1'oštnina plačana v gotovini
Cena 1.50 din
^^^^¦¦^^¦¦^1^7^^^         ^^^H ^^^^^B ^B9t  ^^^
lzhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša
mesečno po pošti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 550 din, za
inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava:
Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno//
Telefon št. 65 // Račun pri poStnem čekov-
nem   zavodu   v   Ljubljani   štev.   10.666   //
Leto XX.
Celje, pelek 253. decembra 1Q38
Štev. 52*.
Nova vlada
Namesto dr. Korošca, ki je izstopil, je
postal notranji minister upravnik mesta
Beograda Milan Acimovič, dr. Krek je
postal gradbeni minister, Franc Snoj pa
minister brez ports el ja
Predsednik vlade in zunanji minister
dr. Milan Stojadinovič je bil v sredo
21. t. m. opoldne v avdienci pri Nj. Vis.
knezu namestniku Pavlu in mu je iz-
ročil kolektivno ostavko svoje vlade.
V imenu Nj. Veličanstva kralja Pe-
tra II., po milosti božji in volji naroda
kralja Jugoslavije, so kraljevi namest-
niki sprejeli ostavko, ki so jo podali
predsednik ministrskega sveta in zuna-
nji minister dr. Milan Stojadinovic, no-
tranji minister dr. Anton Korošec, pro-
metni minister dr. Mehmed Spaho, pra-
vosodni minister Milan Simonovic, kme-
tijski minister Svetozar Stankovič, mi-
nister za gozdove in rudnike Bogoljub
Kujundžič, minister za socialno politiko
in narodno zdravje Dragiša Cvetkovic,
gradbeni minister Dobrivoje Stošovie,
finančni minister dr. Dušan Letica, mi-
nistri brez portfelja dr. Miha Krek, Vo-
jislav Djordjevič in dr. Niko Novako-
vič, poštni minister V,ojko Cvrkič, pro-
svetni minister Dimitrije Magaraševic,
minister brez portfelja dr. Džafer Kule-
novič, minister vojske in mornarice ge-
neral Nedie, minister za trgovino in in-
dustrijo inž. Nikola Kabalin, minister
brez portfelja Svetislav Hodžera in mi-
nister za telesno vzgojo naroda Ante
Maštrovič, jih razrešili dolžnosti, sta-
vili na  razpoloženje  ter postavili:
za predsednika ministrskega sveta in
zunanjega ministra dr. Milana Stojadi-
novica, predsednika ministrskega sveta
in zunanjega ministra n. r.;
za prometnega ministra dr. Mehmeda
Spaha,  prometnega  ministra  n.  r.;
za pravosodnega ministra Milana Si-
monoviča, pravosodnega ministra n. r.;
za kmetijskega ministra Svetozarja
Starikoviča, kmetijskega ministra n. r.;
za prosvetnega ministra Bogoljuba
Kujundžiča, ministra za gozdove in rud-
nike n.  r.;
za   ministra   za   socialno   politiko  in I
narodno zdravje    Dragišo    Cvetkoviea,
ministra socialne politike in narodnega
zdravja n. r.;
za ministra za gozdove in rudnike
Dobrivoja Štošoviča, gradbenega mini-
stra n. r.;
za financnega ministra dr. Dušana
Letico, financnega ministra n. r.;
s» gradbenega ministra dr. Miho Kre-
ka,  ministra brez portfelja n. r.;
za ministra brez portfelja Viojislava
Djordjeviča, ministra brez listnice n. r.;
za ministra brez portfelja dr. Djafera
Kulenovica, ministra brez listniee n. r.;
za ministra vojske in mornarice ar-
mijskega generala Miljutina Nediča, mi-
nistra za vojsko in mornarico n. r.;
za ministra za trgovino in industrijo
inž. Nikolo Kabalina, ministra trgovine
in industrije n. r.;
za ministra za telesno vzgojo naroda
Ante Maštroviča, ministra za telesno
vzgojo naroda n. r.;
za ministra pošte, telegrafa in tele-
fona Panto Jovanovica, predsednika
mestnega poglavarstva v Skoplju in
bivšega narodnega poslanca;
xa notranjega ministra Milana Aci-
Moviča, upravnika mesta Beograda;
ia ministra brez listnice Franca Sno-
ja, ravnatelja kmetijske posojilnicc v
Gornji Radgoni.
