pogovor predsednik sindikalne podružnice v STT Pavle Berčon. »Kriza v premogovništvu pa je seveda povzročila tudi zastoj proizvodnje v našem podjetju, zaloge so se nakopičile, skratka zastoj na vsej črti. Spričo tega je bilo seveda nujno, da smo začeli razmišljati o preusmeritvi na tako imenovano individualno proizvodnjo strojnih naprav. S tem pa se seveda začenjajo nove te- žave za naše podjetje.« »Lahko nekoliko podrobneje spregovorite o teh težavah?« »Gre predvsem za to, da si izberemo tak proizvodni program, s katerim bomo uspeli tudi na tržišču. Konkurenca je namreč na tržišču strojne opreme izredno močna. Toliko na kratko o težavah na tržišču, s težavami pa je povezana tudi sama preusmeritev proizvodnega procesa. Ne samo, da gre za spremembe v tehnoloških procesih, v organizaciji dela, individualna proizvodnja terja tudi drugačno .strukturo zaposlenih, predvsem kvalificirane in visokokvalificirane delavce. Teh delavcev pa nam danes primanjkuje, saj smo doslej v dobršni meri zaposlovali priučene de- lavce in tudi ženske.« . .{e »Ali ne bi mogli intenziv-3 ^ osvajati zunanjih tržišč »n po tej poti rešiti težav?« »Kriza premogovništva mo pojav, značilen za našo ^ žavo, temveč še veliko boli, " ".Idi12 držav, v katere smo še d^..^e ni s3' Tako pojenj a vaj o naročila tu držav, v katere smo še d° .^e davna izvažali veliko ^p^j- opreme. To velja zlasti za r ^ sko, Madžarsko in deloma za Bolgarijo. Zato bomo b prav kmalu morali tako v dikatu kot v samoupravnih , ganih reševati precej težek P .j0 blem, za koliko zmanjšati s ^ zaposlenih in komu od pov delovno razmerje in seveda, ko si zagotoviti kader za sp menjeno proizvodnjo.« zdravstvena služba v zasavskih revirjih OAZA PRIZADEVANJ REZERVIRANI STOLPEC Naslov se ni porodil po naključju, temveč smo ga iz-br 7ato, ker pišemo o zdravstveni službi v zasavskih revirji i. To področje namreč sodi v ljubljansko komunalno skupnost in na račun organizacije zdravstvene službe v tej skupnosti smo brali in slišali že veliko kritike. Tudi upravičene, kajti vse prepočasi se lomijo številni okviri tradicionalnih konceptov organiziranja zdravstvenih zavodov in izvajanja zdravstvenega varstva ter vse preveč z najrazličnejšimi izgovori odlagamo ukrepe, ki jih narekuje novi zakon o organizaciji zdravstvene službe. Kljub temu da je medobčinski zdravstveni center kot strokovni organ za ljubljansko regi-Po določilih novega zakona v Srobem izoblikoval fiziognomijo Zdravstvene službe, ki bo uskila-'ena z družbeno vlogo zdravstvenega varstva in z zahtevami tehnologije tega varstva na sodobni ravni, pa začetek integracijskih gibanj zavira vztrajna težnja nekaterih zdravstvenih institucij po samostojnosti, čeprav ni zanjo nobene argumentirane osnove. Ena častnih izjem v ljubljanski komunalni skupnosti je zdravstvena služba v zasavskih revirjih. Ne v tem smislu, da nimajo finančnih težav,- Z njimi se letos borijo več ali manj prav tako, kot se z njimi bori zdravstvena služba drugod. Izjema je zdravstvena služba v zasavskih revirjih zato, ker so se njeni delavci takoj po izidu novega zakona o organizaciji zdravstvene službe z vso prizadevnostjo lotili dela. Na strokovnem kolegiju predstavnikov osnovne in bolnišnične