18. številka.
Izdanje za ćetrtek XX. februvarija 1897
(t Trsti, t četrtek zjutraj dno 11 februvarija 1897.)
Težaj XXII.
„IDINOBT"
lihaia p« trikrat »a tedoa t ioatik ta-ianjik torkih, 6a«vtklh Id »obotftk, Zjatraaje iidaajo isisaj* ob 6. uri zjutraj, rečarna pa oh 7. jh	- Obojno izdanje fltaae:
(1 jtdiaiiuM . f. 1.—, iKTaD Avstrije f. 1.51 r» trt mah«« . . p I,— , . . 4,m «fi i«r«	. ; ; i._
u »it let® . . . 12.— , , , ii._
NaraćRln« ]• plaievatl naprej m itreibe
krsz prllažei« aareonln« t« uprava m •ilra.
PoianićPA številke ae dokivaje ▼ pro-dajaluioah tobaka v Iratu po S nvi. izvan Trsta po 4 nvi.
EDINOST
Oglati ae rainu« p» tarifu r potita; za naslovi* » deboliati Arkrosi pUSaJe preator, kolikor obser* :;a».idnib vratlc. Poslana, osmrtnice in javu« z sevale, lo-aaaii oglasi itd. ao raimiajo p* pogodbi,
▼ai dopisi naj so poiiljajo n*ed»l»tvn alioa Caaerma it. 13. Vsako pi"»wo m .»rs biti frankovano, ktr m-fraokovann ae nt •prejoaiftio. RoVopiBt »o ti« vr^Saio.
HaroJnino, reklamacijo in	apre
joma iipravniitv* uliaa Moliao pic-aolo kit. 3, II. nadut. Nnračuii« in iglast jo pla&evati loao Trst. Odprto r«klar*» eij« »o pros'0
61
,F »<Hn»rH Jt mm1
Vse one častite naše gg. naročnike ki iiK^Moj^dai ne vrnili doposlanih jim številk „Slovenke", ne naročili se na isto, prosimo, (la to store do 12. t. m., ker drugače se jiin 4. štev. „Slovenke" ne doposlje več. _Upravnišvo „Edinosti".
Javni shod
pol. drnStva .Edinost- dne 1. februvarja 1807. v telovadnici Jržaikega Sokola"
(Dalje)
Dr. Ryb A f je nadaljeval:
V dokaz hočem navesti le nastopno. Slovenci tukaj t 1'rstu so začeli delovati tidi na narodno-gospodarskem polju ; oni so si ustanovili posojilnico in ta posejiliica ni ustanovljena la podlagi kapitalističnih načel; ravno nasprotno. Ta posojilnica je ustanovljena na podlagi vzajemnosti; ona pripada vsem členom. Isto take so si Slovenci že pred leti ustanovili svoji delavski podporni društvi. Ako torej „Delavec" očita nam Slovencem, da se bavim« raimo s podrejenim vprašanjem, nam dela krivico; le jedino kranjskim Slovencem bi smel morda očitati to. Pri vsem tem, kar sem jaz omenil in povedal sedaj, sem mislil le ia čiste «oci-jalnedemokratične stranke. Kako pa se vede so-cijalnodemokratična stranka v Trstu, tega vpra-ianja, gospoda moja, vam nočem razlagati la široke, saj poznate ljudi te stranke ie bolje, nego jaz. — Pred nekaj meseci je bil tukaj v Trstu socijalni demokrat dr. Pernerstorfer. Ta je govoril ■a javnem shodu nemški. O tej priležnosti povedalo se je to tudi v slovenskem ii laškem jeziku, kar je govoril. To je bilo popolnoma pravično, tudi po socijalnih nazorih. Socijalni demokrat ne sme se omejiti na samo jedno deželo in jedno narod-noit, ampak on mora klicati la pomoč vse narodnosti.
Gospdla maja! Ta stvar, toli pravična sama po sebi in tudi po nazorih pravega socijalizma, prav ta okolnost pa je tako bodla v oči socijalne demokrate laške, da se radi tega zasmehovali Slovence. (Različni klici.) To ni izmiiljeio, to je
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
80
ROMAN.
— Francoski apiaal Alphonss Daudet, preložil Al. B. —
Nekega soparnega, oblačnega poletnega večera, ko sti bili prijateljici takoj po južini ostavili mize ter se izprehajali v dolgem bukovem drevoredu, pridružil se jima je Georges. Govorili so med sabo o vsakdanjih rečeh, pesek jim je škrutal pod počasnimi koraki, kar je glas gospe Fromontove nenadoma, od gradu sem, poklical Klaro k sebi. Georges m Sidonija sta ostala sama. Vojeua od negotovega peskovega sija sta se šetala dalje, ae da bi izpregovorila besedico ali približala se drug drugemu.
Topel veter se je igral z bukovim perjem. Ribnikovi valovi so rahlo plivkali ob svode male brvi, in akacije ter lipe, katerim je veter jemal cvetje, v vrtincih podć je odtod, so napolnjevale soparni vzduh se svojo vonjavo... Čutila sta se ob-kroževana od vzburjenega, pretrosujočega viharnega ozračja. V blodljivih očeh so se jima užigali svetli bliski kakor na daljnjem obzorju...
,0 kako lepe so kresnice'.. je izpregovorilo 1
žalostna resnica. Tudi o tej priliki niso oni mogli pozabiti svoje mržnje do Slovencev.
Gospoda moja 1 Tudi sedsj so se zopet oglasili tisti pretvezni socijaldemokrati. (Tukaj jc hile čuti nekaj vsklicevj Jaz govorim o laških socijalnih demokratih. Postavili so si svojega kandidata ia zahtevali od njega ne samo, da je socijalni demokrat, ampak da je t u d i 11 a 1 i j a n. Tu se nikakor ne strinja s programom, ki ga imajo slovenski socijalni demokratje ; ti ne zaničujejo druge narodnosti, ampak žele, da se tudi slovenskemu narodu podeli to, kar imajo drugi narodi, med tem ko laški socijalni demokratje vedno povdarjaje jedino svoje laško stališče.
Če je njim dovoljeno povdarjati laško narodno stališče, morajo tadi slovenski socijalni demokratje povdarjati svoje narodno slovensko stališče! (Dobro.) Tisti, ki v tej borbi podpirajo takšne socijalne-demokratične kandidate, ki prav za prav niso socijalni demokratje, — taksni Slovenci, kateri podpirajo tako stranke, škodujejo in se pregrešajo proti socijalnodemokratični stranki.
Iz tega, mislim, da ste sprevideli, da mi Slovenci med sedanjimi tržaškimi strankami nimamo prijateljev, da nimamo nič iskati v drugih strankah v Trstu, ampak da se moramo zjedioiti in poka-aati, da še živimo tikaj in hočemo tudi nadalje tikaj živeti. (Viharni dobro- ii živijo-klici. Dolgotrajno ploskanje.)
Predsednik M a n d i ć : Ako morda želi kdo kakeka pojasnila, ta naj se oglasi.
Aidrej Krečič: Gosp. predsednik prosim besede.
Predsednik II a n d i <5: Gosp. Andrej Krečič ima besedo.