Danajska vremenska napoved za so-
boto 24. t. m.: Pretežno oblačno, tudi
poduevi  pod  ničlo,    najbrž    bo    zopet j
Ivan Spajzer obsojen na dosmrtno robijo
Pred petčlanskim senatom okrožnega
sodišča v Celju se je zagovarjal v to-
rek 27-letni delavec Ivan Špajzer z
Lave pri Celju, ki je bil obtožen, da je
7. oktobra proti polnoči ob Savinji v
Levcu pri Celju z udarci s krampom po
glavi usmrtil 55-letnega mizarja Jako-
ba Tratnika po zrelem preudarku in iz
koristoljublja ter mu odvzel njegovo no-
vo suknjo, nekaj denarja, telovnik, sre-
brno žepno uro z verižico, klobuk in na-
brbtnik z nekaterimi rezbarskimi izdel-
ki ter Tratniku sezul čevlje, nato pa
vrgel svojo žrtev čez škarpo v deročo
Savin jo.
Obtožnica navaja med drugim nasled-
nje:
Ivan Špajzer je spočetka orožnikom
vse tajil, končno pa je pod težo doka-
zov priznal svoje grozno dejanje. V pre-
iskavi je trdil, da je bil že 7. oktobra
dopoldne z Jakobom Tratnikom v Mat-
kovicevi točilnici v Celju in tam poma-
gal Tratniku prodati nekaj rezbarskih
izdelkov za 60 din, zvečer pa se je na-
potil proti Levcu in našel v Majdičevi
gostilni Jakoba Tratnika, Špajzer je
naročil četrt litra jabolčnika.
Rafko Lukanc je izpovedal, da so bill
takrat v gostilni Lukanc sam, Jakob
Tratnik, Jože Vesclak, Rihard Novak in
Franc Crctnik. Spajzer je začel v go-
stilni ponujati svoj dežnik in kramp na
prodaj najprej Lukancu, nato pa še No-
vaku za 20 odnosno 10 din. Oba pa sta
cdklonila nakup, ker sta bila mnenja,
da sta oba predmeta ukradena. Jakob
Tratnik je bil precej vinjen in se je bil
prej v gostilni hvalil, da ima pri sebi
clenar in tudi jurje. Marija Rančigajeva
je izpovedala, da se ji je Spajzer dobri-
kal in ji nekaj govoril o 16 tisočakih.
Ko je Spajzer izpil svoj jabolčnik, se
jr* začel razgovarjati in končno prepi-
rati s Tratnikom, zakaj mu ni hotel
dati 30 din. Prepirala sta se še potem,
ko sta se sama napotila proti Drešinji
vasi.
Spajzer je priznal, da je res priš?l z
dežnikom in krampom v Majdičevo go-
stilno, trdi pa, da je našel kramp na
železniškem prelazu na Krekovi cesti.
Orožnik Franc Jurič sumi, da je Spajzer
| ukradel kramp in uro budilko isti večer
Neži Breščakovi iz lesene barake, Spaj-
zer pa zanika tatvino.
Spajzer izpoveduje, da je odšel Trat-
nik z njim in omenjenimi štirimi moški-
mi iz Majdiceve proti Zadelovi gostilni.
Ker pa je bilo tam že zaprto, so se raz-
šli. Tratnik in Spajzer sta nato sama
odšla proti Drešinji vasi. Tako sta ho-
dila kake pol ure. Tratnik je povabil
Spajzerja še v dve gostilni, a v obeh
gostilnah je bila že tema. Spotoma je
Tratnik očitai Spajzerju, da mu je do-
poldne prepoceni prodal nekaj njegovih
izdelkov. Zaradi tega sta se sprla. Spaj-
zer je v jezi udaril Tratnika s pest jo
po levi strani glave. To je bilo ob Sa-
yinji v Levcu. Tratnik je segel pod suk-
njo v zadnji hlačni žep, kakor bi hotel
izvleči samokres ali nož. Zato je Spaj-
zer udaril Tratnika s krampom po glavi.
Tratnik se je zgrudil nezavesten. Spaj-
zer mu je preiskal žepe in našel samo
en dinar. Spajzer je sicer priznal, da
jo še živega Tratnika slekel in mu sezul
čevlje ter jih sam obul, nato pa mu vzel
tudi nahrbtnik, da bi si prilastil vso
Tratnikovo obleko in obutev, trdi pa,
da jc vse te stvari in tudi umorjenega
Tratnika potem vrgel v Savinjo. Trat-
nikovo truplo je Savinja drugi dan na-
plavila pri mestni gramoznici v Medlo- i
gu, kjer so delavci potegnili truplo na
breg. Spajzer zanika, da bi bil usmrtil
Tratnika zaradi njegovega denarja.
