—T H X.BL Največji Velja ae salo tola Xi Nor York 7-00 Tun GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The ltrgtit Donnlu Dtlly Id the United Stal«. every day exoep and lapl Holidays. r 75,000 Readers. - TKLEFOlf: 187« CORTLANDT. Entered m Second Claes Matter, September 21, 1908, at the Port Office at New York, N. Y, ante the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO 292 — fiTEV. 292. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 13, 1920. — PONDELJEK, 13. DECEMBRA, 1920. VOLUME XXV ill. — LETNIK XXVHL. VOJAŠKI DUH PREVLADUJE V ZAPADKI EVROPI. VSE DEŽELE NA BALKANU SE OBOROŽUJEJO PROTI MOŽNEMU NAPADU OD 8TRANI SOSEDOV. — SKRITI ARZEN ALI. CEHO 8LOVAJ&KA ARMADA. — JUGOSLAVIJA IMA BOLJ&O ARMADO. — BOLGARSKA ZADELA NA TEŽKOČE. Poroča Paul Scott Mowrer. Kot \ sled neke u^oJne ironije je iz vojne, ki naj bi napravila Vitnfc v srni vojn«« jm rodil v *• balkanizirani Evropi" nov milita-ii/rtn. ki je glede vvojrfi duieslovncga učinkovanje zelo važen. Ik/ele, ki domu«vajo, da so obdane od sovražnikov, se pečajo , narodno obrambo not zadevo flavne in največje važnosti. Splošno m* je domnevalo ob »'asu >k!enitve premirja. da bo nsta-r<.\ini Lige narodov sledilo splošno razoroženje. a neuspeh Lige, uveljavi sistem m^liiarodne polieije. je izkljueil to srečno even- ■ .......... .la/ bo«'etn ti v« n ponoef iic-: so postali ameriški državljani. da spravijo v deželo svoje žene, 21 leti Ter sestre v starosti manj Lot šestnajstih let. ie. r-nublikanec iz Colorado. Kot izgleda predloga sedaj, lahko dobijo naturalizirani držav- -eeorrttw fniffrwflcd « UiHWrwoo4. PAPEŽ BENEDIKT IN NJEGOV OHROMELI BRAT. Milan, Italija, 11. decembra. — Položaj na Reki je neizpreme- Washington, D. C., 11. dee. _ »jen i" i*totako stališče, katero je zavzel J>*Annunzio. Slednji no- Dve važni izpremembi sta bili za-jte Prizllati pogodbe, sklenjene v Kappallo in su-er raditega. ker vršen i danes v priseljeniški pred- j °dp°v*duje Reki in Dalmaciji, na razlogu, da je aneksija Zadra sa-legi. Amendment, katerega je lwe"a- l>rez zaletlJa ter koridorja k morju absurdna in da pomenja predložil kongresni k Siegeu, repu- smrtno obsodbo in izbiranje majhnega mesta. blikanec iz New Yorka ter vodi- Večina italjanskega naroda je sprejela pogodbo v Kapallo 1.» \sled britke potrebe. Da dobi mejo ob Snežniku se je Italija odpovedala celi Dalmaciji. katero ji je dajala Londonska pogodba z izjemo Zadra in ob-svoje r»rate v starosti pod:ijlll,a Jugoslovanov, da bodo prijatelji Italije, je več kot dvomljiva, i ter sestre v starosti manj ne ho trvlja proglasiti državljansko vojno ter napasti DTAnnunzija in da bodo nadaljni poskusi, da se dovede do sprave, Adoptirani bratje in sestre pa 1ISPe*ni- D'Annunzio je profil za ofieijelno priznanje, a se javno iz-se izključen* na temelju amend- rekel Proti prelivanju bratske krvi. Imenoval se je tudi najbolj verni ent a, katerega je predložil Vai- nej?a s!"žabnika domovine. Vsak Italjan si želi hitre rešitve reškega problema in ta rešitev bo brez dvoma v veliki meri pripomogla k izboljšanju notranjega položaja, ki se že itak izboljšuje. Lahko -.c smatra, tla so vse zadeve, ljanl v deželj svojo ženo, stariie tikaJp<"e delavskega gibanja, definitivno končane in da se narod-in stare star;še, neporočene sino- na dis^'Plina (v Italiji je je res dosth polagoma vrača med delav-brate v starosti pod 21 let. ne- Jii s nžba je obvezna za dobo dveh lUATni Mtfl IfiDIIICT Dfl let. čeprav se glasi, da se bo v AToIVlIJoM KADIRlI DiI l>o<]očnosti skrčilo polagoma to dobo. Na Rumunskeni znaša doba c»b-vezne vojaške službe tndi dve leti in stalna armada šteje 1 "iO.OOO mož. Ker pa je tr«-ba držati oku-j.acijvke čete v novopridobljenih ozemljih, je še vedno dvakrat ta- avija, celi t ka. I1 poročene ali udovele hčere ali sestre v starosti manj kot šestnajst let ter umike v starosti šestnajstih let. če je njih oče umrl. Vwnitvcu nnoTnou i ^,,?lasMo 3 nadaljnim KnA I htm UUvIUmLi mc'ntoin ima predsednik, ne pa imigraeijski komisar pravico s si- Avstrijski kabinet bo odstopil, če r.e bodo zavezniki dali Avstriji na razpolago živil. , - Dnnaj, Avstrija. 11. dee,-mbra. P^P imata »Mje. katere je mogo. e braniti v voja>k'm srni- ko veliko ate vilo po dorož jem. Rn- r. • ♦ -- i ■ * • , , rra glasovanja. ' J i rvi avstrijski ustavni predsed- »pozieija proti predlatra-priseljevanja dosegla tak obseg, da se je bilo bati ske razmere. Kakorhitro bo jidranska kriza uravnana, bo Italija vrnila k svojemu rednemu delu. Italija je v svoji pretežni večini sprejela d >govor v Rapallo, ne da bi ga ljubila ter obenem občudovala "junaški" čin D Annunz ja ter njegovo "junaške" obrambo Reke. Ce ne bo prišlo do nepričakovanih zapletljajev, kojih vzrok Imh cto Jugoslovani, pričakuje Italija nove mirne dobe, v»aj v kolikor lo izvesti tozadevno postavo. pride pri tem vpoštev Jadransko morje s svojimi obalini. Predlog k-mgresnika Raine\-. s' Je naJvegja hinavščina, katere je zmožen le Italjan. Glasi katerim naj bi se dovolilo farm-j*0 v Poro,"ihb tla .ie italjanski narod sprejel, 'eprav ne voljno, do--kim delavcem priseljevanj^ je bil "ovor. sklenjen v Rapr.llo, da pa kljub temu občuduje prismojenega D'Annuuzija in nje;, ve tolovaje. Take r.eslanosti je v stanu pošiljati v svet le širokoustna Italija.) zavrnjen br-z vsakega rekc^dne- dve divavi nista zadovoljni. T.rska. Bulgarska, . iif i-a milost tu nemilost svojim so- uar pa so bili trdo 7aT>o-.leni z r- i • " 1 I ul'i; !abiane Hainisch. On ; 1 •a sknsno skleniti z\eze s M*s«>di vvojih sosedov, proti ,'a so dosegli dobre uspehe. - ,, . . .. . kongresnih Johnson, načelnik pri , , f .. . 1 '.i« j-oliti«*en ekonom ter je študiral . ... ! 1 m, pojavljajo na no«?e armade ter zbirajo orožje in iier dobival na leto 31)0.000 avstrij- kih kron ali manj kot tisoč do- ANGLEŽI UNIČUJEJO T^aira MESTA. dejiiija pa ni mogoče niti malo primerjati s tedanjim. X-» mtstu --j mestne hiše je le kup raz% aliii, Cork, Irska. 12. decembra. — sosednja poslopja so uničena, in L« ta l«»lfj so zgorela poslopja na poslopje Corn Exchange, kjer je n.cnt z a to. kotjG!asi, da je sedaj nekako 200.000 U,jev ameriškega denarja. Če i 1 je in orniaUt\ 1 Madžarska armada ne >nie obsegati vei mož iu na dičen način je bila skrčen i tudi avstrijska ar-'nrkov nod nrnziem | , . , „ . ! P°n r,rozj«m. upošteva sedanjo valuto. Dobil pa Najboljša armada v takozvani lw posebne doklade. da pi»krije Po a j Avstrije j.