Andrej Krečič: Da je Raskovich socijalni demokrat, tega jaz še nisem slišal, ampak v«m le, da je progressist. Prosim v tem pojasnila.
Dr. RybAf: V tistem poročilu je bilo re-j čene, da je on izjavil jasno, da ne sprejme programa progressovske stranke, ampak da se drži programa socijalno-demokratične stranke. On se je vsaj s tem postavil na socijalno - demokratično ■tališče.
dekle, katere je bilo groza tega molčanja, preti*-govanega od skrivnostnih glasov naravinih.
Me d bilkami na robu trate so se lesketale nemirne, male, zelene iskre. Ona se je pripognila, da bi vzela jedno na rokavice. On je poklrkuil tik nje, ii nizko na trato nagnjena, z licem pri licu, tako, da sta se z lasmi dotikala, sla se o svitu kresnic jedno minuto gledala drug drugega. Kako čudovito lepa in dražestna se mu je videla o tej zalonkasti svetlobi, razlivajoči se čez njen pripognjen obraz in izgubljajoči se v finura pletenju njenih kodrov kakor tenak dim!... Položil jej je bil roko okoli pasa, in začutivši, da prije-njuje, jo je strastno pritisnil k sebi.
.Kaj pa iščeta tukaj* ? je uaglema vprašala Klara, stoječa v seuci za njima.
Georges je bil ves zmešan in skoro brez sape ter se je tresel toli silno, da ni mogel odgovoriti. Sidonija pa se je vspela povsem mirna ter rekla, tresoča svoja krila:
.Kresnice... le poglej, koliko jih je nocoj... In kako se svetijo*1...
Tudi njene oči so se lesketale v nenavadnem
lesku.
aTo gotovo dela nevihta"... j« mrmral Georges, še vedno tresoči se.
Predsednik: Sedaj pride na vrsto V. in zadnja točka našega današnjega programa, namreč evontuvelni predlogi. Če želi kdo staviti kak predlog, prosim, da se oglasi besedo.
M. Kamuščič: Gosp. predsednik prosim
besede
Predsediik: Gosp. Miha Kamuščič ima
besedo.
(Pride še.)
Politlftke vesti
V TRSTU, da« 10. febravurja 18»7.
Za državnozborske volitve. Ministeraki predsednik grof Badeni je odredil, da je vsem državnim iradnikom i> slugom dovoliti potreben čas, da bodo mogli vršiti svoje volilno pravo. — Dne 7. t. m. se je vršil shod zaupnih mož staro-češko stranke. Shoda se je uduložilo 255 zaupnih mož in poleg istih tudi nekoliko konservativiih veleposestnikov. Shod je sklenil, da se staročeška stranka zopet udeleži volitev. Odličnjaki Rieger, Mattuš in princ Friderik Schwarzenberg so se teplo zavzeli za to, da bi se skušalo doseči kompromis z Mladočehi. Pogajanja se se menda že začela. Staročehi zahtevajo 7 mandatov. Dal Bog ugodnega vspeha! No,' znamenje je že tu, da se doseže tak vspeh; poročilo iz Prag^ javlja namreč, da je v mestu Tabor dr. Rieger postavljen kakor ukupni kandidat obek čeških strank. — Tudi v Dalmaciji se vrše pogajanja, da bi se dosegel kompromis med pravaši, narodnjaki in Srbi. — O kandidaturah na Slovenskem ne vemo še nič pozitivnega. — Glede Goriškega je gotovo le to, da soglašajo vsi rodoljibi v tom, da dr. Gregorčič in grof Alfred Ooronini morata priti zopet t državni zbor, tretji man.lat pa naj dobi najvredniši poleg teh dveh mož. Kar se dostaje imenovanih dveh mož, mora pritrdi tijsleherni rodoljub želji Goričanov, kajti grof Coronini in dr. Gregorčič sta se vsikdar pokazala kakor zastop-lika po božji in narodovi volji 1 — Na Kranjskem bode seveda ljuta borba na žalost nas vseh.
Progressova stranka v Trstu je že izdala svoj volilni proglas. V tem proglasu s« bobneče frazo tako goste, kakor rozine v dobri velikonočni potici.
Nevihta so je res bližala. Že so včasih vrteči se stebri prahu in listja zaplesali od jednega konca bukovega drevoreda do drusfpga. Šli so še malo dalje, potom pa so se vsi trije vrnili v salon. Deklici sti imeli opraviti b svojim rečnim delom, Georges je skušal citati nekov Časnik, gospa Fro* montova je snažila svoje prstane in gotpod Gar-dinois je z zetom igral biljard v sobi zraven.
Kako grozno dolg se je zdel Sidoniji večer. Imela je le jedno željo, da bi bila sama, prepuščena svojim mislim.
V tihoti njene sobice pa, ko je bila pihnila luč, ki ovira sanje, prejasno obsevaje resničnost — kakšni načrti, kako opojno veselje! Georges jo ljubi, Georges Fromont, bodoči de>l»č tovarno l... Vzame jo, obogati jo Kajti v trj kupljm mali duši je vzbudil prvi zaljubljeni poljub same časti-željne in lakomne misli.
Da bi se uverila. da-li nje ljubimec misli oibiljno, skušala je poklicati si v spoinis sleherno najmanjšo posameznost dogodka v bukovem drevoredi : izraz njegovih oči, žar njegovega objema, iz ist v usta jecljane prisege, jecljane v bežnem sviti kresiic, katerih podobo je slovesen trenotek utisuil ijenemu spominu z v vedno. (Pride še.)
Nekoliko o soeijalistili. Kaj j« socijalno Vi.r..ŠH!;jw 'i Kratko rjiŠahje, Uža* odgovor, im-kor j- že potdarj-d dr. Rvbaf na javnem shudu v ua?i sokulovt leiose danes nimamo točnega označenja o r.-rn^aiiju. INtvsem primerno tu umestno je j i»v i i .t 11 a i la govornik, da v tem / niahi smo « w:jal sli tuli mi Sloveaci, da želimo, Uri bi s« zoulj.aJe »edaaje razmera v Človeški duubi in ii-i bi »e vzrarnala na*pretatva med po-tamionirti razradi dnube, zlasti pa med delavci iu delodajalci To moramo želeti, kil* srao eminentno demskratiški naro l in ker smo reven — raven n a i o d.
V kolikor so torej etre mijenja soeijali.itov gibljejo v t-j smeri, moramo 1« »impatizovati žnjiiu. Drugo vprašanje pa je, ali moremo sicupatizevati 8 posamičnimi osebami, ki »i prisvajajo vodstvo socijalistov, in pa z resničnimi cilji tek oseb?!
