LETO VII _ 8. NOVEMBRA 1931 ŠT. 45
FOTO KRAŠOVEC,
MOTIV Z JEZERSKEGA: NA PAŠO.
358
359
Nfaša ži-
vinoreja
z /.ti(l<)\oljst\t)in je tielni piiziiuli. da je iiiis končno  prodrlo spoziuinje,  du  je (ivij; naše živinoreje mogoč edino potem or-nizaeije.
V dra\ski l)uno\iiii se f;oJ' ^ ruzlicnili pasem. Sivo-rjuvo alpsko govedo (montafon-sko), l'deée-cikasto-piucgavsko govedo. si\n-p.šeiiična poniiiiska pasma, bela oz. rumenkasta marijadvorska ter simodoiska pasma.
1. .Si v o -r j a \ o a 1 p s k o g o v e d o (montafonsko) je razširjeno po doleiijskili in notranjskih sreziii, Kočevje. Krško, Logatec in Novo mesto. Zadrng, ki goje to pasmo, je danes 22 s približno člani. Do sedaj je bilo vpisanih v rodovnike kot popolnoma čisti paseniski eksemplari nekaj nad 'lOO krav. Molzna kontrola se vrši v S zadrngah. Zadruge vzdržujejo tudi okoli 00 iplemenskili bikov, zadruga v Sodražiei tudi lastno planino.
Posebej bi bilo omeniti zadrugo >Jngo-montafon«, ki ji pripadajo le večja posestva, ki goje montafonsko pasmo (okoli ¦^0), ki izkazuje tudi krasne uspehe. Inia pa za svoj delokrog celo kraljevino.
2. R <1 e č e - C i k a s t a p i n c g a v s k a pasma je razširjena |)o vsej Gorenjski in pa v ormoškem okraju. V ormoškem okraju je 5 rodovniških društev z 295 vpisanimi kravami.
Gorenjska je tako rekoč čez iu čez prc-prežena z zadrugami, ki so tudi med seboj dobro organizirane v zvezi živinorejskih selekcijskih zadrug, ki ima svoj sedež v Kranju in ji pripada 18 zadrug s pribl. 1000 člani. V rodovnik je vpisanih do sedaj okoli
Spodaj: Pogled na del živinorejske razstave vseh živinorejskih zadrug kranjskega okraja, ki se je vršila oktobra 1. 1930, vse živali se odlikujejo po čistosti pasme (pincgavske) in izenačenosti oblik.
¦?60 kinv in nad 1000 telic. kot popolnonui čistokivne živali. Zadruge vzdržujejo tudi (k plemenskih bikov. Zveza je preteklo leto vzela v najem tndi banovinski pašnik na UobeŽM za mlado plemensko živino, lastne ])lanIMe pa imajo (iorje pri Bledu in ;5mar(a pri Kamniku (|)ri<<lplaninski pašnik).
'•>. O /. e m I j e p š e n i č no si v e p o -murske pasme se lazteza |)o srezih Celje in Konjice, kjer deluje 5 zadrug oz. rodovniških odsekov. Največ zaslug na izboljšanju te pasme ima nedvomno kmetijska šola v št. Juriju, ki s svojimi gg. strokovnjaki vodi ondotno živinorejsko zadrugo, ki ima sama 52 članov, kateri rede 112 v rodovnik vpisanih krav in 6 bikov. Ta zadruga so pa ne omejuje le na živinorejo v ožjem pomenu besede, ampak pospešuje tndi izboljšanje travnikov, ipridelova-nje kiiue vobče. za kar je nabavila za svoje člane gnojnični voz in či)alko. IVa kmet. šoli v št. Juriju s(- je vrši tndi ))rvi tečaj za  nif)lzne kontrolorje.
4. H e 1 a o z. r u ni e ii k a s t a m a r i -j a (I v o r s k a p a s m a se goji v srezih .Slov. (iradec. Prevaljie, in Maribor desni breg. kjei- je 12 zadrug z nad 400 člani.
5. S i m o d o I s k a p a s m a se goji <le-loina v ljubljanski okolici, v ljutomerskem srezn. v največjem obsegu pa v 1'rekmurju. kjer je 9 rod<»viiiškili društev, ki s precejšnjim  uspehom  goje  tndi  mlečno  kontrolo.
Kakor snu) tolikega razmaha živinorejskih organizacij lahko veseli, vendar pa bi bilo želeti, da se čimprej prične s prav tako vnemo delati tudi iia organizaciji mlekarstva. B.