zdravstvene službe so izbrali 9-člansko strokovno komisijo v kateri šo predstavniki posameznih medicinskih dejavnosti in lekarniške službe. Ta komisija nai bi izdelala strokovni osnovni koncept zdravstvene službe, ki je potreben za zdravstveno varstvo občanov zasavskih revirjev. Osnova strokovnemu konceptu so bile potrebe im število prebivalcev, usklajene z normativi medobčinskega zdravstvenega centra. Bistvena vrednost njihove organizacijske sheme, organograma. kot to kratko imenujejo, je v tem, da ne izhaja iz sedanjega stanja. Shemo organizacije zdravstvene službe so začeli delati brezkrajevno, tako da so obravnavali '■■e tri zasavske občine kot celoto. Temeljna V ZASAVJU POTREBE NAREKUJEJO ENO SAMO IZOBAŽEVALNO SKUPNOST Združeni uspešnejši Zaključek posvetovati ja predstavnikov družbenih organizacij in izobraževalnih zavodov, ki je bilo v Zagorju pred mesecem dni, je, da v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju začasno ustanove temeljne izobraževalne skupnosti, ki pa naj bi se že v začetku prihodnjega leta združile v enotno izobraževalno skupnost za vse tri zasavske občine. »Sodim, da je to najpametnejša rešitev,« pravi Štefan Forte, predsednik izobraževalne skupnosti v Trbovljah. »Zato smo vnesli v začasne statute občinskih temeljnih izobraževalnih skupnosti tudi člen, ki govori o koordinacijskem odboru za sporazumno Opravljanje skupnih nalog. Koordinacijski odbor naj bi v teh mesecih pripravljal predvsem študijske materiale za izdelavo analiz, ki so potrebne za prehod na eno izobraževalno skupnost, in predlagal organizacijo in razvoj mreže srednjih šol na območju Vseh treh občin.« skrb pri načrtovanju zdravstve- j ne službe jim je bila, kako približati to službo občanom. To pa ne pomeni, sta v razgovoru ; poudarila člana strokovne komisije dr. Kramberger in dr. Kerštajn, da mora imeti vsaka vas svojo ambulanto, marveč pomeni organizirati zdravstveno službo tako, da bo tistim, ki jo potrebujejo, vsak čas dostopna. Z reorganizacijo bo to možno doseči, razen tega pa bodo tudi kapacitete bolj smotrno izkoriščene kot doslej. Občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik imajo skupaj 43.000 prebivalcev in izpolnjujejo zakonski pogoj za en zdravstveni dom. Na skupni zdravstven dom pa bodo vezali vse dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva, tako kurativne kot preventivne. V bodoče bodo na primer vse splošne ambulante vezane kot poseben oddelek na zdravstveni dom, vse zobne ambulante bodo tvorile drug oddelek, - poseben oddelek zdravstvenega doma pa bo dispanzer za predšolske in šolske otroke. Združili bodo tudi sedanje 3 reševalne postaje v eno in jo priključili kot oddelek zdravstvenemu domu. Bolnišnica v Trbovljah bo kot strokovni center prevzela vse specialistično ambulantno zdravstveno varstvo, ki je bilo doslej večinoma organizirano v zdravstvenih domovih. Strokovno je shema organizacije zdravstvene službe v Zasavju sedaj pripravljena. Ob upoštevanju normativov in s skrbno ter objektivno analizo sedanje organizacije, izkoriščenosti kapacitet in kadrov je komisija pripravila tudi predloge za konkretne ukrepe. Treba bo napraviti še shemo za upravno tehnične službe, ki so zdaj razdrobljene, drage