Sodni zdravniki so izjavili, da je dobil
Tratnik s težkim predmetom hude udar-
ce po glavi, ki so mu razbili lobanjski
svod in lobanjsko dno, kar je povzro-
čilo krvavitev v možgane in njih otrp-
njenje, zaradi  Cesar je nastopila smrt.
Tinka Remenihova je izpovedala, da
je Spajzer' 8. oktobra, torej dan po umo- '
ru, ponujal v Remenihovi gostilni na
Jelenici nekemu dalmatinskemu kroŠ-
njarju veliko žepno uro z verižico za
150 din, a je krošnjar nakup odklonil.
Miha Spajzer, Milena Remenihova in
Anton Breznikar pa so izpovedali, da je
bil Spajzer po umoru tudi pri njih in
da je imel pri sebi skoraj nov nahrbtnik
ter je ponujal Breznikarju veliko sre-
brno uro z verižico v nakup, a je Brez-
nikar nakup odklonil. Dominiku Kup-
šku pa je Spajzer prodal svoj dežnik za
18 din. Vinko Pristovšek je izjavil, da
je Tratnik stanoval pri njem in da je
v resnici imel tako veliko žepno uro,
da jo je komaj spravil v žep.
Ko sta Ivan Rojc in Franc Verbovšek
'23. novembra slučajno našla na kraju
zločina v grmovju ob Savinji zavitek z
nahrbtnikom in predmeti, ki so bili last
umorjenega Jakoba Tratnika in to pri-
javila orožnikom, je Spajzer priznal, da
je po umoru odnesel vse Tratniku od-
vzete stvari s seboj, Hotel jil je prodati
in je zlasti ponujal Tratnikovo veliko
žepno uro z verižico, ki je pa v dveh
dneh ni mogel spraviti v denar. Zato je
tretji dan vrgel te stvari v Savinjo.
Spajzer je bil že med tern izvedel, da ga
iščejo orožmki in je v Galiciji pri Ce-
lju, kjer so ga potem orožniki izsledili
in aretirali, nemirno povpraševal po
časopisih.
Razprava je trajala od 8. do 11. Se-
natu je predsedoval s. o. s. dr. Dolni-
čar, Spajzerja je zagovarjal odvetnik g.
di\ Gvidon Sernec. Spajzer in price, ki
so bile zaslišane, so izpovedale v glav-
nem v smislu obtožnice. Senat se je
posvetoval pol ure, nakar je predsednik
razglasil sodbo, s katero se obsoja Ivan
Spajzer zaradi usmrtitve Jakoba Trat-
nika, izvršene po zrelem preudarku in iz
koristoljubja, po § 167/11 k. z. na do-
smrtno robijo in trajno izgubo častnih
pravic.
BONBOril
Aretacija roparskega morilca v Celju
Celje, 23. decembra.
Celjska policija beleži zopet lep plen:
prijela je zločinca, ki je v noči od 29.
na 30. novembra v Tržiču umoril 52-
letnega, v tovarni »Peko« zaposlenega
delavca Siksta Ribiča.
V  mesecu novembru  se je  pojavil  v
Celju 24-letni, v Libojah rojeni in v Ce-
ije pristojni Franc Mirnik, delavec brez
stalnega bivališča. V Celju je zaeel zbi-
rati  interesentke za     kuharske     tečaje
Krekove gospodinjske sole v Ljubljani.
Javilo se je okrog 20 interesentk, ki so
plačale Mirniku po 30 din vpisnine. Pri-
javljenke so začele kmalu sumiti, da ni
nekaj  v  redu,   in   so prijavile    zadevo
celjski policiji. Mirnik je bil medtem iz-
ginil. Celjska policija je izdala za njim
tiralico. Mirnik je na enak način ogo-
ljufal mnogo oseb v Ljubljani, Kranju,
Kamniku, Novem mestu,  Slovenski Bi-
strici, Mariboru, Ptuju, Soštanju, Vele-
nju, Loki  pri Zidanem mostu,  Sevnici,
Brežicah in drugod. Izdajal se    je    za
Franca Pungartnika ter je imel pri sebi
tudi bloke za prijave interesentk za ku-
harske tečaje in štampiljko. V Celju je
tudi ogoljufal    mehanika    g.    Henrika
Oblaka za 1.000 din vredno kolo.