Spodaj: Dve kravi marijndvorske pasme, last g. Iv. Apata iz Starega trga pri Slovenj-gradcu. Leva tehta 500 kg in daje 3200 1 mleka na leto, desna pa tehta 520 kg in dnje 3000 1 mleka.
krava siaic bohinjske domače pasme.
Na desni: Krava s teletom pincgavske pasme, ki je razširjena po vsej gorenjski in ormoškem okraju (lastnik A. Jo.št. Podbrezje).
Spodaj: Pincgavski bik, star 5 in pol leta in ?60 kg težak (lastnik J. Šolar, Rovtc pri Podnartu).
Spodaj : Uva vzorna bika simodolske pasme, (desni je bil kupljen 1. 1930 v Švici) last g. I. Šoštariča iz Veržeja.
»Dober tek!«  Simodoiska pasma je razširjena deloma t ljubljanski okolici, v Ijutomerskeni srezu, najbolj pa v ; Prekmurju.
Vzoren hlev na
posestvu Hausampacher pri Hočah.
Na levi: Krave montafonske pasme na paši (graščina Cem-šenik pri Dobu).
Spodaj: Ena najboljših mlekarje montafonske pasme, ki daje letno 6200 I mleka (last -, graščine   ^ Geni senik). ""^
laj. Marijadvorska pasma rabi i za vprego, v kljub temu daje do 30001 mleka letno; razširjena je pasma po slovenjgraškem, prevaljskem in mariborskem okraju.
V/oreii bik marijud>ur&ke pasme, siar 3 m poi ieia, težak 831 kg.
360
361
Bodočnost na^a kmetijstva.
Govoriti v sedanji (tospodarski krizi o bodočnosti te ali one panoKe, .le pač precej kofiljiv posel. Zato pa naj se te vrstice ne smatrajo kot prerokovanje, ampak kot razmišljanje,
Vefi in tehtnih razlogov Je, ki upraviftu-Jejo trditev, da Je v živinoreji bodoCnost na-Sega kmetijstva. (8 tem pa ni rečeno, da bo živinoreja kedaj edina, ampak le najvažnejša nosilna panoga naSejta kmetijskega gospodarstva.)
Predvsem Je to konkurenca žita iz Južnih krajev naše države, ki pridelujejo mnogo cenejše in boljše žito, kot Je to mogoče pri nas, a tudi kriza ostalih panog, kot lesne trgovine, vinogradništva i. dr. Dasi Je to v sedanji krizi težko In trenutno trpi naša živinoreja gotovo velike izgube, bo treba vendarle napeli vse sile, da se naša živinoreja nele ohrani, ampak celo izpopolni in dvigne na tako višino, da bo res to kar od nje pričakujemo, namreč nosilna panoga našega grunta.
Svetovna gospodarska kriza Je oslabila kupno moč delovnih slojev, vsled česar se Je povečala ponudba slehernega blaga in kot z železno roko Je bil vpostavljen zakon: Kvaliteta in «opet kvaliteta! Tudi to Je svojevrstna značilnost naše dobe. Človek bi pričakoval, da bo z ozirora na krizo Slo v promet predvsem cenejše blago, a doživljamo baS nasprotno. Vsak zahteva le najboljše in najfinejše. So pač redki tisti, ki redno kupujejo meso, a tisti, ki ga kupujejo in kolikor ga kupujejo, gledajo le na kvaliteto. Z eno besedo: Ponuja se mnogo, kupuje se malo, in kar se kupi, se lahko izbere, saj smo n. pr. pred kratkim čitali v strokovnih listih, da dunajski mesarji odklanjajo vole, ki ne tehtajo vsaj M kg Se preden so izmenjali prve zobe.
Ce se ozremo v preteklost naše živinoreje, vidimo, da se je v poslednjih desetletjih skušalo dvigniti nje kvaliteto predvsem na ta način, da se Je uvažalo tuje — večkrat prav dragocene — plemenjake. Gotovo Je, da se je naša živinoreja s tem kolikor toliko izbolJSala, gotovo pa Je tudi, da se ni izbolJSala v toliki meri, da bi bile poplačane žrtve, ki so se za to doprinesle. Slišal sem nedavno tega reči nekega izkušenega rejca. »Kaj pomaga uvoziti švicarskega ali nemškega bika, če pa ga boS doma krmil s slamo.« In v teh besedah se mi zdi, da tiči velika gospodarska modrost in silno koristen nauk za bo<loče delo: Več in boljše   krme  naši živini.