Na to vprašanje pa moramo odgovoriti jaaio in brez ovinkov, da ne moremo s i m p a t i« zov a ti. Ne moremo aimpati/ovati, ker so ti voditelji socijalistov po velikem deiu izišli iz krogov, kateri že z ozirom tia svoj« lastne koristi morajo želeti, da se sedanje stanje ne izpremeni, da torej ne morejo odkritosrčno misliti i onimi, ki trpe ob sedanjih razmerah. Še enkrat bodi zabeleženo že tolikokrati koustatovano dejstvo, da n. pr. na čelu nemške socijalne demokracije stoje — židje. Znano je, da so žirije strogo kapitalističko pleme, da torej že kakor taki ne morejo sinipati-zovati niti z najbolj opravičenimi težnjami delavskih mas ; iu notoriška istiua je tudi nadalje ta, da vlada stroga in uzorna vzajemnost med vsemi Židi brez izjeme: v mišljenju, v čutstvovanju in v ciijib ! Židje socijalisti — to je nezmisel 1
Toda mi imamo razloga dovolj, da ne zaupamo tudi večiui krščenih voditeljev aocijalistiških strank. Treba le opazovati vse mahinacije različnih oseb, ki silijo sebe v ospredje socijalističkih vrst in ki si prisvajajo pravice govoriti v imenu delavskih mas. Ti ljudje prelivajo potoke solza o bedi delavskega stanu, ua skoilih in društvih une-majo mase za borbo proti neznosnim krivicam ; to vam znašajo kar cele kupe fraz in tirad, da siromašni delavec, ki res trpi in ki opravičeno žali, da se mu zboljša njega stanje, niti ne more za-pa '.iti, kako se za temi gromadami besed in hinavstva skriva skrb tek osrečevateljev in namišlje-vatlih mučenikov za — svojo lastno osebo. V vsek mogočih varijacijah in v kričečih bamh slikajo brez-rčnost buržeoazije (meščanstva), ki plava v blaženstvu, dočim morajo široke mase trpeti ljuto bedo; a kdor opazuje stvari trezno in razsodno, vidi, da vsi ti voditelji, ki toli ropotajo proti buržeoaziji, sami prav radi živš življenje iste buržeoazije, d d, uprav ugodno življenje, seveda na račun — delavca.
Saj je znano u. pr., da uredniki večih socijalističkih listov na Nemškem dobivajo take plače, o kakoršnih bi si sloveaski novinar niti ne apal — sanjati. In koliko ogromnih svot pežira tako-zvaua agitacija! V na* Slovencih so suveđa razmere skronmiše tudi za socijaliste, ali na Nemškem, kjer imajo ogromnih mas delavskega stanu in kjer je izborno urejeno nabiranje prispevkov, zbok česar ima vodstvo secijalistov velikih svet na razpolago — tam se lahko reče, da je dobro plaćana vsaka beseda in vsak korak »požrtvovalnih* vediteljev. Ake pomislimo vse to, moramo biti veliki skeptiki ozirom na namene raznih voditeljev socijalistiških strank.
Mi pa imume še nadaljnjega razloga, da ne zaupamo tem voditeljem. Ta razlog nam narekuje naše narodnu stališče. Socijalisti propovedujejo evangelje internacionalizma, kar znači zanikanje narodnih interesov. To zanikanje čutstva, ki je sveto narodom, je pogubno za delavske mase, ker braui drugim slojem naroda, da se ne morajo tako zavzemati in vuemati za delavca, kakor bi se sicer. Kajti tega no morejo zahtevati delavci, da bi se narodi odpovedali svojim idejalem le izvestnia »sodmgoife* na ljubo I Zanikanjem narodu« ideje kopljejo socijalisti le propad med seboj in drugimi sloji naroda t
Ako pa imajo naredi »ploh sto razlogov, da se protivijo breznarodnemu pregramu socijalistov, imamo jih mi Slovenci na tisoče. Kajti, nasproti nam Slovencem vsi ti drugorodni socijalisti kar likrata pozabljajo na svojo „mednaroduoat* in se
nam ka/ej i — nemške in laske »ncijonalce! 1 U- * prav drastičen izgled nam je dal t!*ii glasoviti sucijului dtiuokrat Pernerstorfer, ko je bilo v razpravi tisto malenkostno celjsko vprašanje. Nismo toli ueskromni, da bi zahtevali, da naj bi Perner-storfer glasoval za toli skromno kolikor pravično zahtevo Slovencev. Ali to bi smeli pričakovati, da pereče: to je narodno vprašanje, z narodnim vprašanjem se mi sucijaiUti ne bavimo, torej niti glasoval ne boileni ! Kaj še, glasoval je in pridružil se je nemškim uacijonalcem ! Kje je ostal mednarodni značaj socijalistiške stranke ?! Jasno je torej, da so uemški socijasti nenarodni le doma, ker v h do, da ne prati nobena nevarnost njih narodnosti; kakor hitro pa pride do prepirnega vprašanja med Nemci iu Nenemci, tedaj pa so hitro nacijonalci — seveda nemški! Taki so tudi naši italijanski socijalisti. Dokler so jim naši slovenski delavci slepo na uslugo, dotlej so „sodrugi* in „bratje", kakor hitro pa zahtevajo mrvico pravice za-se, so — ščavi 1
Prosimo naše slovenske delavce, naj premišljajo o tem, kar smo napisali tu, zlasti sedaj, ko „voditelji" potrebujejo slovanskih glasov. Sedaj se seveda potajnje,jo razni kandidatje se svojim sla-vofubstvom, ali mi vemo od ljudi, ki mnogo občujejo u. pr. z črkostavcem Ucekarjem, da je teinu možu vsaka druga beseda .ščavo," ako govori o Slovanih, kakor amo tudi uverjeni, da bode, ako bode izvoljen, ob vseh narodnih vprašanjih glasoval z Italijani iu da bode tudi pozitivno nastopal zoper našo narodnost. Delavec, ki iuia v sebi le iskrico ljubezni do svoje krvi, ne sme glasovati za takega kandidata!
Veliki ples mesta dunajskega. K včerajšnji notici bi bilo se pridodati, da je Njeg. Velič, posebno milostljivo govorilo z drom. Luegerjem. Temu dejstvu pripisujejo tudi dunajski listi poli-tiški pomen v tem zmislu, da so se merodajni krogi popolnoma spoprijaznili s preobratom, kakor se je izvršil na Dunaju. Vladi prijazna ,R«ichswehr" J bere levite gospodi Židom, ker so se demonstra- i tivno odtegnili plesu. Pravi, da s takim postopanjem liberalna stranka škoduje le sama sebi. Kdor ne prihaja na svoje mesto, ta zgubi svoje mesto. Nič ne pomaga: veliki boj za vzravnanje odno-šajev v srednjih stanovih, ki je podlaga antisemitskomu "gibanju, ta boj se mora izvojevati! Tako j vsklika „Reicbswehr". Mi pa pravimo: da židovska gospoda ravno o takem vzravnanju nočejo j ničesar čuti, ker ne služijo — kakor mislijo mnogi ! — nemštvu, ali liberalnemu načelu, mnpak je j njih od por obrnjen jedino le zoper pravično uredbo j človeške družbe. Prazna je torej nada, da bi hoteli sodelovati za stvar, katere nočejo!
Po istrskem receptu. HrvatBki sabor se je razšel. Nove volitve bodo meseca maja ali junija. A predno so se razšli, so dovršili junašk čia po receptu laške gospode v Istri: uničili so jednoglasno volitev posl. Davida Starčevida. O ta narodna stranka na Hrvatskem silno spoštuje voljo naroda, ako je ta volja na uslugo sedanjemu zistemu. No, ne obupajmo, ampak nadejajmo se, da bode enkrat polna tudi mera .dobrih del" ma-melukov, ki se evfemistiški nazivljajo »narodna stranka".