- prav poseben. Avstrija se temeljno razlikuje <«| ostalih dežrl v tern, da j« navidez izgubila vsako željo do nadaljnjega /i \ Ijenja. slabotna Moeijabsti na vlada prehranja armado nekako 30.0fl0 mož. «• kaleri pratiji ljudje, da nosj uniform^, ker nima ilrugih o-l tek iti da nosi (Hiške k»-r manjka lopat in pikov. Ta armada nima »koro ii"b»-ne dikrip'inc trr uapretlstavlj« le majhno vojaško vred- tlOfct. — (uradnikov Združenih držav, ki osem zaporednih let dejanske voj- stranke, pot -h ko je slt^lnja opu-ii*1 službe. Poveljstvo je baje iz- \r-"tn«» in kakovosti ^rl^kih voja- .. . ...... , , kov je bila več kot enkrat pre- tili istem «-asii pa se j.- na armada doaetlaj vedno,- , - . ... » .izkušena. tispeioo upirala }x>sk da se odvzame tej armadi izključno so- rt jal ist ični značaj. Itulgarska, ki iti t ič drugega kot /adrnga |.<4jedel«*ev, je zadela t.a velike te/ko>, k » je hotela spraviti na no«re armado prostovolj-*t\ l.j» Ije vi in konškripcije ter jo imajo rajše kot pa prosto-M voljno vojfelko sl„/b.. Vspričo teg. je vlada uveljavila neki načrt'l*,lljkl Avs,r:|1' Obvnnm vojaška >pl 1 »si 11* "delavske"' k on Škripci je ra dobo dveh let. Oprav je la kon- "luzba znaRa dve letl v škrip. ija preje »dnstrnijalna kot pa vojaška, vzdržuje vendar ta m ,n 1,1 P"1 v illfan Srbski kni"t je rojen vojak. Ju-1 j štvo v bitki je narodni ideal, se tiče Hrvatov, se jih je najboljše vojake v sistem polm mobilizacijski aparat ter se raztera celo na ženske, kojih uspešno delo se ga časa. Mu l/arska ima jm» mojem mneqju v sedanjem času pod orož-jt IU le nekako 22.000 mo/., a to so izvrstne čete, živahue in dobro disciplinirane. Nalog«; zopet ne uvedbe disciplino po komunističnem ležimn ni bila lahka vendar pa je bila uspešno zavržena. Maždari so so živahen in zelo l ojevit narod. Vsi so bili deležni zadostnega vojaškega vežbanja tekom zadnje svetovne vojne, da bo to m/banje zadostovalo za ooule dni njih življenja. Vlado muči le vprašanje, kako bi izvežbala nove letnike, ne da bi prišla v kolizijo * določbami mirovne pogodbe. Avstrija, Bi d ga rs k a in Madžarska so formluo izročile vse orož-.1 zaveznikom, a na Madžarskem in Buljrarsk Mn, če sem pravilno informiran, jc najti še vedno po celi deželi arzenale in skrita skladišča orožja. Poljska, (Vuoalovaaka, Jugosla- ^ajočih ljudi v starosti od osemnajstih do petindvajsetih let, to je nekako pol miljona mož. Tej rrmadi manjka prav posebno teh-i.;kov in izkušenih viijih poveljnikov, a pod nplivom strastnega patriotizma jc disciplina te armade dobra. Po zavrženi demobilizaciji bo imela Čehosiovaška stalno armado 15.000 mož, kateri bo nekoliko manjkalo izurjenih višjih častnikov in ki bo nekoliko prežeta z notranjo politiko, a iz dobrega materijala, čeprav niso Cehi v svojem bistvu vojaški narod. Vojaška 'ija. Rumunska in Grška, katere 1 prišteva med zaveznike, so smele razviti taktne vojaške sisteme ket so jih hotele in dejanski so jim pri tem pomagale velesile, ki so jih nakladale s orožjem in m uničijo. Poljska je bila rojena sredi vojne. Njena prva naloga je bila postaviti na noge armado, najprvo potom prostovoljnega vstopa, po-t^m pa a pomočjo konškripcije. Do zadnjega vguata, ko je bila od-mobiliracija v o-jo bilo terijl. if Ila zadosten način preiskusilo tekom vojne- ^ morali v novih "telili države, na Hrvaškem, v Sloveniji. v Bosni, Crnigori, Dalnia-e:.r in v Banatu vsi možki do starosti 32 let za dva meseca v voja-čke službo, da se privadijo srbskemu sistemu. Stalna armada znaša 150,000.000 mož, a v slučaju polne mobi^zacije bi te lahko spravilo na noge en miljon in pet sto tisoč mož. Kljub velikanskim težkočam svetovne vojne ter nezgodam je ta armada v prvovrstnem stanju ter bi se borila, kot domneva človek, na pni migljaj. V tem pogledu je ta armada danes v Evro-oi prav edina. Finančna bremena, katrra nalaga narodom vzdržan je teh armad, so velika, a nerodi jih sprejemajo brez mrmranja ter so eelo za to, da se uspešnost njih armad poveča, kajti splošno prevladuje na-ziranje, da svetovna vojna ni bi-ls zadnja. ** baikanzirani vEropi pa je naj-'strefke l-rf <»na Jugoslavije. Okvir te ar-j J»r. Hainis' a n ude predst ivlja srbska armad-jv j olitiki ter je bil izvoren s]ura™*ov -viru« na naprava, ki je š!a sedaj skozi j odporo klerikalcev ter nemške vluzIj° kot svar»l0- — Sedanji naval prinaša v de- s;:ia misel, da postavi svojega!*?0. prevei UkUl* ki so PKti rIa' i.iMi.eira kandidata H1 m PFOti 1$0jni" To * »^jbolj Po svoji Izvolitvi je imel nago- stvar, kar jih je ke- \«>r na obe 'borniei parlamenta ter je izjavil, da bo posvetil v>e s\oje moči interesom republike. — \ < b-sile. — ki so ustvarile av- a raz- največji poljedelski trg na Ir- -' skem, je jak > poško«lovano. I------- — —» ^ zgradi meje Ja se prehranja potnike če- London, Arglija. 12. decembra. proti nezaželjenemn priseljevanju tretega razreda kot svinje. Por.M-iJo, ki ir dospelo ob osmih ur prepreči f tem nevaren polo-J _ Ce boste sprejeli te pred- zvečer iz Corka naznanja, da div-žaj v t» j deželi. V svojem govoru h, Ih-Io odpravljene dne 4. j t požar ua wh štirih straneh je rekel; Jnfc.n-a tudi omejitve glede potnih mesta. Kontrolo je prevzelo voja- — Izseljevanje iz centralne Ev-jlistov. t e ne bo-te -prejeli te šivo pr>,i dobčbami vojnega pra-mpe je tako resno kot nevarno ..predloge ter ra to sklenili mir s va. Dosedaj eenjena ško,ia znaša Državni department je informi-Sovražnimi državami boste kma- i'« milijonov dolarjev. Po eestah# ran o tem ter mi je dal na razpo-jlu imeli v naši deželi w Ma- se vrše boji ;ned angleškimi vi-Je nestrankarski z.ado>ti P01^'1 konzularni h j žzre, Buljrar:- in mohamedanskej jaki ter irskimi naeijonalisti. An- daj prišlo v Združene države. — Preduo bo mogoče izpreme-fiti to predlogo v postavo, boste videli ladje, prihajajoče ua Ellis rijsko republiko. - je rekel, —jJsIand' s. Priselienci' ki vise Pre' 'ko ograj. Nekatere parobrodne t'ruzbe so vsled tega uveljavile pristojbine četrtega razreda za jo morajo tudi ohraniti, a ob istem času mora tudi Avstrija na l oljši nači>. kot dosedaj izrabiti svoje naravne sile. Geslo naroda mora biti: — delo in varčevanje. 