Vzemimo najprvo zeleno krmo oziroma pašo. Koliko naše živine životari na pašnikih, na katerih bi se zadovoljile komaj ovce ali koze, zapleveljenih, kislih, velikokrat sploh — golih. Kako bi se lahko živali ob času paše (ki Je sama na sebi vendar naj-idealneJSi način prehranjevanja živine) vse drugače razvile, če bi se te površine očistile plevela, grmovja, ruševja in kamenja, pognojile, osušile ali namakale, in koliko Je tukaj hvaležnega dela za ljudi, ki mislijo, da morajo iti iskat kruha v tujino.
Kakor hitro vidimo, da se živina na pašniku ne nasiti dovolj, uioramu skrbeti, da imamo dovolj zelene krme (lucerne, mešanico detelj in trav, zeleno koruzo, grašico, inkarnatko i. si.). Plodored poljskih pridelkov Je sestaviti tako, da se ne bo na vsaki parceli pridelovala od časa do časa zelena krma, ter da l)o te krme z« vse leto dovolj.
Čeprav torej živina na naših pašnikih premnogokrat gladuje, napram živini, ki Je stalno v hlevih. Je še zavidanja vredna. Vsaj vode, solnea in zraka ima namreč v večini slučajev dovolj, dočim so naši hlevi v večini slučajev prave temnice in živina v njih spominja na Jetnike. In krmal Poleti napol gnila ali pokvarjena detelja ali trava, pozimi pa slama. Zato je druga naloga naše živinoreje v bližnji bodočnosti: Temeljito izboljšati oskrbovanje živine v hlevih. pH tudi hleve kot take, držati pa — vsaj toliko časa, dokler tožimo o nadpro-dukciji. - le toliko živine, kolikor Je lahko dobro preredimo. Ce se z ozirom na krlEo in nizke cene obotavljamo rediti več živine, se ne smemo dalje obotavljati, da pričnemo rediti boljšo živino glede zunajnih oblik, donosnosti in čistosti pasme.
Ker že omenjam čistost pasme, naj omenim še pojav, ki Je zelo nevaren zlasti za selekcijsko delo po naših organizacijah. To 80 naši sejmi, na katere se redno pripelle veliko krav iz drugih pasemskih okolišev, oziroma tako križanih, da se sploh ne ve, kateri pasmi pripadajo. Je sicer malce težko vmešavati se v svobodno trgovino, toda stvar organizacije in zadružne discipline je, da se prepreči vtihotapljanje manjvrednega blaga v naše ozemlje, kjer se že goji čista pasma, oziroma so dani izgledi, da se bo ista v doslednem času izčistila.
Nadaljnji škodljivi pojav v naši živinoreji Je plemenitev v sorodstvu, o čemer so danes prepričani tudi že preprosti živinorejci. Tudi v tem oziru Imajo naše organizacije prav hvaležen delokrog z nabavo oziroma izmenjavanjem plemenskih živali.
Kakor pa Je izčiSčenje posameznih naših pasem velika in hvaležna naloga, vendar za dosego največje užitnosti še ne zadostuje, ker so tudi v eni in isti — sicer čisti — pasmi živali, ki se glede mlečnosti in prenašanja svojih lastnosti na potomstvo posebno odlikujejo ali daleč zaostajajo. Najti te prve in njih potomstvo porabiti za nadaljnjo porabo in razmnoževanje je naloga takozvane selekcije (izbiranja) predvsem kontrolne molže.
Lep pridobiten vir našega kmetijstva obeta postati tudi vzreja in odprodaja plemenske živine, in sicer zaenkrat le za bike sivorjave (montafonske) pasme.
Eno Je gotovo, da pomeni sedanja kriza za naše gospodarstvo izgubo težkih milijonov, ki Jih bo treba čimprej nadoknaditi. To bomo pa dosegli toliko prej in v toliko večji meri, kolikor prej bomo tudi v živino--; reji ])ostavili načelo  kvalitete. •
Planina pri Mr/.leiii sIikUmii-ii nitorenjskem (kranjska tlolinui.
Pogled iia planino v La/u v Bohinjskih K       planinah.
Na desni: Pogled v siaro planinsko sirarno.
.Spodaj : Na živinskem sejmu.
Spodaj na desni: Mleko je edina primerna hrana za otroke.
Spofhij: Bohinjski planšar.
'^reiijski paSnik r Ratečah na Gorenjskem, i-:;
Na Ieri: V jezerskih planinah.
Spodaj: Na paSo.
Spodaj na ieri: Razstava plflcgavake plemenske iivin« V Selcah, ki že od nekdaj slove po stoji napredni živinoreji.
Spodili; Pastirčki.   ;
362
Staro  in novo o
Kot je znabiti temu ali onemu izmed čitateljev je že znano najstarejše mlekarstvo naše domovine -pravilneje rečeno sirarstvo - doma v Bohinju, kamor ga je uvedel znani gospodarski delavec župnik Mesar. Prva sirarna je bila ustanovljena l. 1867 na Ravneh. 
