Dež. zbor v Gradcu. Ni aemogoče, da je slov. Ijudatvo naš^ aa Malem Štajarju aa aas že aevoljao. ker gfovorimo o razpravab dež. zbora le redko naf-tem meatu ia drugje ae jib. dotakaemo le toliko, kolikor je potrebno, da povemo, pri čem da smo a tem dež. zborom. Ali kaj čemo drugače? Večiaa v tem zbora je liberalaa, čez silo nemška ia še koaservativni Nemci, katerih sedi v ajem kacib devet ali deset, ae drže s cela z aašimi slov. poslaaci. Kar se torej godi v njem, to gre v prvi vrsti za aemške, malo za aaše koristi ia kar še ima zbor drugih reči v svojih razpravahjTTfr^etakb taalostao, da ai vredao, aaj izpregovorirao*;o tem še kako besedo. To je žalostao, ali kaj moremo mi za to, da je resaičao! -; Inieli so doslej že šest sej, ali le eae reči aiso v ajem pogodili, da bi irnela kaj pomena, če ni hodilo za stvari, ki so slov. Ijadatvu na škodo. Za predlog koaservativaih Nemcev, aaj se vpelje žeaitbeaska oglasaica, niso se akorej ae ti gospodje zmeaili ali kedar je dr. Waaisch vzropotal zoper slov. vpiaovaaje v zemljiških bukvab tačas so bili vsi zoper to, še celo koaaervativai Nemci. V šesti seji, dae 9. decembra, pa ao slov. poslaaci storili moško stopiajo ter izrekli svoje začudeaje, kako da more vlada, kateri je v prvi vrsti na akrbi, da ae ae godi kaka krivica štaj. prebivalcem, pustiti proato roko dežel. aolsk. svetu, da aili aemški jezik v slov. ljudske aole celo zoper postave, zoper član 19 ustaaovaih drž. zakoaov. Vpraaaaje, ki gre do ces. aameataika ter razkazkazuje le-to krivico, je tole: Zadnji čas je vis. c. kr. deželai^olski svet po potu ukazov odločil, naj ae aa tukajšajib očitaib ljudakib šolab Be uči aemaki jezik samo za obvezai učai predmet, aaipak v aekaterib poučaib predmetib že celo, kakor poučai jezik (to je, aekaj reči mora se deca aa alov. šolali učiti aemaki. Ured.) Take odredbe so aaaproti člaau 19. drž. ustaaovae uatave z dae 21. dec. 1867, tam se pravi od besede do beaede: ,,V deželah, v katerih prebiva več narodov, aaj so očitae šole tako vrejeae, da dobode vsak aarod potrebaa sredatva ae izučiti v svojem jeziku brez vaake aile". Ali Basproti so le-oae odredbe tudi § 6 drž. šolake poatave z dae 14. maja 1869, kjer stoji: „0 poucaem jeziku in o podučevaBju v kakem drugem dež. jeziku razsodi po zaališaaju teh, ki vzdržujejo šolo, v okvirju po poatavab. določeaib mej dež. šolaka uprava". Po beaedi tega člaaka Be amelo bi se v slučajih, kedar bi poaamezai krajai ali okrajai aolski aveti vpeljavo dragega deželaega jezika, kakor obvezaega terjali, privoliti temu, kajti tako zahotevaaje bi ne bilo nv okvirju po poatavah določeaib mej". Tem maaje pa bi imel via. c. kr. dež. šol. avet pritrditi eBacim odredbam, kedar vložijo dotičai krajai ia okrajai aolaki sveti ugovor zoper aje. Podpisaai dež. poalaaci dovolijo ai tedaj ataviti do Nj. ekaceleacije, cea. aameataika vprašaaje: ,,Je li via. vlada volje, dotičae, obatojiečim poatavam aaaprotae odredbe c. kr. dež. šolak. aveta džti ob veljavo, t. j. v tukajšajib očitaih slov. šolab aemški jezik za neobvezljiv poučai predmet razglasiti, potem pa tudi le-ta jezik, kakor poučevalai jezik odpraviti." V Gradcu dae 7. decembra 1887. M. Vošajak, J. Kukovec, J. Jermaa, dr. Radaj, dr. Šuc, dr. Jurtela. Tako aaai poalaaci. Ces. aameataik je rekel, da ai v obče tacib odredeb, a kjer ao, o teli bode pa odgovoril v kateri prihodajih aej. Mogoče, da že bode to atoril, predao ta liat pride v roke aaših bralcev. Oe se to še izgodi, predao ae ta list aatiaae, bomo, to ae v6, tudi ajegov odgovor aaaim bralcem koj priatavili, ali toliko rečemo že tudi sedaj lehko, da je težko prati — kožuh.