in marsikdaj neučinkovite, za kar pa nameravajo angažirati strokovnjake ustreznih republiških institucij. Težko je na tem skromnem 'prostoru opisati dovolj nazorno prizadevanja zdravstvenih delavcev v zasavskih revirjih za reorganizacijo zdravstvene službe. Resnično je to področje oaza v ljubljanski komunalni skupnosti, zagotovo pa tudi zgled za marsikatero drugo področje. Ivo Jelen, Delovne organizacije NE DRŽIJO BESEDE Kako potrebno bi bilo v Za-?3vju posvetiti vso pozornost b°l.iši organizaciji šolstva in se-financiranju le-tega, pona-r^-ia današnja praksa, ki govori prej kot v prid 1800 dijakov 5!a šolah druge stopnje in več teoč otrok na osnovnih šolah. , .Problem je znan: nenehni °l za kolikor toliko solidno snovno dejavnost — nekaterih A*0 za obstanek — sipričo pomikanja sredstev. j .Znano je na primer tudi Jžlstvo, da kljub obljubam o vdajanju enega odstotka od ^roto osebnih dohodkov za fi-Š^Hciranje drugostopenjskega CVa delovne organizacije v oovljah svoje obveznosti niso tanile niti lani niti leto dni Ip.P''6.]. Letos pa naj bi zbrala ^ 0VeI.iska ajjčina za potrebe . anciranja drugostopenjskega dol Va blizu 80 milijonov S-din, organizacije, ki naj bi SjesPeva,le pretežni del teh srad-V V’ Pa so prispevale v sklad E Prvih petih mesecih letošnje-j> r^a komaj 9 milijonov S-din. h le šzaci-ia sklada za fimancira-< • drugostopenjskega šolstva je gle' k° na šolah dobnih težavah kot v Trbovljah so namreč tudi šole v Hrastniku in Zagorju, kjer delovne organizacije prav skoparijo s svojo pomočjo tako kot v Trbovljah. VSE GOVORI »ZA« Tako je povsem razumljivo, da si danes prizadevajo družbeno politične organizacije na območju treh zasavskih občin storiti vse, da bi nekako rešile finančno vprašanje šolstva, ne da bi bilo treba pri tem katero izmed šol ukiniti, saj so, vse bolj ali manj potrebne, tako mladim, kot gospodarskim organizacijam. Med ukrepe za racionalnejšo in smotrnejšo organizacijo šolstva prav gotovo sodi tudi enotna izobraževalna skupnost. »Taka združitev pomeni tudi združitev sredstev,« pravi Štefan Forte, predsednik temeljne izobraževalne skupnosti, v Trbovljah. »Zakaj bi imeli tri administrativne aparate, če imamo lahko enega...? Zakaj bi imela vsaka občina zase svoj program ...? Zakaj bi se ubadali s sofinanciranjem posameznih šol, s pogodbami in ne vem s čim še vsem, če bi lahko vse skupaj vodila in po potrebi koordinirala ena sama izobraževalna skupnost...? Vsekakor so prednosti združitve današnjih temeljnih izobraževalnih skupnosti za naše območje tako očitne, da je sleherni podrobnejši zagovor povsem odveč.« Razumljivo je, da enotna izobraževalna skupnost ne bo rešila sama po sebi vseh materialnih problemov šolstva. Dejstvo pa je, da bo nedvomno omogočila učinkovitejše razreševanje. DELAVSKA ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni tn odgovorni irednlk MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4 ooštni predal 313 VI. telefon uredništva 316-672. 