V  četrtek zjutraj je mehanik g. Oblak
sret-al Mirnika v Cretu v Celju. Ceprav
je bil Mirnik neobrit, slabo oblečen in
močno izpremenjen, ga je g. Oblak
spoznal. Mirnika je takoj prijel in ga,
čeprav se je Mirnik močno branil, od-
vedel v Celje na policijsko stražnico.
Pri zasliševanju je Mirnik sprva vse
tajil, potem pa je priznal svoje golju-
fije. Izjavil je tudi, da je ogoljufal Ju-
goslovansko knjigarno in Cankarjevo
družbo v Ljubljani, Mariborsko tiskar-
no v Mariboru in več zasebnikov za bla-
go in denar. Končno je podal še senza-
cionalno izpoved, da je v noči od 29. na
30. novembra umoril tovarniškega de-
lavca Siksta Ribiča v Tržiču. Izjavil je,
da je bil z Ribičem v njegovem stano-
vanju. Ribič je postal bäje nasilen, za-
radi čcsar ga je Mirnik udaril z nekim
lesenim predmetom po glavi in ga usmr-
til. Nato mu je odvzel 1.500 din, zlato
žepno uro, zlato zapestnico, dve obleki,
črn suknjič in opasač ter pobegnil. Ri-
bič je imel v Tržiču ženo in dva sinova,
a je živel že več let sam zase v poseb-
nem stanovanju. Večkrat je vabil mlade
ljudi k sebi in jih prenočeval v svojen
stanovanju. Imel je precej zlatnine in
srebrnine, ki jo je rad razkazoval svo-
jim obiskovalcem.
Mirnika so prepeljali v četrtek po-
poldne v Ljubljano in ga izročili uprari
ljubljanske  policije.
Politični pregled
X Sarajevska »Pravda« je zapisala
nekaj značilnih ugotovitev o izidu vo-
litev v Bosni, kjer je tudi bila dosežena
sijajna zmaga. List pravi, da so opozi-
cijske skupine izvajale dejansko nasi-
lje, kjer so le mogle, državne oblasti
pa so bile prekomerno korektne in po-
pustljive, da danes vsakdo priznava, da
je pri teh skupščinskih volitvah vlada-
la taka svoboda, kakršne še nikoli do-
slej ni bilo.
X Seilern banovin je dalo zaupanje
dr. Stojadinoviču. Tako piše glasilo JRZ
>Samouprava«, ki še dostavlja, da bi se
bili tudi ostali dve banovini izrekli za
njega, ako ne bi bilo terorja.
X Schwäbisch-deutscher Kulturbund
šteje pri nas v Jugoslaviji 300 krajev-
nih organizacij. V nedeljo 18. t. m. je
bila v Novem  Sariu  letna skupščina te
riemške prosvetne zveze, ki je bila iz-
redno močno obiskana. Nedavni spori
so bili izravnani, tako da predstavlja
ta zveza sedaj enotno in skupno orga-
I nizacijo vseh Nemcev v Jugoslaviji.
Skupščino so pozdravili predstavnik Ma-
tice srbske, narodni poslanec Ham in
predstavnik oblasti. S skupščine so bili
poslani pozdravni brzojavi Nj. Vis. kne-
zu namestniku Pavlu in kraljevskemu
domu, predsedniku ministrskega sveta
g. Stojadinovicu in banu g. Rajiču.
Na skupščini so posebej pohvalno ome-
njali nemške rodbine, ki imajo veliko
število otrok. Ako s to mogočno nemško
crganizacijo, ki se tako svobodno raz-
vija in deluje pri nas v Jugoslaviji, pri-
merjamo našo prosvetno in šolsko
obrambno Družbo sv. Cirila in Metoda,
moramo ugotoviti, da šteje ta v naÄ
narodni državi le 110 delujočih podruž-
nic. O naših slovenskih in jugosloven-
skih sličnih organizacij ah v inozemstvu,
kjer živijo naše velike narodne manjsi-
ne, pa je sploh boljše, da ne govorimo,
ker bi nas to vodilo v razmialjanja i»
do ugotovitev, ki za danasnjc case niso
primerne.
Stran 2.