Položaj na Kreti. Sinoć je došlo raznim tnkajšnjim grškim tvrdkam brzojavno poročilo, gUaom katerega je grška vojna esludra izkrcala vojakov na Kreti.
Službena poročila omenjajo jako pohvalno moštva avstrijske vojne ladij« „Marija Theresia", kajti ti mornarji ao mnogo pripomogli v to, da se je mogel lokalizovati požar v Kandiji.
V Rim je došla vest iz Kandije, da boj nadaljuje po vsej Kreti. Y Herakleionu preti kakih 10.000 Turkov kristijanom. Turki so dobro oboroženi ; orožje so si preskrbeli, oplenivši vojni arzena!. Odnošaji med Grško in Turčijo so vedno bolj napeti.
Različne vesti«
Velik javni shod bode prihodnjo soboto zvečer v telovadnici „Sokolovi". Na dnevnem redu bode razgovor o volitvah v mestni zbor.
Delavaki shodi. V tem tedna se skličejo sledeči javui shodi :
V četrtek 11. t. m. shod v gostilui ,Pri Petelinu*, ulica Ghega, ob 8. uri zvečer.
V	soboto 13. t. m. shod železničarjev „Biriaria. alla Staziono' ob 8. uri zvečer.
V	n • d e 1 j o 14. t. m. javui shod pri sv. Ivanu, v narodni krčmi pri g. Gašperšičn, ob 6. uri popoludue.
Na shodih bodeta govorila sodruga Zavrtnik z Dunaja iu Kristan iz Ljubljane o delavskih zadevah in volitvah.
.Poglavje o beračih". Dejstvo samo, da se jc v Ljubljani zabavljalo na tržaške korače, je torej pripoznano tudi po .Slovenskem Narodu" (št. 30 od 8- februvarja 1897.) S tem bi se mi lahko zadovoljili in napravili zaključno piko v tfj neljubi pravdi. Toda, dva razloga sta, ki nas silita, da pridodamo še nekoliko pojasnila. Prvi razlog bil bi ta, da .N." nekako med vrstami, ali vendar dovolj jasno,.namiguje na neko odlično osebo ljubljansko, češ: vidite tega gosp. je zopet napadla .Edinost-. Drugi razlog tomu današnjemu pojasnilu pa je ta, da nam .Narod" podtika: „Mogoče, da ima .Edinost* svoje vohune, katere pošilja v narodne kroge ljubljanske!14
Pojasnilo na prvo točko: Po notici v .Naroda" si mora misliti vsakdo, ki le količkaj pozna razmere, da smo mi imeli v mislih dr a. Ivana Tavčarja. Izjavljamo slovesno, da nismo merili na tega gospoda, in sicer že zato ney ker nam ni znano, da bi se bil gosp. dr. Tavčar tako odurno izrazil o tržaških Slovencih.
Bodi torej jasno: ni naš poročevalec, aiti mi sami nismo mislili na gesp. dr. Tavčarja; ponavljamo pa, <Ja j« dotičnik res med odličuejimi možmi v javnem življenju kranjskem.
Preidemo k peglavji o „vohtnih". Mi nimamo in ne trebamo, iu jih tudi ne maramo najetih vohunov; ne maramo jik, ker je vohunstvo grd posel, in ne trebamo jih, ker nas že ljudje sami, po svoji volji in inicijativi, uprav obsipavajo z dopisi, tako, da imamo že pravi križ žnjimi.
Gospoda naj bodo potolaženi: zatrditi jim mo« remo, da med njimi ni vohunov. Toda svetovali bi jim, da svojih medsebojnih pogovorov iu camera caritatia — kakoršnih pogovorov niima navade zasledovati, kdor je poštenjak — naj nikar ne raznašajo po gostiluah tako na glas--, da jih nehote morajo poslušati tudi drugi gostje in se na istih — škandali zovati. Na tak način smo prišli do znanja o zabavljanju na tržaške berače, toda ne pred meseci, kakor meni „Narod", ampak še le te zadnje dni, in po Neljubljančanu, ki je bil slučajno istega due v Ljubljani iu v dotični gostilni.
Vidite, da nas ni malo ne bi boleli tisti .berači, ampak boleti nas mera, da se take stvari razpravljajo javno in se na tak način zistematiSno širi med ljubljanskim občinstvom nekaka mržnja ne le do nas, ki vemo, da smo .persone iugratis-sime", temveč do tržaškega slovenstva sploh in se s tem uničuje uprav ono, česar trebamo najbolj v sedanjih kritičnih časih: čut medsebojnega spoštovanja, ljubezni in vzajemnosti.
V	nekako kompenzacijo nam „Narod" očita naše tržaške zasebne pogovore o Ljubljančanih. Takih pogovorov niti ne tajimo. Ali pred javnostjo, pred našo maso in tudi v najtrpkejih polemikah s posamičnimi strankami nam je Ljubljana vsikdar naše kulturno središče, naša opora, srce naroda slovenskega. Mi širimo med tržaškim slovenstvom
| vedno in po vsej svoji moči zavest, da vsi Slovenci moramo gravitovati v Ljubljano l
Tako razlikujemo mi domovinsko stvar ed vsakdanjih nizkih prask med strankami. To bedi v odgovor ua očitanje, »da zabavljamo na Ljubljano".
.Narod" govori tudi „o neki subvenciji, koje tretji obrok z zneskom 200 gld. še ni bil plačan". Ker bi pa se utegnilo misliti po tem polutajao-stnem namigovanju, da smo dobivali mi Tržačani Bog zna kakih subvencij in ker se tudi v tem pogledu ni malo ne bojimo jasnosti, pojasniti hočemo , tudi to stvar,
Povodom Svetčevega banketa je g. dr. Tavčar obljubil političnemu društvu .Edinost* podporo po 200 gld. aa leLo, za debo treh let. Dvakrat smo jo dobili, v tretje pa je nismo dobili, a je tudi vprašali nismo 1! 1 In prav zato, ker je .Narod" prav brez potrebe omenil teh neizplačanih 200 gld., smo prisiljeui misliti, da je hotel vzbuditi domnevanje, da smo so svojim .poglavjem o beračih* hoteli
napasti dia- Tavčarja. Ker pa je žo govor o dru. Tavčarju ne moremo zamolčati svojega domnevanja, da gosp. Tavčar, v svoji dobrovoljnosti, mora pokrivali se svojim imeuom m nogo kateri greh, katerega so storili — drugi!