316-695. H2-402 tn 310-033. uprave 310-033 Račun pri Narodni banki v Ljubljani. St. NB 501-1-991. devizni račun pri Kreditni banki m hranilnici Ljubljana. št >01-620-7-32000-10-3204-486 — Po- samezna številka stane 50 N-pai - 50 S-din. - Naročnina je četrtletna 6.50 N-din - 650 S-din - polletna 13 N-dln - 1300 S-din n letna 2fi N-din - 2600 S-din - Rokopisov ne vračamo. -Poštnina plačana v gotovini - Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica«. Ljubljana POBUDA SINDIKATOV tor os topen js bomo samo životarili iz dnevi v dan. Pri nas se sploh nt moremo pogovarjati o teffh kako bi povečali proizvodnjOi saj ne vemo, kako bomo nO' kopani premog potem tnal prodali. Pa ne velja to samo 2° nas, temveč za celotno slovev sko premogovništvo. Kot dite, gre torej za življenjiW problem našega in slovenskih premogovnikov. ŠE BOMO KOPALI ČRNO ZLATO Po perspektivnem planu razvoja naše države do leta 1970 bo družba s krediti pomagala sedmim tako imenovanim perspektivnim premogovnikom pri modernizaciji in pocenitvi njihove proizvodnje. Trije izmed teh rudnikov so v Sloveniji: Rudnik lignita Velenje, Rudnik rjavega premoga Zagorje in Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik. Predvidena modernizacija proizvodnje v teh delovnih organizacijah že zdaj povzroča številne probleme, ki pa se vsi izražajo v naslednjem: • kje dobiti obljubljena sredstva, da bi lahko ures-ničili deklarirano perspektivnost? • Kje in kako zaposliti rudarje, ki bodo zaradi mehanizacije in modernizacije dela v rudnikih ostali brez dela? O teh zadevah rudarski kolektivi veliko razmišljalo; iščejo pota in načine, kako bi sebi in svojim delovnim organizacijam zagotovili delo in obstoj. Pošteno je, če povemo, da vsaj nekoliko v znamenju zaskrbljenosti nad usodo mineva tudi letošnji rudarski praznik, ki ga bodo 3. julija slavili v spomin na veliko gladovno stavko v revirjih pred 33 leti. Vendar zdaj že postaja očitno, da zasavskim rudarjem le ni treba preveč živeti v strahu in bojazni, da jutri, pojutrišnjem ne bi več kopali črnega zlata. O tem so z našim novinarjem kramljali tile tovariši iz rudnika Trbovlje-Hrastnik: inženir Albert Ivančič, direktor; inženir E. Kahne, predsednik delavskega sveta; Jože Leskovar, predsednik sindikalne podružnice. irt Jože Zorčič, pomočnik direktorja. Pri razgovoru je sodeloval še inženir Branko Hočevar. direktor rudnika rjavega premoga Zagorje. »SREDSTVA SO IN JIH NI!« Inženir Ivančič pravi: »Že dobrih šest let rudarji pritiskamo, da bi dobili kredite za modernizacijo, pa vse doslei zaman ! Ne moremo razumeti, zakaj so banke imele do nas tako mačehovski odnos. Kaj pomenijo povojne naložbe v rudarstvo, je končno razvidno iz tega, da se je proizvodnja postopoma povečevala, da je premoga zdaj celo preveč. Vse do nedavnega, ko se je začela kriza, rudniki tudi izgub niso imeli, imela pa so jih industrijska podjetja, ki so dobivala večje kredite kot pa rudarstvo! No, zdaj se stvari le obračajo na bolje. Upravni odbor sklada skupnih gospodarskih rezerv SRS je pripravljen podpreti realizacijo načrtov za modernizacijo in pocenitev proizvodnje v rudnikih Zagorje in Trbovlje-Hrastnik. Kot pogoj pa nam po- stavlja, da poprej poskrbimo za integracijo obeh rudnikov, ker bi le tako sredstva lahko racionalno porabili. Do tega spoznanja smo pa tudi sami že prišli. Res je nesmiselno, da moramo oboji obratovati na celi fronti, kot se temu reče, namesto da bi sredstva koncentrirali in