1'ostavil j-». da neposredni iz--Udi temni, la pa ima upanja zf. konečno boljšo bodočnost. Xovega predsednika so ugodno sprejeli tukajšnji listi ter tudi načelniki raznih političnih strauk. prevoz in nikako pretiravanje ni DENAJUTE POSlLJATVS ▼ BTKO, NA GOBltSO X« EOJAJD. NAKOPATE SE NA •O L 1 S N A * O D A", KAJ POZOR ROJAKI! Te dni smo začeli razpošiljati stenske koledarje. Upamo, da ga bo vsak naročnik dobil. S pondeljkom ali torkom začnemo razpošiljati " SI oven-sko-Amerikanski Koledar". Cena je samo 40 centov za iz-tis. Pošljite koledarje tndi sorodnikom in znancem v J.igo-slavijo, kajti tndi za Jugosla-vijo ne stane več kot 40 centov a poštnino vred. Naročite Koledar pravča*. no, ker smo ga letos tiskali jako omejeno število. Slorenie Publishing Co., 92 CortiaadtBt, New York Oitj.^i Izvršujemo denarna Iqdiffli popolnoma zanesljivo in wdnjlz razmeram primerno tndi hitro pe celi Istri, na Goriškem in tndi na Notranjskem, po ocemljn, ki jr uaedeno po italjanaki armadi Včeraj smo računali na pošilja tve Pslienakik lir po riedeiO eenahj 50 lir 100 lir 300 lir 600 lir 1000 lir $ 2.40 $ 440 $12.00 120.00 $38.00 Trednoet denarju sedaj m stal u, menja ae večkrat nepričako rano; is tega raaiogm nam al bo goče podati pcej. IG računamo po ko nam poslani denar doepj t roka. Denar naa je porfaH naJMj ya Vrtal Itiltl ■.HM«« Turke, ki bodo v stanu zbrati' tleški vojaki vdirajo v hiše ter skupaj toliko denarja, da se bo- r »ore prebivalstvo. do pripeljali preko morja.--- Glasovanje glede priseljeniške-^ W§S ^ 'KSS predloge se i>o vršilo v ponde- -* » jjek i Brzoparnik PREONO SE ODLOČITE "PRESIDENT WILSON" I odpluje dne 22. decembra 1920. Tretji razred do Trsta____$130.00 za svojo družino sorodnika ali I Drugi razred do Trsta... $205.00 prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si (rs potnik sam kupi, pišitč najpr-j vo za tozadevna pojasnila na zna-' no in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER, Frank Sakser, 62 Cortlandt BU. New York. N. Y i 52 Cartlandt St., New York Oily. vštevši vojni davek. Za vsa pojasnila se obrnite na poznano tvrdko: Prmisil! dobro, komo Eosta vročili denar za poslati !Harikra]aO pa za vožnja isto _ % i Sedaj irvimo v čaan negotovosti in rIikbIm^ vsak skala postali hftro bogat, ne glede na svojega bliinjega. Razni agentje in sako^ al bankirji raatejo povsod, kakor gobe po deijn. Y teh časih ae stavijo v denarnem prometu nepričakovane Mk preko starim izkušenim in premožnim tvrdkami kako bo pa malh4 neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene oblj# bet je veliko vpraianja. Naie denarne počil jatve ae zadnji čas po novi kresi in na aačin primerno aedanjhn razmeram v Evropi dovolj hitro in aana+ Qhro izplačujejo. Včeraj smo računali za pofiljatvl fngoslovanakil fM f« M Mik toenahi ^ 800 kron .... $2.25 1,000 kron -...v $ 8.25 400 kron .... $3.40 5,000 kron $41.00 500 kron .... $4.25 10,000 kron ____$81.00 Yrednoet denarju eedaj nI stalna, menja ee večkrat nepričft kovano; la tega naloga nam ni mogoče podati natančne eene vn* prej. IO računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar doepi f reke. jo podan najbolj po Dooaeztk Iteoj Order, aU M Mol FranS Itkilf, OLAS KARODA. 13. DEC. 1 GLAS NAHODA" IL0VU10 FTTBUBHIHO OOMFACT LOUIS BCNCDIK. pf Manhattan. N«w York City. M. V. J In Ca Nwr Varfc IL Al NARODA rvatoa at Ma Paoo>a| day axaaot QUI M ARO D A af MarWiattaa. V. like?a pomena lastne industrije. Trgrovska pota med Belgrad zapadno Evropo se ze že danes mnogo bolj gladka kakor skok Adrije! Uresničenje drugega dela italjanske kalkulacije je t zelo problematično in to je kar nas vsaj nekoliko tolaži. Začasni sporazum z Italijo je pa resen opomin na naše stranke, aa se zarno nekolike* bolj brigati za notranjo konsolidaeijo države. I>aues štejemo že skoraj dve leti po ujedinjeuju in naša notranja ureditev stoji še zelo na tisti točki, kjer smo stili ob začetku. Naša notranja razkosanost in razdrapanost nam je škodovala največ. To je treba z re&nobo uvideti in — priznati. Ko bi se bili mi vrgli z vso silo na notranjo ureditev države in predvsem na ureditev uprave že od vsega začetka, bi -»i bili ohranili tudi naklonjenost velikih •sil. ki je v poččtku brez dvoma bila na naši M rani. še dadanes in zaradi naše lastne notranje moči si Italija tudi ue bi bila upala nikdar staviti takih pretiranih zahtev kot jih je. Ce leži bolnik v postelji z groznico in se ves trese od notranje slabosti, mu vsak laliko vleče odejo s telesa Seveda naši državniki iii politiki so se izgovarjali, da na ureditev i.otranj«* uprave ni misliti dokler nimamo ugotovljenih državnih mej — in tako se je vrtela stvar v kroga brez konca: Dokler ni dobre uprave, ni dobrih državnih mej in dokler ni napaka ni te/ko pof»ti in stvar bi bila popolnoma druga! Zato mora biti wrva brij*a in skrb vladajoče gospode, da se reformira naša državna uprava. Dobra uprava pomenja za nas končno ozdravljenje iz vsega ne-Duna.)>ka ".Win- Kreie Pr**w" dokazuje, rla j'- ljudska bramba 'znosnega nezadovoljstva, ki se je razširilo po naši državi in ki se od mož, ki jih j« rntfiita dovolila Avstriji, /a državico finančno j vseh injih in domačih nasprotnikov naravnost neusmiljeno izko-in moralno m-vzdrži j^va. Leta 11»1J >«» znašali vsi redni in izredni Irišča za iietenje plemenskega in verskega sovraštva. Čeprav zelo ? tr<-ški /a armado 3-". »,000 mož in ♦►j.OOO k«»uj. %knpaj 377 milijonov,'pogosto čislo po krivici! Na polju uprave imamo vsi grehov dovolj Vj' jc, i-.imi/n m«.ž je veljal Avstro-U?i sko v mirnem ča*ujra ve^ti. kar nas je brez razlike plemena in ver. Gnile pa je dovolj 100* K na leto. Dam*, pa \elja ::0.U» mož ljudske branibe 1/2 mili- ne samo v Belgradn. ampak tudi v Zagrebu in v Ljubljani! Tu bo janh ki > .. 1. j. 40 (H» kron v-ak nio/ Toda « t »m resnična relacija treba pričeti z resnim delom in to je najtežja naloga ki čaka kon-m ni p- ;. Kii.it i oi.ih ;J77 milijonih kron -o vpoštevani tudi vsi jštituaiito in š»- nekaj parlame:N.uv, ki pridejo za'njo; Najtežja naloga i/d.it ki /.: različna r».it« rijalija Kaki.r puške, topovi, strelivo, letala, j pravimo: to pa zato. ker nimamo sposobnih ljudi za vo ■ h. stroški za voja.sk« vaje konji in drugo,jve; mi imamo dovolj manipulantov za "ekshihit ** iu '"ekspedit", kar j \. Ijalo okr <••_'» a, >aj 10<> milij« nov kron na leto. Tako se je nimamo pa inioijativiiih ljudi, ki znajo dajati direktive. Tega pi ni-izda.janio /a armado osebno le okoli L77 milijonov ter je potemtakem ;krivi ne Srbi. ne Hrvati, ne Slovenci, ampak krive so razmere, v sial \ sak p.