Zaključuje moramo povdariti še enkrat: da se v našem listu ne zabavlja na Ljubljano, pač pa dajamo včasih prostora ljubljanskim dopisnikom, ki izražajo svojo nevoljo na ljubljanskih — razmerah. A gospoda naj ne mislijo, da samo mi Trža-caui sodimo tako o telil ljubljanskih razmer j. V tej sodbi soglašajo blizu vsi izvenkranjski Slovenci, katerim se pridružujejo nemalo število — Kranjcev, »osebno pa Notranjee/. K staremu, poštenemu narodnemu programu, kakor so nam ga zasnovali naši boritelji iz prvih dob našega narodnega preporoda, naj se povrnejo »Narodovci* in »Sloven-čevci", pa bode takoj kraj vsemu .zabavljanju* 1
.Uelaisko podporno društvo v Trstu". Podpisani odbor naznanja vsem družabnikom, dru-žabnieaui, prijateljem društva in ostalemu si. občinstvu, da bode, kakor vsako leto, tudi letos dne 20. februvarja t. 1. veliki ples v bogato in jako okusno odičenem gledališču »Politeama Rosselti". Pri plesu bode igrala popolna vojaška godba peš-polka št. 87. Pred poluuočjo plesala se bedeta v V raznih slov. nošah narodna plesa „Kolo* ia „OesUa Beseda". Vstopnina 60 kr. — Začetek plesa ob 8. uri zveč., ki bode trajal do 5. ure zjutraj. Vstopnice se dobivajo zdaj v družtvenem uradu; v prodajaluici g. Antona Žitka, Via Stadion st. 1; v kavarni »Commercio*; pri vseh poverjenikih društva; zadnji dan pa ne bodo dobivale pri denarnici gledališča »Polileama Rossetti".
Ker je namenjen čisti dohodek plesa upravnemu zalogu društva, priporoča podpisani vaem družabnikom in družabnicam, da se gotovo udeleže plesa iu prosi sploh človekoljubno tržaško in drugo občinstvo bližnjih krajev, da mnogobrojno počasti društvo z svojo navzočuostjo.
Velikodušnosti se pri tej priliki ne stavijo meje. 1 ODBOR del. podp. društva. {
Pevsko društvo »Zarja* v Rojanu priredi pri- [ hodnjo nedeljo svojo predpustno veselico v pro- = štorih tamošnjega konsumnega društva. Ozirom na j to, da ima to društvo velikih zaslug za probujo ' narodne stvari v Rojanu, in pa na okolnost, da se ! je srd naših nasprotnikov v prvi vrsti obrnil ravno i zoper to društvo, dolžnost je mestnim in okoličanskim \ Sloveuoam, da podpirajo isto in je tako vspodbude ; do nadaljnjega vztrajnega dela. Nadejamo se torej, ; da častna udeležba na veaelici prihodnje j nedelje.
Bralno in pevsKo društvo „Vodnik" v Dolini
priredi v nedeljo dne 14. februvarja veselico s tem-le razporedom: 1. P. H. Sattner: „Za dom med bojni grom", možki zbor. 2. H. Volarič: „Slovan na dauu, mešani zbor. 3. Zemaljski: „Slovenka", deklamacija. 4. S. Carli: „Slovjanka", mešani zbor. 6. G. Eisenhuth: „Mazurka" mešani zbor. 6. »Bob iz kranja", saloigra v enem dejanju. 7. Ivan pl. Zaje: „Hrvatsko^ doma*, poputnica, možki zbor. 8. Srečkanje na 10 dobitkov. Mej posameznimi točkami bode svirala domača godba. Začetek ob 5 in pol uri zvečer; blagajna se odpre ob 5 uri. Vstopnina za osebo 20 kr.; sedeži po 10 kr. in srečke po 10 kr. Na obilno udeležbo najuljudneje vabi.	ODBOR.
Tudi mnogokateremu Slovencu ne bi škodilo, ako bi si zapomuil nastopno obrambo poklica novinarjev v narodnem življenju, kakor jo je napisala praška „Politika" v svojem nekrologu pok. publicistu češkemu, Gustavu Eiuiu :
„Najboipui giaditeljem, ki so postavili ponosno zgradbo nase narodne organizacije; možem, ki so dali cilj in smer naši politiki, ki so zanesli navdušenje v množice in ki so vzbudili češko požrtvovalnosti; neutrudnim prvoboriteljem za osvobojeuje in samostojnost naroda iu kulturnega svojstva njegovega : s kratka, med najbolje med dobrimi spadajo odlični novinarji češki, ki so često živeli življenje polno pomaujkauja iu nadloge, ki se niso plašili nevolje in proganjaja, ko je trebalo potezati se a idejale, ki so napolnjevali duše, in služiti narodu. Na mnogem, jako mnogem ima zahvaliti naš narod svoje novinarje. Toda no vinarju ne spletajo *encev ni sodobniki iu nasledniki.. Kar ustvarja on, gineva z dnevom, za kateri je bilo določeno Kar čuti njega srce in kar mislijo njega možgani, to nudi en
javnosti, ne da bi vedela [ista, kdo jej nudi. In ako potem, uli ujtm po napornem delu, polaga pero, ko stopa v prezgodnii grob, tedaj je navadno pozabljen, še predne je padla pest zemlje na njegovo krsto....
Narobe - svet. Pišejo nam : Pred par dnevi ste čitali o občinskih volitvah v Peuijauu. Pomjnn leži blizo dve uri nad Koprom, uprav na samem vrhu hriba. Občina pomjanska je velika iu šteje nad 6000 duš. V občini sami ni uiti jednega pravega Italijana, izvz«niši pičlo število privaudravcev. Vprašati utegnete : kako to, da ni Lahov v Po-mjauu, ko je minilo par dni od zadnje volilne borbe in je .Edinost" poročala, da je bil ljut boj z ita-lijauaši 1 ? Seve da t Alt ko bi bil ti dragi čitatelj zamogttl opazovati ta boj od blizo, kakor je imel priliko podpisani, — potem še le bilo bi ti jasno, kaki Lahi so v Pomjanu 1!! Izmed 800 došlili vo-lilcev bilo je kakih 15 Koperčanov, ki imajo svoja posestva pod pomjansko občino ; drugi pa so bili sami kmetje domačini v kratkih hlačah, belih nogavicah, a italijanskega jezika zmožni le deloma. Vrhunec sta dosegla dva starčka v opisani obleki iu s kito ali repom na glavi, ki sta glasovala za »ltalijana„ Bartolič-a in drugove! 11 Narobe - svet! Stari — z eno nogo v grobu, nevešči laškemu je/.iku, podajajo svoj narod, svoj jezik in domovino svojo samo za 25 (dvajsetpet) novčičev !! Dd, ne več ne manj, nego po tej ceni so se plačevali glasovi nezavednih Ijudij!! 1 Drugače je bilo v I. razredu. Tam se (nasprotniki plačevali po 10 gld. že samo za to, da je u.už ostal doma!
V petek so prodane duše zaklale nekaj, kar je bilo prodobuo kravi 1 Je-li pa bila krava, ali osel, tega ne vem. Vem, da so to odrto žival obesili poleg ceste na javno in to v petek!! Ker je pa meso viselo še v soboto, svetoval jim je nekdo, naj je poaolijo za druge volitve 1! 1
Dostavim naj še, da so lahoni izjavili, da se ne bojijo Boga, oni da zmagajo s hudičevo pomočjo ! 1! Naši so šli z božjo, oni z hudičevo pomočjo, toda dokazalo se je, da hudičeve. delnice niso še na stopinji božjih !!!
Bog daj nore.m pamet!
Vaš Ntbodigatreba.
Šaljivi »Brivec* je izšel danes. Vreden je, da ga vsakdo vkupi, ker prinaša novic iz celega sveta, pa tudi naših domačih za potrebo. Velja v tobakarnah 5 avč.