¦«¦IMM UWmMHMMI
»NOVA   DOBA«
Stev.  jg.
X Jaslicc ali križ? »Koroški Slove-
nec«, glasilo slovenske narodne manj-
šine v Nemčiji, objavlja v avoji božični
številki uvodnik pod gornjim naslovom,
iz katerega ponemamo naslednje: »Naš
narod! Kot kralju Matjažu mu ne vemo
starosti in ne moremo izmeriti njegove
znodrosti. Pred nami in pred našo dru-
žino je, za nami in za našo družino bo.
V objemu zemlje počiva, tisočletje žitja
v Cerkvi in sožitja z drugimi narodi mu
je izklesalo njegov notranji obraz. Ta
narod, ki se danes umika v družino liki
rastlina, ki sili v zemljo h koreninam,
kadar gre za zimo po zemlji. Ali ga je
davna in nedavna zgodovina stesala v
križ ali jaslice? Mi, ki v dno našega
slovenskega srca verujemo v njegovo
bitnost in resničnost, vemo le to, da naš
narod trpi v mrazu in bornosti svojega
javnega in zasebnega življenja in da
naše slovenstvo krvavi iz neštetih ran,
ne najzadnje iz rane odtujujoče se mla-
dine. Kar ve o sebi le vsak zase in o
družini le njeni najožji člani, to vemo o
narodu vsi: trpljenje išče predvsem one,
ki so blage volje, in naš narod trpi in
je blage volje! V teh dneh gre božič
mimo tebe, mimo tvoje družine in tvo-
jega naroda. Nam sodobnikom bodi ve-
lika povestnica narodov dokaz živega,
nevidnega Kristusa na zemlji, rojenega
kot Boga - človeka pred dvatisočletjem,
učečega in prosečega v stoletjih pred
nami, trpečega in krvavečega v naši do-
bi. Potem bomo zaverovali, da je tudi
betlehemska noč vedno na zemlji, da je
vsak dan Velika noč in vsak dan bin-
koštno zmagoslavje od smrti Vstalega
in Poveličanega. V tej veri nam bo bo- >
žična noč resnično doživetje in bomo vsi
jaslice božjega miru in tihe božične
sreče«.
X Volitve a Slovaški. V nedcljo so
bile v Slovaški prve volitve v zakono-
dajni deželni zbor in je glasovalo 98
odstotkov volilcev za sedan jo slovaško
vlado pod predsedstvom dr. Tisa. Prvi
slovaški deželni zbor bo štel 63 poslan-
eev. Od teh je 60 Slovakov, dva sta
Nemca, eden pa Madžar. Tako bo Slo-
vaski vladala le Slovaška ljudska stran-
ka. Nemški listi izražajo veselje nad
tern, da je zmagala samoupravna misel
pokojnega Hlinkc.
Domače vesti
—  Nj. Vel. kralj Peter II. je blago-
volil prevzeti pokroviteljstvo XIX. med-
narodnega   pomladanskega   Ijubljanske-
ga velesejma, ki bo od 3. do 12. junija
1939, in jesenske velesejmske priredit-
ve »Ljubljana v jeseni«, ki bo od 2. do
11. septembra 1939.
—  Za 50% znižano voznino je odobri-
la generalna direkcija državnih železnic
v Beogradu vsem posetnikom pomladan-
skega in jescnskega velesejma v Ljub-
liani.  Za  pomladanski  velesejem  velja
ta ugodnost za potovanje v    Ljubljano
od 31. maja do 12. junija, za povratek
pa od 3. do 17. junija 1939. Za jesenski j
velesejem velja znižana voznina od 28. I
avgusta  do  11.  septembra oziroma  za
povratek od 2. do 16. septembra.
—  Vinski sejem in razstava v Ivanj-
kovcih. Vinarska zadruga v    Ivanjkov-
cih  bo  priredila svoj  14.  vinski  sejem
in razstavo 10. januarja v dvorani pri
kolodvoru v Ivanjkovcih. Vina je treba
prijaviti do 3. januarja. Letošnja vina
se prav  dobro razvijajo  in  so   izredno
harmonična, razen tistih, ki so bila ze-
1p rano brana.  Cene  so  ugodne.  Sredi
ormoško-ljutomerskega okoliša bo vsa-
kemu interesentu dana prilika, da krije
svojo   potrebo   glede  ljutomerskih   vin,
pa najsi bodo  iz mešanih  nasadov  ali
sortirana.