-aiiu n tit / jedva 7tH> K na leto. Dam's se ne nabavi ni- katerih smo živeli pred vojno. Vsako obdolževanje Srbov ali Ilrva-k.ik" nov«> orožje, ^e ne /i.lajo nikake utrdbe, niti vojašnice ter se tov ali Slovencev v tem oziru je. odveč, ker smo v tem oziru revni i ahavlj* le mal«» konj in drugih z« vojsko potrebnih *r«*stev, a ven-j vsi skupaj. nar je pr-.l vojno t • • t i k o razvpiti vojaški moloh danes neprimerno' Vsled te«a pa ne smemo <»l>upa vati. Obup je danes zločin nad ]<•/r. sriejšj. |državo. Treba je eno: pogledati resnici v obraz. priznati jo kakor- \Vm Fr. Prt > se dokazuje, la mora spraviti novi sistem dr-.šna je in pol»-m gUniati. kako se bo dalo žalostno notranje stanje /avn-' tube državo i.a boben, di je dobra in relativno cenena lejdržave izboljšati, s plemenskim in verskim sovraštvom gotovo ne. artuada »plašne \««jaške dolžnosti, ki je tudi cenejša in brez primere ,pač pa s solidnim delom zajedno. I < Jjs ! kiikor rjiilita Tudi sicer so nedo>tatki najetih vojakov, ki' Kadar bo dosežen ta cilj. potem bo pa naš vnanji |>oložaj vse i imajo nikakepa opravka iii ki ne mislijo na nic drugega kakor na drutračen. Bolnik v postelji se ne more braniti, če mu potegnejo maje prejemkov .iii pa na štrajk, v primeri / redno armado, na-,čari srajco s telesa, zdrav človek pa že zagrabi /a kakšno orodje. da Peter Avstrija joka za z VII i a vi LJil mir -t ogromni. Avstrija bi si z izredno armado na leto prihranila pritepeuce odžene. » vec in rt M o/k nIOV V it o milijonov ter bi bila obenem u Kvrope. da v sredii s -vojo vojsko jamstvo stališče Argentine v velik »tiali. ... /en<. vi je spravilo takozvauo Ligo Iz Slovenije. IZ t( ladi Kako prav je i •ga. da je najti Uboj pomožnega orožnika Matije zakrivil, ker je bil 1iio pritožb '>»<* 1°. oktobra 1020 je bil kon-'varnost življenja. Ivan Kramer je n.iv>•• mora v poročilih in , 'td:. ^^ hlavja .st* vdoležila j citu za Jugoslavijo in niti bese- i ' .. i Kramer iz Rovov pri St. dice nemško lie zna Prvotno se • Icnci z\ •■/ up inoriiHn.-- zoper piliti throiurtli dočinit,,- 1 i Jlt- J.r\oi_io se .lnj.,„ .„:„ pi.,l„ pripre,i "th ru". Kadi M vod< !i. kaj «o '""ff , t"" iV"^'10' da ***** , , .. ... J "kt. v Roveh. Okolu 8. zveeerlErholeeria. toda ker sp ie /iiuma- u orna šp«»n V za ia Lr da Danielsa. V par m »see i h bo tudi on "thru". Eiholcerja, toda ker se je dogua-sta se podala v Št. IIj do gostilne lo. da ga je Kramer ustrelil, so „ n , ... Jožefa Knafla radi tega, da bi se Knaflja izpustili in aretirali Kra- % Dost, .e goT»r. e razorozevanju. a ničesar s6 v kneževini ni šentUjskih fantov, kakor se je svetnika liežeka, ki je zahteval, l.i. litenstem ki je poklala domov svojo armado, broj čo — 91 mož. i na Roveh govorilo o neki napa- naj se Kramer obsodi, ker se mo- . * dalni tolpi, ki se baje pripravlja re soditi le o tem, kar je dokaza- Kabelska vojna bo najbrž izbnihnila med Anglijo in United .in ki je o posvetu senata le Jože fa Šnajderja. Ob istem ča- razglasil nadsvetnik Vedernjak O J I A l f A «f ;>u SO bili zbrani v gostilni Jožefa sodl>o, s katero se jc Kra oprostil V Q I O C I l 6 T« . la-dcrhasa orožniki iz Št. Uja in \z sledečih razlogov: § 234. kaz. --- j nekaj šentiljskih fantov. Govori- zakona pravi, če izvrši inozeinec . - .. . ... . .. .. tt„ st' ° t<*111' da nameravajo pregrešek, se ne more v tuzem- u. pogajanja v St. Marghmtl, je objavil "Na-! Nemci iz Vrbe napraviti oblnid z »tvu kaznovati. Plebiscit se je iz- bakljanu m se vstaviti pri gostil- vržil 10. oktobra in s tistim dnem n tear ju Knaflju v St. llju in skic- jt, Uga.sla naša oblast v plebiscit-nilo, r*\j je vrjrla s^ ..je oči na kolonije v Afriki. Ker je pa tam J>ot h. Knafljevi. je na-šel , . »i>p. h za ......... Iiom. zato -i je poiskala točto najmanjae-|Kiholeerja s prestreljc- ►ra. T.. t.H-ko je našla na Balkanu. Balkan, oziroma Jmla,J""" Dodalo se je. da je Žrtev fašistov. I>ne o, novembra je umrl v za- ija pokrajina, ki je di ia dovolj cKloprne sile, d tuje strani sedenem t»zejiilju Ivan Orlič, trgo- - urejena iu „,„ ^Kran^ ™ ^.er^bo^t i i : - . . i i i • ii kateri je priznal to in pristavil. , ' "dluum ix^rec m da b, se ustavila pohlepu po njenem blago- ,a ^ ^J^ nala^T Zrv^ je ^vdu^m Jugoslovan. Z neumor- vprašal: 1,1111 ^eloiu in s svojim 'poštenjem t oifabrikale iz za pa. i i. evropskih držav, tinla jiizke delavske plajSe je ni oral zagovarjati pred de- kar ^ J,,n Pa 131 posre- «"c >.. italj;sn-ki i dn-triji vendarle rraogočevale ugoden razvoj "mi-; žalnim sodiščem v Ljubljani za- je to tako silno vpli- r< vine so re.lk^ in drar« in treba je poiskati novih virov dohodkov ra(|; ,,j,tožbe, katero je vložilo na ^ starerga Oriiča, da Italija ie pled da ar pred svetovno vojno na Balkan. Gle^lala je pw)ti njemu državno pravdni- on' ki nik(lar ni bil bolan, tež-L.-irale šume v in na ogromno akriknltnro v Srbiji. Tam solštvo, v kateri ga »»bdolžuje, da je ko obolel« zdrobil si tudi nogo in umrl po dolgem mukei»olnem bo-Jlehanju. Pokojni zapušča številno v narodnem duhu , vzgojeno družino. Naj v miru počival ti*ti zakladi surovin, katere Italija tako željno pričakuje* Tam jih je največ in najcenejši *o. Zato »tremi Italija za tem. da pride do kolikor mogoče ugodnih j zven Balkanom. Laška kalkulacija je ta: Ce dobimo mi na vzhod n i obali jadranskega morja avoja oporišča v I>almaeiji. v Albanijf; ali pa ▼ Trsta, potem bomo imili v'svojih rokah najkrajšo trgovsko j pot od laikih industrijskih središč na Balkan in -za industrijo potrebno surovine bodo prihajale po najkrajši poti z Balkana k nam ▼ Italijo. Tako si bomo zagotovili nad Balkanom svojo industrijsko hegemonijo in vrgli vso ko konkurenco. Pni dri te kalkulacije je dane* za Italijo očivotovrjen; Svoja opornča na vshodni jadranski obali je Italija danes do-ps je, kako bo t dragim deloqa Laikegn načrta! £al)um iav?ds svoj« gospodrske neodvisnosti in ve -s Bgaopanrfk "Calabria" Canard prog« odphijo 28. d«c«mbra t Tnk. a m. razred dm Trsta tlNr. Z TtjM lllnjni Vsa tozadevna pojasnila daje Umrli so v Ljubljani: Terezija Ruparčič, užitkarica. 