kopali tam. kjer bi bili stroški naj nižji, kvaliteta premoga pa najboljša. Naj pa poudarim, da smo bili k sedanjemu načinu dela tako rekoč prisiljeni, ker res ne bi bilo smotrno, da bi denar vlagali v velike nove investicije, čeprav ne bi vedeli, ali bomo ta premog potem sploh lahko prodali in čeprav bi na račun teh investicij morali zanemariti normalno obnavljanje in vzdrževanje rudnikov. Skratka: morali smo se prebijati po liniji najmanjšega odpora, kot se temu pravi, saj naše gospodarstvo ni imelo in tudi še zdaj nima dolgoročnejše energetske bilance, v kateri bi tudi mi videli svoje mesto.« »Z združitvijo obeh premogovnikov bo nastala močna delovna organizacija, ena izmed treh najmočnejših v državi,« dodaja inženir Branko Hočevar. »Kot takšni pa že lahko mislimo na nove dimenzije pri našem poslovanju in tudi na drugačen poslovni nastop na trgu in v odnosu do drugih partnerjev s področja energetike. Sploh pa mislim, da z združitvijo naših dveh rudnikov proces povezovanja energetskih podjetij ni končan. pač pa se je šele začel. Kot veste, obstaja namreč zamisel o združitvi zasavskih premogovnikov s trboveljsko termoelektrarno in z ljubljansko Toplarno. Čas bo pokazal, kdaj bo zamisel o takšnem energetskem kombinatu tudi dozorela!« »Na vsak način pa smo zdaj že tako daleč, da skupine strokovnjakov že pripravljalo vsebino in obliko bodočega enotnega vodstva združenega rudnika,« pripominja inženir Kahne. »Do 15. novembra moramo samoupravnim organom predložiti popoln program za združitev naših rudnikov. To pa je tudi sicer vse bol .j nujno, če si naj zagotovimo sredstva, s katerimi bomo lahko dokončali že začete investicije in v celoti aktivirali doslej vložena sredstva. V naše rove smo v zadnjih letih vložili dobri 2 milijard S-dinarjev, milijardo in dvesto milijonov pa še potrebujemo za jamsko pod-porje, modernizacijo prevozov in za ureditev separacije. Ta denar bomo zdaj vendarle dobili!« KAJ BO S TISTIMI, KI JIH BO MODERNIZACIJA POGNALA NA CESTO? »Moram reči, da naši ljudje dobro vedo, da se samo z združitvijo obeh rudnikov zanje ne bo nič bistvenega spremenilo,« pripoveduje Jože Leskovar. »Ustvarili pa si bomo take pogoje, da bi vendarle prekinili dolgoletno stagnacijo in da bi vsaj malo popustili pasove. Vprašanje je le. kai bo z odvečnimi ljudmi, ki jih bo modernizacija pognala na cesto. Stališče našega sindikata je, da bi tem ljudem našli drugo delo, ali pa da bi poskrbeli za kako novo, dopolnilno dejavnost znotraj rudnika. Če pa to ne bi šlo, vsekakor vztrajamo Pri tem, da ne bi odpuščali tistih, katerih socialne razmere bi se zaradi tega bistveno poslabšale.« »Kar zadeva rudarje v neposredni proizvodnji, ne bi smeli biti v skrbeh,« dodaja inženir Hočevar. »Pri nas v Zagorju naj bi v naslednjih dveh, treh letih število delavcev zmanjšali za desetino. To pa je manj, kot znaša naravna fluktuacija. Zaradi fluktuacije pa vedno znova iščemo rudarje, vendar jih ne moremo dobiti. Na zadnji razpis za 20 prostih mest se je javilo 12 interesentov, delo pa so nastopili štirje. Sploh v Zasavju, kot kaže, ni več moških, ki bi bili telesno sposobni in pripravljeni delati v jami. Problemi pa bodo z žensko delovno silo in z administrativno-strokovnimi kadri, ki .jih bo najbrž preveč. Kako bomo to rešili, v tem trenutku še ni mogoče povedati.