—   Prebivalstvo  Jugoslavije.   Po   po-
datkih državnega    statistienega    urada
za 1. 1937. bo znašalo število prebival-
stva Jugoslavije konec 1. 1938. že 15 mi-
lijonov 630.129 oseb.
Oil.« r««. S  Bf. IUV) «So* Ji. XII. !<n">
—  111.994 radijskih naročnikov. Šte-
vilo radijskih naročnikov v naši državi
je  lani  naraslo  od 95.926  na  111.994,
torej za nad 16.000.  Lani je bilo    na
področju ljubljanske    poštne    direkcije
16.029   radijskih   naročnikov,   na  |pod-
ročju    beograjske    19.699,    novosadske
34.104,    zagrebške    24.081,    sarajevske
5.036, splitske 4.484, skopljanske 6.613
in cetinjske 1.922.
Celje in okolica
c Dve gimnaziji v Celju. Zaradi ved-
no večjega navala je nujno potrebno, da
dobi Celje  še  drugo  gimnazijo.  Da  bi
lahko imeli dva zavoda že od prevrata
sem,    dokazuje  Vekoslav    Spindler    v
ravnokar v Mariboru izdani knjigi »Dr.
Ivan Dcčko in njegova doba« na strani
86:  »In da ni bilo slepote in zahrbtno-
sti, bi danes imeli v slovehskem Celju
dvoje gimnazijskih poslopij,    zgrajenih
na stroške pokojne Avstrije. Z  ozirom
na  prenatrpanost   celjske   gimnazije   bi
to drugo poslopje krvavo    potrebovali.
Dr. Dečko ie gledal daleč v bodočnosi.
Vaekakcr dalje, nego oni, ki so v »Slo-"'i
vencu« in  »Slov. Gosp.« zahtevali nje-
govo politično smrt. Ta zahteva ni iz-
virala iz čistega slovenskega rodoljub-
ja, ampak so njeni vzroki vse    drugi.
Mimo trdim, in ne bojim se, da bi me
mogla  objektivna  zgodovina    postaviti
na laž: Glava dr. Dečka, ki je bil takrat
v najlepši moški dobi, v polnem naponu
svojih sil, znan in priljubljen    po    cell
slovcnski   Stajerski,  priznan   kot  vodi- i
telj štajerskih Slovencev od vseh strani,  \
je morala pasti,  ker se  je  pojavil  na j
obzorju drugi    »voditelj«,    prefekt    in I
urednik Anton Pad. Korošec,    današnji |
minister in »voditelj slovenskega naro-
da«.  Na veliko  škodo  in  sramoto  slo-
venskega  naroda  ie  zato  bila  umetno I
uprizorjena  proti  Dečku gonja,  ki    je j
žal dosegla svoj cilj. V koliko bodo mo- ¦
KIM«    MITROPO1    ttUl
Danes, 23. decembra zadnjikrat zgodovinski film    PATRIOT
25., 26., 27. in 28. decembra
SNEGULJČICA IN SEDEM ŠKRAT0V
po drslžestni pripovedki iz nepozabne detinske dobe
25. in 26. decembra redne predstave ob 10., 14., 16., 18.30 in 20.30
¦^—                                                                              ________________
gli povzročitelji te gonje nekoč svojo
politično felonijo zagovarjati pred zgo-
dovino in pred Bogom, če vanj v resnici
verujejo, prepuščam sodbi zgodovine.«
c Zivahno politično gibanje med celj-
skimi železničarji. »Slovenec« poroča,
da je bilo zadnio nedeljo v Orlovskem
domu v Celju živahno železničarsko
zborovanje, ki ga je vodil predsednik g.
Repnik. Pri volitvah v odbor poverjeni-
štva JRZ je bil izvoljen isti predsednik,
za njegovega namestnika g. Gerdina, za
blagajnika pa g. Kos. Nekdaj se želez-
ničarji niso združevali po strankarsko
političnih poverjeništvih, ampak po iz-
ključno stanovskih udruženjih, kakor
je to običajno pri državnih nameščencih
raznih kategorij. Zivahnejše je zostalo
pri na3 šele po prihodu novega šefa
stanice g. Petra Magajne, ki je Celja-
nom bil že od poprej znan, ko je agil-
no deloval kot navdušen Sokol v Štorah.
c Sneg! Vse kaže, da bo letošnja zi-
ma res zimi podobna. Skoraj že pred
tednom dni je narava dobila belo odejo,
pa se še vedno znova in znova vsipa-
vajo beli kosmiči na že dokaj debelo
snežno plast. Mnogim ljudem je sneg v
nadlego, ker jim greni in otežkoča živ-
Ijenje, bojiio se zime in mraza. Mladina
pa se zime prisrčno veseli, najbolj pa
jo navdušuje obilen, lepo suh sneg, pra-
vi pršič. Ta je pač najboljši za smuča-
nje, po njem »dilce« najlepše drčijo.