55 let. Neža Gajser, železničarjeva hči, 3 dnL Dan iea Medved, sodovičarjeva hči 1 leto. Anton Podovšovnik, ^rudar, 34 — Doktoir, — je rekel bolni človek. — ostali zdravniki "i katerimi ste se posvetovali glede mojega slučaja, se očlvidno ne strinjajo z vami glede moje bolezni. — To, dobro vem, — je odvrnil zdravnik, ki je imel veliko zaupanje v samega sebe, — raztele-senje bo že pokazalo, kdo je imel prav. * * » — Bil sem komij v neki groce-liji ter dobival po devet dolarjev na teden, — je rekel, — a kot številni drugi mladi ljudje sem' za-šel v slabo družbo in zavedli so tne, da sem pričel igrati. — In premagala vas je skušnjava in vzeli ste denar, ki ni bil vaš? — Ne, v enem tednu sem dosti priigral, da sem kupil grocerijo cd gospodarja. * * * * Med oglasi v nekem nemškem lii-tu w je nahajal tudi naslednji: — Gospod, ki je našel denarni-oentk, kisna. 27 let. Poroke. V Kamniku se je poročil dežel no-vladnii komisar Fran Mamic iz WIDoek, Pa.: Kočevja z Vero Krautovo. odvet- J• P®*^-511-nikovo hčerko v Kamniku. Block Diamonds W« V Mošnjah sta se poročila D/.", HUVtij] T se je goremer Coelidge^ seznanil z munsainen. GLAS NAiBOO^l^JDCaiMO "Edinost" o. sanmargeritski pogodbi, **Edinost" piše o dogovoru v Santi Margheriti na uvodnem mestu med drugim: Opravičeno se vprašujemo, etmu ko ste gospodje jugoslovanske delegacije pravzaprav potrudili ▼ Sv.^Maj.gberito Li gnrsko? Doseženi »pora/um kaže. da je bila beseda pogajanja" tli goli evfemizem, prazna formalnost. Kajti mi s svojim priprostim lazumom umevamo pojem pogajanja tako. da se skuša ktej doseči, da obe strani prejemata m dajeta, da se potem obojestranski pogajalci srečajo na srednji črti. — Jugoslovanska delegacija pa. je dajala in ni nič prejela! Ni re^ torej, da so šil na resnična pogajanja, ampak — O, zelo slabo, governer, zelojle — italjanski listi imajo popolnoma prav — la podpišejo kapitu-slabo, — jc odvrnil on. Ilaeijo. — Je li bilo treba, da so se le v ta namen po t radii i na sesta- Kaj pa je pravzaprav. Uncle m-k z italjai^ko iMrgaeijo.' CMali bi bili lalLko doma. Saj bi lahko sporočili iz Belgrada v Rim. da sprejemajo — vse. I^ahko si je misliti, kako porazen vtis napravi na naš narod na ne čujemo o tem, da bi bili gospodje kaj storili in kaj dosegli v zagotovitev njegove narodne eksistence, za njegovo bodočo iimkIo. Z vso kruto realnostjo nam zveni iz vseh poročil o dogovoru ** Sant Margheriti nasproti klie: Zlo za vas! Položili so nas na irtvenik. Priznati pa moramo da je vendar eno dejstvo tu, ki jih lfckoli-ko razbremenja. Kriva je tudi naša javnost — poselmo v Sloveniji in Hrvatski. Kriva je. ker ni dajala delegaciji nikztke zaslombe. Ali ob tem divjem plesu okoli strankarskega malika ni^o imeli časa misliti na najzavednejši del svojega naroda? Ta narod stopa v negotovo bodočnost z opravičeno zavestjo, da ni zaslnžil tega od svo- fcko množino tobakovega soka ter rekel: — Skoro vse je »latn\ governer, skoro vse. Tu je naprimer moja stara ženska, Mary, ki iiua bolečine v hrbtu ter izdaja d ost denarja za patentne medicine, ki pa ji prav nič ne koristijo. Nato je tukaj moj sin Ned, ki se jc urezal % nogo ter je ve« obvezan. In polili je tukaj moja prismojena ter m za nic vec. Ona moja farma ob liuek Creek-u tudi ni za- nič governer. — Well, žal mi je, da moram Pueoea Tom Steep. Medtem ko «*• bo dolgočasil te-j Izgledal je zelo pobit in brezam kake dolge debate v Msuatu upen. Hotel s«w ga nekoliko raz-ot pre*Ise»inik senat«, in pod-j veseliti ter rekel: »r»-*W«lnik Z^'ruienih držav, — llallo. *trie Ski! Kako gre Calvin Coolidge brez dvoma kaj! <«iunl majhnega -prizma, kate-iu je bil nekoč priča na želez-tiški jda.it'« »rmi neke gorske vasi / državi Kentucky. Governer! Sid f Coolidge je stal us zadnjem koti-l Vidih nil je. se naklonil na brzo- _____ ____ eu vvoj.-a vlaka. pripravlja, dejavni drog, pljunil iz ust velikan- tem ozemlju dejsuo. da ničesar drži kampanjski govor, ko se je njegov poeabai vlak vstavil na ?o«taji. Sredi |>erona ali platforme je stal tip »če« mož iz Kentucky-ja, ms..k, suh in <«!»/4rau

d časa do časa je dvignil jm.mmIo k »rojim ustom, napravil požirek ali dva. si obrisal brke ter nato zakruiil od zadovoljstva. kot pujsek. Mislita, da imate izvrstno atudetičnieo tu v gorah! — je vprašal governer Coolidge. I>a. brez dvoma je dosti hladnih vrelcev v teh gorah. — je i^l v ni i I governer Morrow iz Kentucky ja. ki je spremljal Coolidga na vlaku. — Zakaj pa vprašate! O, ravno srni zapazil onega moža tam. ko je pil iz po«ode, katero drži v rokah, — je odvrnil governer Coolidge. — Ije poglejte, s kakiui užitkom in kako pogosto požira tekočino. Ljubiti mora pijačo, ila jo nosi tako naokrog < Hira/ guvernerja Morrow se je raztegnil v prešeren smehljal. tioverner, vedno sem mudil, da sn Vaukeeji prebrisani. Tu pa vas najderu, tipičnega Vankeeja. tako lahkovernega, kot so vsi ostali iz MfVeniih držav, — je rekel governer Morrow. — Nočem vam uni' iti iluzij. Zelo prijetno bi bilo, pustiti vam, da se vrnete v Massachusetts ter pripoveduje-ta >n ljudem, da hodijo po Ken-tuWy ju ljudje naokrog s i»osoda-tni, v katerih je dobra studenčni-e.a,'kar pije oni mož. Muniajn je! — MunšajnT — je vprawal go-venier Coolidge. — Vi mislite... — Natančno to, — ga je prekinil g'»\ eriier Morrow. — Nekateri ga imenujejo gorsko roso, drugi pa belo tekočino. V Keutuokvju je ž ga ti a pijača razdeljena v dva l azritla. v belo in rdečo. Rdeče je to, kar je še ostalo iiza dni pred probibicijo. Bila pijača |>a priha-ja iz skrivnih žganjekuhov v gorah. Vedno lahko spoznate onega, ki pije bHo žganje, po mut»tR-u in njegovem ihhmi. — Kakimi značilno sredstvo spoznavanja! — je ri*kel governer [ HXW TOBX OITT. nil mimšajna ki se je nahajal v moji sobi. — Stric Sid, pojdite z uienoj v hotel in izpite par požirkov žganja. Spremil me je v hotel ter si na-iil precej veliko ča*o niunšajua. Pijača ga je učividno ojunačila. — Res. prav žal nii je. da imate toliko trublov, kot eujeui, Cncle s'd, — sem nadaljeval pomilovalno. — St rie Sid je nekoliko naravnal svoja ramena, položil eno nogo ua mizo in rekel: — Well, stvari niso pravzaprav tako slahe. tako slabe, governer. Res je, da ima moja stara ženska Mary hude bolečine v hrbtu, a do-bila je nekaj finih patentnih medicin, ki jo bodo najbrž ozdravile. Potem je tukaj moj sin Ned Kes se je vsekKl nogo," a on je Zaloge zlata v Rusiji. Mnogo so že pisali o ruski zalogi zlata. Konecem leta 1917 je znašala ta zaloga čez 1292 milijo- mlad ter bo ozdravel v primernem liOV Veliko zlata so pa že času. Bes je. da mi dela moja pri- Prf'd tem časom izvozili na An-siuojena punca zadrege, a veste. V začetku vojne je odšlo governer, z ženskami, ]>osebno milijonov rubljev, v septetn-mladimi. je vedno križ in težava. 