« »Pri nas v Trboveljah je podobno,« nadaljuje Jože Zorčič. »Število zaposlenih v neposredni proizvodnji bomo morali zmanjšati za kakih 300 delavcev oziroma za dobrih 10 odstotkov vseh zaposlenih. Problemi bodo predvsem z žensko delovno silo, ki večinoma dela na sedanji, zastareli separaciji. Ko bo zgrajer na nova separacija, bo fizičnega dela manj. s tem pa bodo mnoge članice kolektiva izgubile dosedanje delo. Zanje pa nameravamo odpreti kako novo dejavnost, ki bi jo za začetek financirali s sredštvi iz našega amortizacijskega sklada. Vprašanje, ki nanj še ne vemo odgovora. pa ie, kakšna naj bo usmeritev te naše nove dejavnosti, da bo rentabilna.* SILVO KRANJC — ruda* na obratu Trbovlje rudnik* Trbovlje-Hrastnik: Želja imam pravzaprav ve" liko, od pralnega stroja & česa drugega v stanovanj#-Najbolj pa si pravzaprav Še' Um, da bi moj zaslužek ostiS* vsaj tolikšen, kot je zdaj in o8 ne bi bil slabši. EMIL TREČAN — ruda* obrata Kotredež rudnika r)V vega premoga Zagorje: Predvsem si želim, da bilo v prihodnje vsaj tako, kot je zdaj. Res je, da ni vse naj" boljše, a vseeno gre. če P8 bomo prodali več premogi bomo imeli denar tudi za bol]' še plače. In še za kaj drugeg0 bo ostalo. Kako pa bomo v* skupaj uresničili to ne san*0 mojo željo, je seveda še vprh" šanje. IVAN RAHNE — strojni na obratu Kisovec rudnika rj°' vega premoga Zagorje: Problemov in vprašanj, *8 katere bi želeli, da bi jih prihodnji rudarski praznik bilo več, je veliko. Naj na vt' katere posredno opozorim. N o*1 zaslužki padajo, tako da n#' darjevo težaško delo že zdaV" naj ni več primemo nagj’a' jeno. V našem premogovnik# tudi ni nobenih izgledov, bi lahko izplačali nadomestil0 za K-15 in res ne vem, če P bo lahko veliko rudarjev P1*1' voščilo dopust. Zdaj približv veste, česa si želim za prihod' nje leto. ANTON VOLAJ — rudari upokojenec, Trbovlje: Dve želji imam, obe Pf8' cejšnji: stanovanje in P°^°L nino. In za obe si želim, 0 bi bili primerno rešeni. Seo8' dobim približno BO tisoč <* narjev pokojnine, kar po ■ ob visokih življenjskih str ških za dva člana druž^ bore malo. Z ženo morava dirjevo paziti na vsak din®" Na vso srečo nama vrt nek liko odleže. Zato še enkr°h vsaj ena želja naj bi se i2P°_ nila: pristojni naj slednji0 . razrešijo vprašanje rudarsk pokojnin. STANE DOBČNIK — rvd£ v Vinskem rovu rudnika r-vega premoga Zagorje: Sam sicer nimam Pr0*,ffl mov, vsaj takih ne, da bi 1 . bilo vredno posebej omeni Vesel sem, da mi je končno $ uspelo zgraditi svojo kišic0' ^ tem pa še ni rečeno, da nim želja, ki bi bile skupne rudarjem. Tako že skoraj set let govorimo, da drob vrst premoga ne moremo P dati. Zadnje čase sicer PraVnl0-da je naša rešitev v term 5j elektrarni Trbovlje II. e. želimo, da bi to tudi šitev, sam zase pa negeija dvomim, da se nam bo ta z v celoti uresničila. FRANC OMAHNE — 0. darski nadzornik na obrat ^ sovec rudnika rjavega Pr ga Zagorje: ,?f Osebna želja, če ste nanjo, je, da bi si z dogr0 v0j jo hiše dokončno resu ^ stanovanjski problent. a član rudniškega kolektiv* , si želim, da bi z zboljšaj pogoji poslovanja o£gjjrt< to vili rudarjem dohodke. višje