Obiskovanje visokih šol v Avstriji. Glasom izkaza, ki ga je ravnokar izdalo uaučuo minister-stvo, je bilo v zimskem semestru 1896[97. vpisanih na vseučiliščih na Dunaju, v Pragi, Inomostu, Gradcu, Lvovu, Krakovem in Oeruovicih vkupno 16.196 dijakov (od teh 3981 izrednih slušateljev). V posamičnih fakultetah jih je bilo: v bogoslovnih 1189, v pravnih 8078, v mediciničnih 4728 in v modroslovnih 2201. Gledš števila dijakov je prvo vseučilišče v Avstriji ono ua Dunaju, drugo pa češko vseučilišče v Pragi (2787 dijakov, nemško vseučilišče v Pragi jih šteje le 1391).
Tehniške visoke šole na Dunaju, v Pragi, Brnu, Gradcu in Lvovu so imele dne 15. januvarja t. 1. 3627 slušateljev (324 izrednih). Gledč na posamične strokovne s^le jih je obiskovalo: 140 splošni oddelek, 1317 inženirsko šolo, 194 stavbarstvo, 1086 strojestavbarstvo in 562 šolo za kemijo. V obče se kaže, da so tehniške visoke šole letos nekoliko bolje obiskovane, nego so bile lani; le na tehniki v Brnu je letos 27 dijakov manj.
Delovanje zdravniške posta;e tržaške. Meseca jannvarija t. 1. iskale so stranke v 667 slučajih pomoči ua tukajšnji zdravniški postaji in sicer so došle v 400 slučajih stranke na postajo, v 267 pa so morali zdravniki izven postaje na pomoč. Raz-meruo največ posla je imela zdravniška postaja v omenjenem mesecu dne 17. (33 slučajev v 24 urah), razmerno najmanje pa dne 23. (12 slučajev v 24 urah).
Milan na Dunaju. Razkralj Milan je dospel na Dunaj, kjer nameruje muditi ae samo par dni ter zatem vrniti se v Pariz. Včeraj je bil pri francoskem poslaniku Lozejn slavnosten obed, katerega se je udeležil tudi Milan iu vse osebje fraucoskega poslanstva.
Poskušen samomor. 301etua slaboumna Tereza G., stanujoča v ulici S. Michele hit. 9, zav-dala si je predsinočneiu, ko se ji je pričelo zopet jedenkrat mešati v glavi. Zdravnik z zdrav-
niške postaje ji je izpral želodec ter jo poslal v bolnišnico.
Nesreča. Predvčerajšnjem proti večeru je 4-letna Ivana Mariana, stanujoča v ulici S. Marco, padla v ulici del Rivo pod voz, katerega je vodil izvosček Silvij Dougon. Dasi je izvosček z vso silo brzdal konja, da bi ustavil voz in se izognil nesreči, bilo je vse zam&n, kolesa ao strla trupelce otroka. Dekletu sicer ni bilo videti na truplu ni-kakoršnega poškodovanja, toda silna teža ji je zmečkala drobje tako, da je umrla še istega večera.
Zmrznil. Včeraj zjutraj so našli stražarji blizu »Pescherije" na tlaku ležeče truplo nekega mož kega. Poleg istega je ležala steklenica, ki je smrdela po žganju. Mislč, da je mož pijan, kajti nikakor ga ni bilo možno spraviti na noge, pozvali so zdravnika z zdravniške postaje. Isti pa je kon-statoval, da je mož — zmrznil. V mrliču se spoznali 561etnega težaka Josipa Peršina, atanujočega v ulici del Pešce hšt. 2
Pazite na otroke ! Nikdar ni dovoljno ponavljati ta opomin, kajti prepogostoma se vedno še dogajajo nesreče, ki jih je provzročila — lahkomiselnost stai išev. Žalibog nam je tu zopet zabeležiti strašen slučaj, da je otrok zgorel živ, zavoljo brezbrižnosti matere. Marija Omacher, soproga mizarja Josipa, stanujočega v Skednju hšt. 145, je ostavila predvčerajšnjem svojo iletno hčerko le par trenotkov samo v kuhinji. Toda teh par tre-notkov je bilo dovoljno, da se je otrok prikobacal j do ognja. Vse drago se je dogodilo, kakor že ne« številuokrat v jednakih slučajih: otroku se je vnela obleka in, ko se je posrečilo udušiti plamen, bilo je prepozno. Otroka so sicer urno prinesli v bolnišnico, toda le tam je umrl za opeklinami.
Razprava zoper otroka-morilca. Predvčerajšnjem popoludae se je vršila na tukajšnjem sodišču, pred sodnikom Pahorjem, razprava zoper dečka Viljelma in Alfreda Mangachija, obtožena, da sta i dnš 18. oktobra min. leta ustrelila svojo staro i mater. Viljem Mangachi je še-le v svojem 13., i njegov brat Alfred še-le v 14. letu, zatorej je ob-j tožba glasila le na prestopek, da-si je zločin j premišljen umor. Oba dečaka sta se vedla pred j sodiščem jako pogumno iu odgovarjala glasno in ! brez zadrege; viditi je bilo, da sta pokvarjena I skozi iu skozi. Viljem Mangachi je priznal hladno-: krvno, cinično, brez znamenja kesanja, da je on S ustrelil svojo staro mater, d učim je Alfred ciaično priznal vse, tajil pa le to, da ga je brat že prej obvestil, da hoče ustreliti staro mater. Sodnik je obsodi! Viljema Mangachija zaradi prestopka premišljenega nmora na 5 mesecev zapora v posainni celici, poostrenega s trdim ležiščem dne 18. vsakega meseca, Alfreda Mangachija pa zaradi so-krivnje na omenjenem prestopku na 4 mesece zapora v posainni celici, poostrenega s trdim ležiščem 18. du6 vsakega meseca. — Obsodba ni napravila nikakoršuega vidnega utiša na dečaka.
Sodnijsko. 421etni težak Boštjan Depaca iz Izole je dobil zaradi hudodelstva javnega nasil-stva leto dni težke ječe. Pretepel je svojo ljubico in se ji jo grozil se smrtjo.
181etni izvosček Karo! Hrovatiu iz Trsta je obsojen zaradi sokrivnje hudodelstva tatvine ua šest mesecev težke ječe. Hrovatin je bil namreč, kakor smo sporočili svoječasno, ščuval in nagovarjal 131etnega Evgena Savlija, da je le-ta kradel svojemu očetu denar, kateri sta potem vkup«'» zapravila
Velikodušnost carice-nntere. Mati carja Nikolaja, carica Marija Feodorovna, je doznala pe naključju, da nekdanji politik Henry D upet, ki ima mnogo zaslug za osnutje mednarodne človekoljubne družbe Rdečega križa, živi v Appenzeilu v jako siromašnih oduošajih. Dobrosrčna carica je poslala Dupetju takoj 1500 rublje v v zlatu, 1000 frankov tor mu zagotovila dosmrtno reuto 1000 rubljev ua leto.
