AKHIVI XVlli |9M
u delu arhivskega društva Slovenije
1)1
v icm stoletju nesluten razvoj. Tc spremembe so že začele vplivati tudi na spnmembc deta v arh.vskih zavodih in pri ustvarjalcih arhivskega gra«' /a.
Zanimanje za arhivsko gradivo kol sredstvo za zadovoljevanje neposrednih intereso1' upoiab.\ikov bo najbrž že ostalo, /n.anjsaia pa se bo verjetno možnost učinkovitega izkoriščanja arhivskih virov če se ne bc-mc tudi arhivski delavei oddaljili le od vsesplošnega servisa ljudem v "postpisnicnf" dobi. Mcrali se bomo tudi sami učinkoviteje postavni kot povezovalni členi »n v med uporabnikovimi potrebami, javnostjo in vsebine dokumenta In (udi tem težnjam jr namenjeno nase tokratno zborovanje.
Od učinkovitega sodelovanja med arhLvi med strokam, in javnostjo med potrebami stanjem in možnostmi, pa je odv ;no kako uspešno bomo preh odili 10 neizbezno pot. Zato smo sc zbral! ;u da v prr:tncm okolju staroste Piuja strokovno spregovorimo o problemu ki dolgoročno ob pravilnem in učinkovitem pristopu sploh ni nerešljiv. Javnost v r.ajš-ršcm smislu besede moramo šele osvestiti, da se bo temeljiteje in odgovornejc zavedala bogastva ki sc skriva v arhivskem feraaivu in ga ohranjamo poznejšim redovom kot dokaz o naSi preteklosti in sedanjosti.
In 'udi jskaniu teh učinkovitejših načinov je namenjeno naše strokovno srečanje.
Milieti Trebše Šlolfit
Priporočila In skiepi XVI. posvetovanja arhivskih delavcev na Ptuju od 27. do, 29 septembra 1995 z naslovom Arhivi In javnost
NA PODROČJU VSAKDANJIH STIKOV
1. Skupina za dokumentarno gradivo naj pripravi navodila za uporabe tistih osnevnih katcgouj arhivskega gradiva, ki vsebujojo osebne poddatke
' 2. Za strokovno glasilo naj sc p-iprav p 'ispevek o delu v čitalnicah, hkraii pa naj sc preuči tudi delovni čas v čitalnicah.
PEDAGOŠKO DELO V ARHIVIH
1. Arnivi naj skupaj pripravijo ter ponudijo šolain in izobraževalnim ustanovam program spoznavanja njihovih ustanov in gradiva v ni cm.
* 2. V sodelovanju z zavodom za Šolstvo naj Arhivske društvo Slovenije organizira sen mar za učitelje. Pri tem bi bila v veliko pomoč ustrezna zloženka, delovna mapa z delovnimi listi za posamezni"; stopnje 7ahtevnoti, s kopijami listin in drugih ustreznih kategorij gradiva.
3. Arhivsko društvo Slovenije n*j zpcijc izdelave
videoka^ete kot učnega pripomočka s predstavitvijo vseh slovenskih arhivov
4. Arhivsko društvo Slovenije nai Zavodu za šolstvo Republike Slovenije predlaga pricct:k pouka zgodovine kot samostojnega predmeta žc v petem razredu.
PUBLICISTIČNA DEJAVNOST ARHIVOV
1.	Revija Arhivi naj objavi referate, ki so bili že pripravljeni kot gradivo za Dbjavo arhivskih virov za M in 16. stoletje, o kategorijah arhivskega gradiva, ki so bili predstavljeni na enem izmed prejšnjih posvetovanj ter po"7.etke tujih izkušenj
2.	O problematiki objavljanja arhivskih virov naj Arhivsko društvo Slovenije pripravi posebno posvečanje; v sodelovanju s so red rum i znanestr.n pa naj sc pripravijo posehn- smernice no tem področju arhivske dejavnosti.
3.	Arhivsko društvo Slovenije naj organizira pripravo napodi, oziroma smernic za pripravo in izdajanje inventarjev z osnovnimi elementi in arhivskih vonnikov glede na možne medijske oblike Tudi o tem naj pripravi posvetovanje.
4.	Arhivsko društvo Slovenije naj organizira pripravo in izdajo terminološkega slovarja, ki naj navaja arhivističnt pojme, definicije pojmov, konkretne pri mere in osnovno literaturo
5- Arhivsko društvo Slovenije naj skupai s strokovnjaki oodeluje pri piipravi navodil za vključevanje slovenskih arhivov v medrai jdne računalniške mreže
6 Arhivsko društvo Slovenije naj organizira pri pravo in izdajo, bibliografije publikaeij, ki so jih izdali slovenski arhivi od leta 1982 dalje.
■ i
RAZSTAVNA DEJAVNOST
1, Pri vsakršni razstavi naj ho izdana vsaj zloženka s seznamom razstavljenih dokumentov
Pri obravnavi te problematike so se pojavila različna mnerja. usklajevanje pa zaradi pomanjkanja Casa ni bilo mogoče.
Ta mnenja so:
a.	Ali so razstave za promocijo arhivov res koristne in če so, kje jc '-gornja meja, do katere je Sc koristna poraba časa in finančnih sredstev?
b.	Ali naj bode razstavni katalog brezplačni ali naj jih prodajamo/
c Ali naj se za oblikovanje razstave najame oblikovalca, ali naj pa jo postavi arhivist sam?
d. Splošna ugotovitev okrogle mize je bila, da so vsebina razstave, število eksponatov, razstavni prostor, p-edvsem pa finančna sredstva tisti elementi- ki vplivajo na njeno končno podobo.
Ta povzetek zaključkov okroglih miz o posameznih dejavnosti v arhivih jc pripravil Ljjz Tršan na podlagi poročil Darinke Drnovšek. Eme Umek. Nade Jurkovič, Janeza Kopača, Aleksandre Pavsič Milost, Slavíec Tovšak in Milice Trebšc Šlolfa.
h)jz Trían