Z začetkom tega stoletja pa se je začelo mlekarstvo razvijati tudi iz druge smeri. t. j. oii jadranske obale gori. Mesta in letoviftf-a ol> .latiraiin so potrebovala namree leto za letom ve^'je množine mleka in mleénih izdelkov, kar je nai)otilo tedanji deželni odbor kranjski, da je za('el z vso vnemo Ijospeševali mlekarsko zadrnžniStvo. Xajslarejftn na danaSnjem ozemljn Slovenije je menda mlekarska zadrnjja v n<tl. Locateli. Ker je bila torej odilaja mleka in maslu zasinrurana, tako v kraje oh Jadranu, kol deloma ludi v Celovee, (iradec in na Dunaj, se je mlekar*<tvo v rlohi pred vojno narav M(»st l)ajno razvijalo, ter je bilo neixtsi-edno pred vojno menda sanu) na l)ivšem Kranjskem blizn .'iii mlek. '/adrnp:. Vojna je ustavila nadaljnji razvoj, pobrala že prej dosežene nspelie in nas odlr^ala od prej.5njih Iržiše. Večina knietovaleev je rejo mlerne živine zanemarila; liavill so se z vožnjami, prodajo lesa i!d.
Šele kriza lesne tr^ttvirie nas jr si>omnila, da inm živinoreja v našem ifosiiodai-sl vn vendarle neko veejo in važnejšo vbtK(t.
Kakor je to )n'i zad rnžiiišl vn sploh običajno, se le-1() ni dovolj hiiro zavedlo i-esnejfa ))oložaja in novih naloK, zjroraj oi)isaiii proces je iirav za prav prespalo. Nekatere zadrii>re so v svojem delokrojfo delale sicer z veliko vnemo, tudi se je nstaimvilo Itrecej novih zadrnjr. loda manjkalo je zavesti, tla je treba z o/,, iia nov položaj združili sile vsejra zadrnžništ va.
Kol že omenjeno, je število ndek. za<lrnK dokaj naraslbt. tako da imamo dam^s že m^kih fiO re-Hfislrovanih mlekarskih zadrnji ter okoli lir nere-trlstrovanih sirarskih družb v Bohinju. Napram letu je to prirastka, tako da  se nam  vsiljuje
vprašanje, ali je bila nslanovilev tolikega števila mlek. zadrtiff res nujna in Kos|iodai-ski nleiufdjena. loliktt  bolj. ker je  število članstva   narastlo  le za
Nujna posledica te«:a je !>ila. da je moč posamezne zadi-ujfe, izražena v povprečnem številu članov, silno nazadovala. Tako viditno, ila je povprečno število članov nazadovalo od i.Vi tia "il. torej za 49%. Ako hi šlo ]o. še nekaj časa tako nai)rej, l>i naše zadrniTc 1ako oslabele, da hi bile nezmožne sploh za vsako delo in Tiapredek. Vendar pa nioreiim zabeležiti razveseljivo dejstvo, da se je v tem oziru zurodil  lelos  preobrat, ter je zanimanje za  vstop  \
Drobljenje strdi
(sveže zasirjeno mleko) v stnri planinski sirarni.
Na desni : Poslopje sirarske
zadruge v Stari Fužini.
Spodaj: Pogled na grad Puštal pri ^kofji Loki, kjer sr nahaja edina jugoslovanska
mlekarska šola, iistaiiovljono   I. i^2ft.
Spoflaj: Pogled v oddelek za izdelovanje/' toplenega sira v zadr. mlekarni na Vrhniki, i
spodaj:    Nehigijenicen   prevo/. mleka (mleko in pomije* na Istem vo/n).
Na levi: Preizkušanje mleka glede nesnage z novim aparatom >Praktav:na
konec črpalke se vloži vata, potegne bat in nesnaga ostane na vati. Na desni: Prelivanje mleka nn cestah je nehigienično. -
i*
363
našem mlekarstvu
mit km-sk(* zuili-ugc ^iliio nai'ustlu, kiu- je pa*' nujua POKledica krize v oslulih  iiuiioifali kmetijstva.
Khmi torej naj ki-eiie tiaže mlekarstvo v l)odoe-MDsti; Že i/, zttornjili vrstic je razvidno, da je ena lirvih naloif naših nilekai-skih /.adnijc, da povečajo število svojih članov, ker le tako liodo predstavljale gospodarske enolc, ki nekaj poiiienijn, le tako hodo tudi v stanu, spraviti skupaj zadostna denarna sredstva za iiotrebne novonabavke in investicije. Istotako bo treba skrlieti, in z vsemi silami delati MU to, dii se dvigne poralia mleka in mlečnih izdelkov doma in »ia ne smemo zamuditi nobene prilike, da pridemo v slik s pokrajinami naie države, ki so glede mlečnih izdelkov Ac pasivne.