Kuga med podganami. Londonski zdravnik dr. Patrick Mansoa, ki se je podrobno kavil s proučevanjem kuge v Indiji, ter je njegova sodita mero-dajna, objavlja v Londonskem strokovnem listu čudne dejstvo: Koga razsaja bolj med živalimi niže vrste, nego pa med ljudmi! Sosebno med podganimi pojavlja sa kuga zel6 rada. Kadar ae pojavi ta epidemija, takrat prihajajo podgane iz svojih podzemeljskih skrivališč ter tekajo po hišah. Na ta način se bolezeu jako širi. »Čudim se*
pravi dr. Manson, »da v Bombayu bolj ne proga-njajo podgan. Ako bi imel jas kaj nkazati t Bombam ju, prizadeval bi si v prvi vrsti, uničiti podgane v mestu. To bi se lahka zgodilo v 48 urah ter bi več pomoglo, kakor katerakoli druga zdravstvena naredba. Karantena ne more imeti kdo zna kako dobrih nasledkov, v ostalem pa je treba pomisliti, da je pač mežoo izvesti karanteno med ljudmi, nikakor pa ne med — podganami !*
Koledar. Dane* (11.): Želj ko, (Deziderij) škof; Adolf, škof. — Jutri (12.): Evlalija, devica; lielecij, škof. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 7. nri 14 mi j.t zatoni ob 5. uri 15 min. — Toplot* včeraj: ob 7. uri 4 5 stop., ob S pop. 85 »top. C.
K poglavju o domači zgodovini.
[Nekaj o glagolioi pri Brežanih (SaTriaih1.)] Da so predniki sedanjih prebivalcev okolice tržaško-koperske rabili svoj domači jezik v javnih svojih stvareh, pričajo dovolj v teh krajih še ohranjeni napisi in listine, ki so se vkljub zapriseženemu preganjanju slovenščine vendar le ohranile do današnjega dne v pričevanj« iti dokaz, da je slovensko ljudstvo naseljeno tu od davnejših dob, n<»go ono italijanske narodneni ; iti tudi slovenska krajevna imena: Tist, Lonjer, Koper, Milje, Ro-bojez, Ržana, R »sanda, Pojavna, Zavije itd. imajo v zgodovinskem in etimologičnem ozira važnejši pomen mimo italijanskih imen dotičnih krajev.
Med spomenike nekdanje govorice prednikov sedanjih prebivalcev okolice trfcaško-koperske smeta so razun .kvadirnov" ali „legistrov* župnijske knjižnice v Dolini ■) u tis ti ti napisa glagoliška v starodavni župnijski cerkvi 8. Iv. Kr. v Predloki.
Pri glavnem vhodu aa levi strani na zidu zvonika čitatati je slodeči glagoliški napis: „1461
Va vrime psštovanoga oca i gospodina go-spodila Antona Gopa, biskupa i kneza tržaškoga i gospodina pre Mihela plovana te crkve i pro Pavla nega vikarina i konestabla Lukeža iz Pod-peča i Tonca Bridna i pročih dežela« stoj (ste) fare. Mojstri Jakše i Benkoa) iz Hačrge. Jezus vsim pomagaj. Aimin", (to je Amen.)w
Po tem takem je zvonik v Predloki eden najstarejših v okolici tržaiko-koperski, lekaj sto let kasneje zidalo se je zvonik v Zvonigradu4) (Zanigrad), kakor pričuje latinski napis :
Hod opus focit comunitas Zvonigradi et Sa-sidi. To je: To delo storila je občina zvonigraj-gka in zazidska. — Letnica je 1621.
Na evangeljski strani presbiterija je vzidaia kamenita plošča, izklesana ed goriimeaovanega mojstra Benka in porazdeljen*' v dva gotiška predela z železnimi vratesmi. Na predelih so izsekane tri podobe in nad temi je čitati sledeči glagoliški napis:
„Let gospodnjih 1466. ▼ to vrime v ko biše gospodin pre Mibel plovan i gospodin Vido Sučrge farman stvori Benko iz Sučrge mojster'4.
V Hrastovljah ima hiša kmeta Antena Kocijančiča, h. št. 28., nad vkodom star sloveiski napi?1.
Župnika Matiji aKubedskemu plovani v to vrime poštenomu mužu i razumnomu* spisal je 1. 1463. duhovnik P. Fraščič iz Linda/ja glagoliško duhovno knjigo, za katero ga župnik .plati i darova kako dober muž i pošten".
LMa 1450. 3. oktobra, nvaževaje pravico in običaje Slovencev, je beneški dožd (princ) Foskari ukazal svojemu namestniku za Istro spoštovati običaja, navade in pravice slovenskih prebivalcev okraja koperskega, kateri prebivalci so si izbrali svojim načelnikom in poglavarjem Lukeža Muzec iz Podpeča, ki je potem 1. 1462. postavljal nove mejnike na gmajni podpečanski (sedaj podpečan-ski in prapovski). Podpečanom kakor tudi drugim domačinom je gotovo preudala objestnost srborite italijanske gospoščiie, ki se jo oblastno šopirila v gradovih v Podpečah, Hrastovl jah, Kabedu in drugod, ia vendar je 1. 1656 koperski škof ostro pre-
') Savrin, to l«e izvajajo italijanski zgodovinarji od ttarn. i'ei, da so predniki sedanjih Drežanov prišli od Btraui reke Savo, po kateri so jih pntem jeli Ital jani naiivljati Savrini, kurje pa „iUlianamente" povsem nepravilno. Bolj logično l>i b». . majati to ime od Soverja, ker jo historično vsaj doloma resnično.
') Glej Danicu od 1. 1867. list 23. *) Benko i'. Sučrg« je bil i/vtden zidarski in klesarski m jsler; delal je tudi drugod |>e Istri.
*) Žaaiuno je, da v Zvenigradu je l>iln leta 1621. j par kmetov, Iti »o imeli troje fce precej prostornih corkra,
povedal župnika krkovškemn, pre Miholu Vovku, slutiti sv. mašo v slovenskem jeziku in 1. 1691. je zapoved ti župnijske matične knjige spisovati v italijanskem jeziki.
Vse to govori dovolj jasno in pričuje, da so predniki Brežanov ali Savrinov, kakor je nazivljajo Italijani, čislali svoj jezik ter ga rabili v javnih svojih stvareh in tidi župnijske matične knjige po duhovnijah vodile so se pred XVI. stoletjem le v domačem jeziku.
Najnovejše vesti*
Opatija 10. Tu kroži govorica, da pride sem piedsediik francozke republike Faure-in da obišče istega cesar Fran Josip.
Carigrad 10. Vesti s Krete javljajo, da je bil zopet spopad med mohamedani in kričali. Podrobnosti še ni. Poslanikom je došet manifest Mladoturkov, v katerem naznanjajo, da zasnujejo odbore za akcijo, ako ne nastopi sprememba v sedaiji vladi
Berolin 10. Nadvojvoda Oton j« dospel v Berolin ; vsprejeli so ga cesar, princi, generaliteta in oblasti. Cesar iu nadvojvoda sta se objela in poljubila.