1915 leta 400 milijonov in K;tr se tiče mojega starega ]>sa, postaja vedno star, a vsi psi morajo enkrat postati stari. Kar se nrugokrat 200 milijonov. To zlato sr, si razdelili stari upniki stare carske Rusije. Zaloga zlata je bi-pa tke moje farme doli ob Kuckha shranjena v Petrogradu, po-Creeku. pa mislim, da se bo dalo zneje so jo prenesli v Veronež. kaj napraviti, če preorjem in po-gtiojim zeudjo. Strie Sid je pljunil nekaj toba-kovega s->ka v ogenj. Potisnil sem stddeeuee pn»ti njemu. i . . ^ , , .. . J zlato v Omsk v Sibiriji, pozneje v - Irkutsk, kjer so ga izročili sibir- ski vladi. Koičak je razmetal zla- Penzo in Kazan. V Kazanu je padel del te zaloge v roke Ceho-SJovakov in sicer 652 milijonov rnbljev. Oehoslovaki so prenesli keL — Mislim, da ga bom, — je odvrnil. — Stric Sid. — sem rekel, — moram vam reči. da mi je prav iz srea žal, da imate toliko trublov. — Kdo je kaj govoril o trub*-lih? — j,. odvrnil on ter poslal nadaljni curek tobakove esence v ogeuj. — Kes je, da je imela moja stara ženska Mary bolečine v hrbtu. a s pomočjo neke cenene patentne medicine, katero je kupila, je kmalu oadravvla. Potem je tukaj moj sin Ned. Na celem svetu ne morete dobiti boljšega fanta. No, vsekal se je nekoliko, a sedaj je že davno vse zopet dobro. In moja neumna j>unca — res je. ona ml ah opraskal? T«» je ua dotič-|ni1' 110 z,la- Rečem pa vam, guverner. da sem bil jaz veduo prepričan, da vedo deklice o gotovih stvareh vedno več kot bi smele Vedeti, anyhow. Kar se tiče mojega sta repa psa, well, eden mojih sosedov ima mlade pse. Rečem vam, tako lepih psičkov ni- t ■». Minister Mihalov je prodal iz zaloge 55 milijonov frankov neki < francoski firmi. 55 milijonov so spravili na Japonsko. En del si je Egipt - angleški dominion ali zaveznik? liem mestu, kjer se gornji rob po sinie drgne ob njegov nos. kadar nastavi po**lo na usta. Izdelovalci munšajua se izogibajo trpo-rabe steklenic. Navzočnost večjega .štrvila steklenic krog katerekoli liiie bi takoj vzbudila muu Anglija je dala Egiptu svobo- j do, samostojnosti, suvereniteto, ne ^mo. kateri izraz je pravi. Egipt jc doživel nekaj, kar se v svetovni zgodovini redko dogaja. Bea-tus possidens — v tem slučaju p rot ek tor Anglež — se odpove svojim prorektorskim in lastniškim pravicam, izprazni Egipt, pokliče svope vojaštvo domov, odpre meje tudi drugim državam, da Egiptu pravico, da sam odloča, — r e popolnoma, — samo v gotovih nejah o svoji usodi. In to se ^godi skoro neopaženo, tiho, brez vsakega hrupa. Le nekaj oddelkov angleškega vojaštva v svrho posebno važnih angleških postojank ostane še na teritoriju v I'ort Saidu, Jsmaili in Suezu, Sicer pa dobi Egipt svoj parlament ... . _ , sme sam določiti ustavo. In prisvojil general Semenov, nekaj ^ ve- zveznih agentov, ki se pečajo z sT<' ** "»^ar videli na celem sve- tu, governer. s.**ed mi je rekel, da si lahko izberem enega. Moja lovom na munšajnarje. Vsted tega se slednji poslužujej<# posod, „ ki so prxotno namenjene za kon- .Uuck Creeku je bila serviranje sadja. [ravnokar preorana ter vam re- I>« | ki k a/.e. kak oii\ I j* jo«" uai-J4*61"' »'»vemer, da dobro obeta,' nek ona p«r dobrih p«>iirkovjzHo dobr°'Pravi, da bo raslo luuiisajna. je navedel governer."" vse' kar M važe sr- M or row med časom, ko je hitel ^ Kd<> JC *ovoril ° kakih tmb-vlak naprej, relo tipično jx>ve«t ^ >f"verner! Vee se proevita. katero lahko razdelimo v prtdog.' r,v<4dlt* « ^'j svoje prijatelje, in dva drinks. j governer, m počastili jih bomo, —* Na svojem kampanjtkem' ^ n' m «»je»ova mrkast ^ je i^>remenila v odločnost. seiu prišel v svoj hotel, aeui nafcet, da je nekdo ^»ravU preeej muniajn« v mojo sobo. Šel sem na iz-prelied po «ne«ta in med dragimi tudi na starega prtja- — Kje je janitor T — č'e mialite s tem nadsorniks spartmentov sli kurilnegs admi nistratorja, potem sem to jaz! ^•o deponirali na Kitajskem v Šjuighaju in Ilongkongu v podružnicah rusko-azijske banke kot temelj kreditov v inehikanskili dolarjih. Za izdajanje Bureecega lista so od tega nekaj potrošili, a tudi francoski žurnalist Herve je nekaj od tega dobil. Razni emigranti živijo na ta način. Od prvotne s vote je ostlo okoli 413 milijonov ni bij*-v. V Rusiji je ostala okoli 413 milijonov rubljev. V Rusiji je ostalo vsega skupaj o-koli 640 milijonov rubljev, od teh je bilo poslanih na temelju brest--litovskega mini v Berlin 150 milijonov. iz Berlina je odšlo na temelj«- premirja z dne 11. novem^ bra 1918 v Pariz. 10 milijonov so izročili sovjeti Estonski, 25 milijonov so deponirali v Stockholmn na Švedskem. Po svetu raznešena niska zlata zaloga znaša eno milijardo zlatih rubljev. Prišteti je trtba k njej še 300 kilogramov platina, ki se nahaja v Rusiji. Zaaledovanja francoske vladne klike. V Oapdenaru so Millerandovci aretirali sodega Verdiera, tajnika aveyronske zveze strokovnih organizacij. Verdiera so zasledovali že od maja sem, ko se je deležil velike stavke in ga mogli dobiti, dasi je pred kratkim javno nastopilna orleanskem kon-. erttill. v v ^iv ' " ' i-^i i ■ i'». ' — Kolikor nam je dosed a j znano, Anglija ne zahteva niti čet od Egipta v slučaju vojne ter prepušča Egiptu celo odločanje o svoji zunanji politiki — počasi v kolikor ni nasprotna Angliji. Z Anglijo pa sklene Egipt zvezo — ali samo defenzivno, ali tudi ofenzivno — nam še ni znano. Čuden je ta pojav v svetovn* zgodovini in čudno je tudi razmerje med o-bema državama, da ni jasno, ali je Egipt danes zaveznik ali domi-nijon Anglije. Angleška neodvisna delay, stranka in irsko vprašanje. Stranka je poslala Lloydu Geor-geu resolucijo, v kateri zahteva, da se takoj odpokličejo britanske čete in policijske bande, ki ropajo in požiga jo na Irskem. Zahteva tudi, da izpolnejo nad Irsko obljubo, ki jo je dala Anglija tekom vojne vsem malim narodom, to je, da ji dado popolno avtonomijo. Stranka dela. Georgeov ministrski kabinet in njega samega odgovorne za vse zločine, ki so se izvršili nad Ircci m mu obljublja, da bo dajal težak račun za vsako kapljico* krvi in solzo,ki je potekla iz oče« zatiranega naroda. Osrednji odbor Zveze narodov v Parizu pri redi celo vrsto manifestacij, kjer bedo nastopali razni govorniki za pravice irskega ljudstva. Med dru gmi bo govoril tudi sodrug Jean Longnet. k. WI . K* ' I iVK^ I t .VSJ Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah U JT'SiTK* J«) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. STANE: | Za vse leto -za pol leta za mesto New York za vse leto $6.00 $3.00 $7.00 Najmodernejše vrejena Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. J*' ' * m * * 4 Točno in po myni$n cenah. Slovenic Publishing Company, 82 CortlaRdt Street.