X(» smemo pa tudi pozabili, kako veliko važnost ima za naše mlekarstvo naš tujski promet.
Popolnoma na novo podlago bo treba postaviti tu(li iireskrt)o naših mest z mlekom. V naša mesta prihaja še vedno največ mleka potom prekup-1'ev, ki jib je silno težko kontrolirali in na drugi strani tudi kmetu ne nudijo tega kar bi moral Isti za mleko izkupiti, da bi se z živinorejo z veseljem ukvarjal. Po vs(di zaiiadno-evro[>skih mestih obstojajo danes -že moderne ineslne mlekarne, ki edino so niiravičene zalagati prebivalstvo z mlekom, ii tudi v stanu, [irevzeli odgovornost za kakovost in zdravstveno stanje istega. Ker so tehnično dobro 'iliremljeue in sirokovnjaški voUene, ter imajo dnevno veliko umožino mleka, so njih oljraliii stroški na liter mleka vsekakor mininialni.
Pred približno enim letom se je ustanovilo 1'entralno nilek. društvo v Ljubljani, ki si je uh-del<) nalogo, da zanese tmii v naše mlekarstvo novega duha, duha rjapredka, sloge in ustvarjanja. Društvo je pričelo izdajali že mesečno statistiko, ki služi članom v inl'ormaeijo' glede trgovine mlečnih izilelkov, sestavilo je res vzoren i)ravilnik za dobavo mleka, ki so ga uvedle že nekatere napredni' zadruge med svojimi člani. Izdalo je tudi že bro šnrico Piipravljanje mlečne hrane z namenom, da se poveča poraba mleka in mlečnih izdelkov iiri liripravljanjn naše vsakdanje hrane. Tudi razstavo mlečnih izdelkov in poučno razstavo o mlekarstvu na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani je aranžiralo diMištvo.
K(tt se je od strani društva i)onovrio poudarjalo, l)o društvo svoj program izpeljalo le, ako bo uživalo sodelovanje in podporo vseh, kar pač v polni meri zasluži, ker tudi dela za dobrobit vseh. ker je strogo nepolitična v resnici -/,a sjdoSno dobrobit delujoča organi-zacija. In če se lo zgodi, smemo v resnici upati, da bo tudi naše mlekarstvo kedaj doživelo boljše čase.
V iilulicriii ink'kurni (na levi sprejemanje,
na desni pasteriziranje mleka).
Nu levi:
V moderni mlekarni:
drobljenje strdi.
Spodaj:
V moderni mlekarni: posoda za zorjenje
smetane.
Spodaj na levi: Vzorno shranjevanje mlečnih posod na kmetiji.
Spodaj: V moderni mlekarni: dviganje sira iz kotla.
Spodaj na levi:  Pravilno prevažanje mleka (na vozu z vzmetmi).
Spodaj na desni:   Moderni stroj za i/delovanje sirovega
masla.
364
Oddelek za polnjenje in čiščenje steklenic s posebnimi avtomati. Na desni: Skladišče sira.
Osrednja organizacija slovenskega mlekarstva
so ljubij. Osrednje mlekarne (lokali:! Majstrova 10), ki so bile ustanovljene še^
pred vojno kot poseben oddelek Gospodarske zveze, po vojni so se osamosvojile, letos pa na najmodernejši način preuredile. Danes so najdovršenejše tovrstno podjetje v Jugoslaviji. One zbirajo mleko iz podeželskih mlekarn, ga tu biorizirajo in dostavljajo na dom. Ra' zen tega izdelujejo prvovrstno čajno maslo in emendolski sir. Ker je preskrba mest z res zdravim in absolutno snažnim mlekom ena prvih zahtev moderne higijene, bi bilo želeti, da bi dobila tudi tozadevno preskrbo vsaj vseh večjih naših mest čim prej v roke ta osrednja zadružna organizacija slov. mlekarstva, ki nam s svojo moderno uredbo jamči za brezhibno kakovost mleka in vseh
mlečnih izdelkov. Na levi: Razvažanje mleka v higijeničnib zaprtih steklenicah.
Oddcli'k 7a ]>iori/ai;iju in pasfeiizatijo mleka.
BoIcrOlfSk Jugoslav.  ttSkarae v Cfubltaai — Poaatla poaame^al^ «11« dovol/en le 9 prtvollenfem urednMfva