London 9. Rogi»:er Paša, egiptovski generalni
direktnr za zdravstveno službo, poroča iz Bom-baya, da kuga ni malo »ti ponehala, ampak še narašča__
Preizkusili in priporočili
ee sloviti vePučiliSčai profesorji tn zdravniki
tinkturo za želodec tekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Daaajika cesta), katara je ugodae ačinkajoče, ieledec krep^ajeće, slast in prebavljaaje pevspeftaječe ia telo odpirajoče sredstva.
Steklonirica volja 10 mevč.	I
Trgovinske brzojavke lam v lati.
^tulmpeitft. PSonioa 7,a ]onon T-40 7421 t som- * /a •pemUd 189« 7.83 de 7 84 Ovca za s pa mlad 6 05—6 07. R* za spomlad 6.49—e.50. Koruza za maj-juai 18»?. 1.80-3.« I Pšenicu nova od 78 kil. f. 810-«15 od 79 It.le. ».'jO—s as . ud SO kil. i. 8 25—8'80' od SI. kil. C. H-30 • 35	Ha kil. for. — —. Ječmen «*10-8 —
proso 5-65- ~ 6'10.
Pšenica: Povpraševanje bolje prodaja 30000 met. st. Trg bolje, 5 nvi. dražje Vreme lepo.
1'raga. Nerni.nirant sludkur Tor. 12.07 Maj 1217
asirao.
Pruga. Coutrlfugal novi, poatuvljne t I'rwi > «mriwo vred odpofiHjfttav praooj f. 91 75 32'25 Concai-. |3"25 33'750et»«rui B4'26'—\ V	««dih 3«-— bolje
"iira. Kava Hniifu« umi (	za febravar «1 60
ju maj'62.—.
uu^burg. Santoa nood av^rago za mare 52.— k* maj f. 51.—, za september 52.— za december 52.50. mlačno.
Donnjakn borza lO. febvuarsirJalO 7
včeraj	danoh
Državni dolg v papirju .... 101.85	101.75
„ „ v srebru .... 101-96	101.95
Avstrijska renta v zlatu . . . 123.45	123.45
„ y krojiaii . . .101.—	100.95
Ure.iitno akcijo . .....S«9.—	866.50
London JOLot.......119.75	119.80
Napoleoni......... 9.52	9.52
20 mark ... 11.73	11.73
100 'tal;, lir . . 45 85	45.25
ZELEZNISKI VOZNI RED.
b) Juinai ielemnloa (Pes taj a jaine železnice.. Od dri/ 1. tkfbr* 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzo vlak na Dunaj, i veza z Roko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.—	. omnibuB v Nabreiine,. Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom.
12.50 popol. oinnibna v Eonnin. 4.40 „ omnibua v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza a Pešto, Roko 8-05 „ brzovlak v nabrežino, Videm, Rim. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
10.—	„ mešani vlak do Mtirzzuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzaschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne. 8.35 „ brzovlak iz Karmina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 n poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rimu, Benetk. 11.20 „ omnibuH iz Rima, Benetk, Nabrožine
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.38 „ omnibus iz Verene, Korasiaa, Nabreiine.
8.41	„ brzovlak iz Milima, Benetk, Vidma, Nabrežino;-H.5« „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Naznanilo.
Spodaj podpisani raznašalec lista „Edinost" I ki je zajedno URAR priporoča J»e toplo p. n. občinstvo za popravljanje vsakovrstnih ur. TJdaui Friderik Col j a, vratar biSe št. 8
Zaloga vina
Antona. Polley-ja v Sežani.
Pristna bela in črna vina po 23 do 28 gld. hektoliter. Pošilja in razprodaja se le od 50 litrov naprej.
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria itev. I (mej ulicama Chiozza inFarneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obzim zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z rso
ndanostjo
Vekoslav Grebeno«
rG. Tonnies
Ljubljana. Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta : žage in stroji za obdelovan je lesa.

ki obiskujejo zasebnike iščejo ae proti visoki provi/iji za riizpro-da,o t.krat prčnirnnih novovrstnih lftHflnih zastiral (R>ulu.>ux) in zatvomic (JalouBies), Ponudb-j a spričevali C. Klement-u, tovarna zalnazij, Brannan na Bavarskem. (Ustanevlj*n<> letu 1878 Največe tovarne to vrstf.
Riunione Adriatica di Sicurta
24—2	v Trstu.
Zavaruje proti pežarom, prevozu po auhem, rekah in na morju, proti loči, na iivenje v vsik kombinacijah.
Glavnica In reserva druitva dne 31. decombra 1892
Olavniea društva	gld. 4,000.000—
Premična ruservn zavarovanja
na Sivljonje	„ 13,32fi 346*98
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,632.248 82
Premijna reserva zavarovanja „
blaga pri prevažanju	49.465.07
Reserva na razpolaganje	, SOO.OCO*—
Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822.49 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanjn kurzov,bilanca (B) „ 243.381 8S Rezerva apeeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje B	500.000"—
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.184.88
Urad ravnateljstva : Vi» Valdirlvo	* (v lastnej hiš).
c. Ii Driv, m\i m
ir kovino in obrt v Trstu.
Novci zn vplačila.
V vrortn. papirjih na	V napoleonlh na
4-dnevni edkuz 21/, ! 80-duevni odkaz 2°/\ .	2 »/4 . 3-mesečai „
*»- - »Ve	« . 21/.*/.
Za •i««, k»tora so morajo izplačati v sedanjih b:in-.«i i ili jv .tr. volj., stopijo uovo obrestao »jiksu v krepost z dnom 5. fokrnra, 9. fobrara in odnosno 2. matča t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni od del,
V	vrecin. papirjih 2% na v«Ako H?oto.
V	napoleonlh hrez obrasli
Nakaznice
*u Dunaj, Prag«, Pošto, Brno, l<vov, Tropavo. Itako
kakor zn Zagrob, A rad, Bislit?!, Gablonz, Oradoc, Sibinj luoniost, Calovee, Ljubljana, Line, Oloinuo, Reicheiiborg, Jraaz in 8olnofjritd, -- brez troškov
Kupnja in prodaja
vrednosti j, diviz, kakor tudi vuevčonj« kuponov
proti ndbitkn 1°/«» provizije, nkaso vseh vrat pod najumostnejšimi pogoji.
Pred u j m i.
na jamuevne listine pogoji pu dogovoru. Kiedit na dekumento v Londonu Parizu H"ro-linu ali v drugih nsnHtih — provizija po jake amostnih pogojih. Kreditna plama na katerokoli meeto.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo so v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovoi itd — po pogoditi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice nnrodae banke italijansko v itulijnusklh frankih, ali pu po dnevnem eursa, Tr«t, 2. februra 1896.
Velika Inomost-ka SO nč. loterija |
G Imv ni d • bit 0 k
75.000 kron
U
predzadnji teden
n
v g o t o v i 11 i z o d b i f
Srečke pe 40 nč. priporečaje: Gluseppt Bolafflo, Alessantlro Levi, Mandel &. Co., Girolamo Morpuroo __Ifln. NcHmana. Maroo Nlgrls. Enrico Schlffirann. II Mrrcurio	'
—------, »H- I -V.............— --
La^taik knasereii lista ,Kdiaeat". Izdavatelj in odgovorni arednik : Fran Godnik. — Tiskara a Doleuu v Trstu.