^ New Yotk Citv. r (TLAS KAltODA. 13. DEC. 1920 45 (Nadaljevanje.) Petinsedemdeseto poglavje. / Xanlednj«*ga dne j** bil baron v Vevev ter m* nastanil v prvem hotelu, kojega služabnik mu je na kolodvoru odvzel prtljago. Tako jje »e«> v naslednjem trenutku izgovorjena nad njim sodba. S«'b» ko je Vfdfl. je sel na |»«>ti. jt- koro bolesten I h sk, bleik ki je lasten mladim ljudem, kadar jih stavilo življe-e»l pi-Ae nerazrt s.-iif problem«'. Že vee Tt iln<>\ j«- navdajalo hrepenenje. k««jt*jrn kotuV-ni <*ilji s«- iz^tibljali v xneglt». Baje s kiparstvom ter hotel postaviti Alla'iu Stanley spomenik. I« 'le krasot.- presegal vse, kar je tlo^eglo d«»setlaj na tem kot enkrat je tmli prosil Maud, kat t o je izza smrti Alla-i-astil. naj um dovoli, - j i.eizgovoi-jen. ntvut. Le v njej je poti sneg z vej. in Anka se je t.zr-pala po znani poti. Sneg je na!e-! kliealo s stoterimi glasovi: "Sedi, bi boječe. (Hej. ali ne sedi tam Od Alpent inkt ure Vam r rastejo krasot lasje t dtih tednih. Od Al pen pomade ! PRES. wilson zrastejo v «tlb tednih moSklm krasne cALABRllf brke in brada- Revmatizem ali kostibol france «e ozdravi pope'noma v 6tih dneh. Od Re d* ITAL.IA Bnislintinkture Vam postanejo sivi {.pg"**0'1 jsje popolnoma natural kakor so bili pesaro v mladosti- Zdravilo za rane. opekline caronia krt*te. bule, turove. za kurje o£e«a, |Euveoere bradnviee. potne noge. ozebline. Zasta- Adriatic rane želodčne ttolezni se zdravijo hitro imperator in |MM-euL PiSfte takoj po cenik in REG,NA Koledar poSljem zastonj. pJnSSnIJ Jakob Wahcich i^rtZt «70? Bonna Ave., N. E. Cleveland. O. Argentina PRES. WILSON Novi ceniki! i 14 dec. — Cherboum i 16 dec. — Genoa j iS dec. — Cherbourg I 18 dec. — Havre I ft Je«« — Tret 24 dec. — Havre 28 dec. — Tret 29 dec. — Havre 30 dec. — Genoa _ 23 dec. — Cherboura 6 Jan. — Genoa 8 jen. — Genoa 15 Jan. — Trat ' 15 Jan. — Tret | 18 Jan. — Cherbourg • 19 Jan. — Cherbourg - 20 jan. — Cherebourg 20 Jan. — Genoa 22 Jan. — Trat 22 Jan. — Trat 25 Jan. — Cherebourg 25 Jan. — Cherbourg 29 Jan. — Trat . 9. febr. — Trat ADRIATIC 16 febr. — Cherbourg Glede cen za vozne Oathe In vaa druga Dojaanila. obrn'te se na .wrd1-«. PRANK SAKSER <12 r.ortandt St.. New York Mi Vil pOl It,I. bi Vee bolj « * lot" i i both stoterimi glasovi klicalo, v med vejevjem črno in jmšastno iiif taval gt »šteje, kmalu jo je p rev le-' odpoeij !" -— V tiusi r«el spet z belo ]>histj.,. kakor bi jo sreu. v Vseh mislih je opilo in kri- .i" f-detla z velikim, lokavimi ogrnil s pajčolanoui. in r4pet ga je čah»: "S,'-t i. tnlpočiti !*" ,"d. Zdrznila se je. a takoj bi se morala <»tei>sti i" »»tresti. A pri | in jrlej. že s.- ni briuiiia več in najrajši zasmejal a svoji bojazlji-teia se ni vstavila. «la ne bi gubila ne vstavljala, preslaba je bila vtmti... "Saj ni nič. Anka. Sama časa... "I»,»t je še d..Iga. domala odpor, preizmučena. Prijeten delaš -trah-»ve. .. " Tako si je: pa eakajo otroei... Si'opaj. An-ji* .i«' postal glas. ki jo je klieal. d.-lala umitim pogum. A v sreu! fca. sitrjmj!" sprijaznila -e je z mislijo: -'Sesti čutila: tudi smehljaj, ki ji «>Iaxuo ji je zakliealt. zdajin- «*lpoeiti!'" Lepa se ji je za- zatrepetal za hip nek j.- sl»»bt>-| Sestmsedemdeseto poglavje. Na % / got bij /juti a j istega dne se je odpeljal .Mitja v Žene-lu naroči ogrodje za velik kip "apostola človečanstva"'. Imel je j pr«'d »aiiuui seboj. M«»ral je delati, brez ozira na to, kaj bo na- > iz tega. n je spremila do vrat, obstala pod drevjem ter se ozira- .uami ga za njim. Kako Mil zadela Živu Da bi tr »rec. mogla razveseliti! Kako rada bi mu pomagala! Tako mlad je še in čist. Življenje ljubi takih ljudi l:ot je on. Le brezobzirneži iiuajo lahko na tem »vetu. Kmalu se bo Mi*ja vrnil. Maud se je naslaujaJa«na okno ter ga pričakovala. Kavntikar je dospelo zadnje porčilo Fergusona. Še vedno je držala pismo v rokah. Krog njenih ustnie je bilo videti turoben usmev. — Ura se bliža, — je mrmrala. — Ura osvete . . . Zunaj, po eesti iz Vevey, je počasi prihajal neki človek. Klobuk je intel globoko potisnjen na liee. Počasi je stopal naprej, opirajoč se na palieo. Pred vrati parka je obstal, dvignil nogo, da stopi noter, a se )M»mis'jal. Maud ga je presenečena opazovala. Kaj išee ta tujec f On pa jf1 tedaj dvignil plavo ter odšel "liaprej. Tedaj pa je Maud divje zakričala ter skočila stran od okna. — Murphy, — to je bil Muryhy! Zdelo *e ji je kot da se hoče razleteti njena glava. Misli so se podile po njej in malo je manjkalo, da ni padla v nezavest. Tukaj je njen sovražnik! Ali ga je njeno smrtno sovraštvo pripeljaio direktno v njene tokef a moške in ženske ure, ven-tice, priveske, prstane in vso drugo zlatnino so gotovi. Pišite dopisnico, in mi vam pošljemo novi cenik brezplačno. da si lahko nabavite, kar želite za božične praznike Cene nižje kot dmgje. Ivan Pajk 24 Main St. Conemaugh, Pa. zda ji u- zdaj v mislih, ki so bile težke in'zdela, prijateljska in dobrotna. v duši. ji je umrl takoj spet.J so hotele zadremati... "Stopaj.; A čuj. hipoma jo je zaklicalo m' tia Ma Ustniee.j Anka!" Streslo jo je. preplašena 110 in ]»M>seče. Od daleč jo je l*reveč utrujeno se je je razširila oči. pogledala je tja P«»kliealo: dom ji je vstal j>red Pjeveč zapuščeno po poti, kakor daleč se je videlo, dušo in je zavpil po njej. zakli- s,> mismehnila. in je stf»pila hitreje. <»1 jo. S plašnim, ihtečlm glasom' J* J'1- kakttr bi hotlila po{ Kake četrt ure p»»zneje, kar jt>fJ<* zakričal po njej, da je vzdrh- zaklett^m gt-zdn. ki je brala ne-J Cosulich črta Direktno potovanje t DnbrmK: ((•r.Tosa) tn Trst. I'RES. WILSON 'It. derembrm ItRLVFJtERE 15. januarja AK4»FNTINA 29. januarja Potom lletkov. izdamn aa vae kri -|e v Jugoslavia in Razkoine ug^dnoatl prvega, dr^ioe-aa In t~-t;eia razreda. Potniki IrMitna ra I'rti dabNtalO brezplačne vino. PHELfS BROTHERS. & G1. Paaeenger Departitwnr 4 West Street Sew T«rk lil čutila in j samotno. oIn »"arnvniknv in preplašena: uosposka kiVija se je ni,a & »sesti'in se odp<.čiti ter si ^nxnw z dolgimi nosovi in z dol. bližala p«> cesti, tiho, naglo; tako zbrati misli — glej. kak zločin! t?'1"*1 nohti' Xa IM,I,otn'k" Pr('ž" 11 blizu ji je že bila, ko je zavpilo' "Anka. oiroei čakajo! Lačni so r'ar"vniki in čarovniee in jih t»tl- da0 snoma v svoja ognila komaj komaj. Skočila je: Anka!" — KKcalo jo je od daleč, bivališča ter jih tam spečejo in v stran in bi bila pri tem skoro ^ se nc ^lje tain gori v vejev-metežu. Na kozlu je sedel debel iu *>{ se obrnilo stotero oči z začu- »»»Ucnje!" _ Xe, nič kočijaž srednje star»»sti. Pogledal denjem in očitavanjem v njo. —,sne^ se Je seslU z vejevja... jo je mogočno in naduto in malo- "Kaj govoriš, Slaničevka?" —'Neobu''en ie to ~ «re svet va-mi pred idejo Allana. V njenih očeh , • blestel ogenj osvete in videti je bilo kot da govori neki drugi človek, liila je to ženska, ki ni imela v mislih nič drugega kot osveto • Mitja, je nadaljevala. — obljubi mi, da me boš oprostil njega.... l»y ta baron Murphy jutri ne bo več živel.... Ali liočcš to storiti zainef — Hočem. — je odvrnil Milja. / S Sedeminsedemdeseto poglavje. Mitja je prihajal po parku navzdol in v njegovem obrazu je bilo videti odločnost. Takoj mora storiti, kar je tr^ba storiti! Še danes, še danes. Ko je prišel d« vrat parka, je hotel hotelski sluga ravnokar noter. Slednji je dvignil čepico ter vprašal: — Ali ne stanu je tukaj gospod Mitja Sut jakov T —- To sem jaz, — je rekel presenečeni Mitja. Deček je izginil in Mitja je. držal pisemce v rokah. Pričel je čitati.... — Moj sin! . . , Polastilo se ga je divje veselje. Njegov oče . . . Torej ima očeta? Ali ni njegov oče že davno mrtev? — Baron Murphv.... Vevev. Mitji so plesale črke pred očmi. Zadušiti ga je hotelo in iz grla s« mu je izvil krik. — Murphv, morilce Allana.... Murphv, ki ogroža ljubljeno Maud----jc njegov oče? Kje najti izhod iz te zmede? Planil je ven, kot da hoče ubežati pred seboj samim. (Konec prihodnjič.) * \ slišno, le peket konjskih kopit je ljudje... še zvenelo po vzduhu. a tudi ta' A domislila so je, da ni v cer . . r zadušeno in poltiho, kakor bi se kvi; na poti je, in nihče ji ne oči-1, ?jzdaj 111 ** wlPre g[rno zapletal med padajoče snežinke, ta ničesar... A kaj zato. če bi ji ka.kor \epa odgrne pred in bi ga te tiščale k tlom, ga mo-'očitali, saj je morala povedati, da J' kll-P-a- "P°lna najkrasnej-rile in dušile... (jih je strah... -Strah jih je. in Slh Pala ktlaj |M»noči riiimo njega: lii-lkr?h°ta z irlas-im. gozdni » je tre^nila z nogo v krtovi-'tela Je mimo naglo, bežala ^ zasmehujejo ,,i se i-adu- njak ali v zasneženo zmrzlo kepo.'plasno se ozirajoč nanje, ki je le-i-,CJ,, Ua,! 'VOJO ^^ 111 tvojo štrleč o iznad zemlje, ali v brazdo žalo ob eesti nemo. osamelo. za-["r,°f0'' * Kj" zaearan p°zd Jf to' na njivi. Ni jih videla, ker je bilo.PUŠČeno. Tak se ji je zazdel gozd J™1"' Dv'A ^ »stoterim, rokami, vse Vlo. in ker Vi je v oči bril ve- m zbala se ga je. Vrnila bi se.'m te n" ,zpnstl 111 kraju šume, da poneha Strah te je in gro-Xa ker nihče ne hodi j»o zakletem gt>ztiu razen tebe... Ob tebi šušti, šumi, govori s čudežnimi glasovi... j" Prizanesite!" 'sila Dr. Koler French Line SLOVENSKI ZDRAVNIK €38 Peon Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler 1« naj •tare}« aloTAoakl •«1 ravnik. Il»t r T*lttsbur«bu. kl Ima 2»-le t no orakso w cdravlj« nlu vsak m»ad njo, kakor bi jo hotelo ob-ril kdo ali kakor bi padla in bi si in jo obdržati pri sebi — s sto-zlomila nogo in ne bi mogla dalje, terimi in tisočerimi rokami se je A padla ni, pač pa je čutila bolj je hotelo okleniti. Spomnila se je, in bolj, kako težke in okorne ji kako je zavzdihnilo za lijo. zaje postajajo noge. Toplota, ki jo je ealo, ko je stopila iz šume, na ogrevala, ko je odhajala iz mesta, prosto, na polje. Tedaj se je od in ki jo je zajpalilo vino. se ji je dahnila, in lahko ji je postalo pri razlivala sicer še po žilah, a pre- srcu in v mislih — a glej, zdaj je hajala je bolj in bolj v težko za- les zopet pred njo, zopet mora na-spanost, v dremajočo oniotieo. |zaj 1'anj, stotero in tisočero rok Nosila je težko. Včasih jo je iz- se iztegne zopet proti njej. preletelo čudno, da se je prestra-' Strah jo je postalo, kakor bi šila in opotekla. Zazdelo se ji je, morala ponoči na pokopališče, da ji ležita košarica in enliea na kjer čaka odprta dolga vrsta gro-inislih, tako težke so ji postajale, l>ov — čakajo, da pride kdo, in tako ©drevenele. A včasih so se ga potegnejo vase in se zapro za zdramile, se cbignile, se izgublja- njim. Za hip je postala..— Zapi-le za trenutke nekam daleč, v ne- hal je veter, v gozdu se je vsul d ogled, v nejasnost. Neeesar so sneg raz vejevje, od daleč, od do-Lskale nekje,, v preteklosti nekje, ma pa ji je priletelo z vetrom na-morda tudi v prihodnosti — sama proti in jo je klicalo s pro seč i m ni vedela, kaj so iskale in kje so glasom: "Mati, čakamo!... In hodile. Le da so ji romale nekam strah nas je, mM i, draga, Ijub-Ldaleč, se je zavedala; a ko nikjea ljena!" (Dalje prihodnjič.) Cunard Line Parnik "Pannonia" odpluje 22. januarja v Dubrovnik in Trst. Cena za tretji razred..............................$125.00 in $5.00 vojnega davka. V vasem mestu je lokalni Cunard agent. Pojdite k njemu. Dospelo je novo suho grozdje. Muškatel zelo sladke debele jagode, boksa 50 funtov $11.— Cipar grozdje največje in naj. sladkejše, jagode boku 50 fnntov..............$11.50 Malo črno grško grozdje, zelo sladko, boksa 50 funt. $9.— Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in poslali bomo takoj. Balkan Importing Co. 51 — 53 Cherry St. New York, If. T. OUS HASODA". HAJVSftJl CUNARD LINE Parnik "SAXONIA" 14,300 TON. odpluje 18. januarja Največji parnik, ki pluje v Hamburg. Kabina .......... $180.00) In $3.00 Tojnrpm davka. 3. razerd..........$135.00)' 3. razred "Oderburg" preko Hamburga $129.30 in $3. voj. davka. V vašem mestu je lokalni Cunard agent. Pojdite k njemu. COLUMBIA 'OD $35.50 — 1850.00 _ VKUKA ZALOGA — PLpSč V VSEH JXZZ- GRAMOFONE VICTOR RAVMSEK, 331 6reeve St., C0NEMAU6H, PA . faa!& .i ii.....«1 ^ 'irj.