In pršiča je sedaj dovolj, dovolj na de-
belo ga ie nebo natrosilo. Navdušenim
smučarjem so zagotovljcni vsi užitki in
vse lepote bele opojnosti. Božični praz-
niki bodo v obilnem snegu lepi, res bo-
žični. Zasnežene poljane in hribi bodo
o praznikih sprejeli in zadovoljili tru-
me smučarjev, ki bodo sneg pridno
orali. Oživeli bpdo zasneženi travniki v .
okolici priljubljene Celjske koče, bolj
podjetni zimski sportniki pa bodo po- !
hiteli na višje vrhovc, predvsem na !
Golti, kjer je svet za smučanje tako j
lep in privlačen. Pa tudi Mozirska ko- !
ča na Golteh nudi vsakomur prijeten
kotiček za bivanje v središču divne
zimske planinske narave.                        t
c Nabiralna akcija za češke begunce, '
ki jo ie prircdilo Sokolsko društvo Ce- '
lje-matica, je dala znesek 2773 din. Po-
leg tega je prispevalo še društvo sämo
500 din, tako da znaša skupna vsota
3273 din. Nabiralno akcijo je vodila s.
Zofka Debelakova z nekaterimi požrtvo-
valnimi sestrami.
c Iz starokatoliške cerkve. Na sveti
večer bo opolncči maša, med mašo
pa skupna spoved in obhajilo. Kapela
se bo odprla pol ure pred začetkom in
zaprla pet minut pred polnočjo. Na bo-
žič bo ob 9.45 tiha maša, takoj nato
pa slovesna. Na praznik sv. Stefana bo
služba božja ob 9., na Novo leto pa iz-
jemno šele ob 10.
c Trgovine v soboto 24. decombra.
Združenje trgovcev za mesto Celje spo-
roča, da morajo biti vse trgovine v so-
boto 24. t. m. zaprte ob 17. Izjema je
samo za trgovine z delikatesami, ki
smejo biti odprte do 19.
c Mesnice in stojnice v Celju bodo,
kakor sporoča Združenje mesarjev y
Celju, na božič 25. t. m. in Stefanovo
26. t. m. ves dan zaprte.
c Za božič je bilo obdarovanih na
II. drž. deški narodni soli 219 učencev
s čevlji, obleko in perilom. K tej karita-
tivni akeiji so prispevali mestna občina
3000 din, tvrdki Westen 1000 din in
Rakusch 300 din, banovinska hranilnica
in Ljudska posojilnica po 100 din. Pod-
porno društvo v Gaberju in trgovci so
dali v blagu. Vscm dobrotnikom, ki so
najrevnejšim pripravili malo božičnega
veselja in zadovoljstva, najprisrčnejša
hvala. — Upraviteljstvo sole.
VvV
c »Petcrekove po.skuhijr sa-uj^^ y oelj-
skem gledališču. Podmladka Jadranske
straže na drž. dckliški in deški mcščan-
ski šoli v Celiu bosta vprizorila na
Štefanovo 26. t. m. ob 16. v Mestnem
gledališču v Celiu Golievo božično po-
vcst s petjem »Peterčkove poslednje
rmnje« v režiji g. Josipa Tomažiča.
Vstopnice so v predprodaji pri mešean-
skošolski učiteljici gdč. M. Kernovi. Obi-
ščite v čim večjem številu predstavo,
ki bo nudila mnogo lepega užitka! So-
Kino Union
[ElJB!U~dvala:
25, 26, 27., 28. decembra                                            ^
ZAPELJIVEC   PO   1STÄROCII--XJ
(Diskretion Ehrensache)
Vesela, zabnvna in duho^ita komedija, v katcri nastopa
kot opeharjeni 2enin THtO LINGEN
Heli Flnken^eller                                   Hans Holt
.__________________                 - —————^^^—^^^—
I. J.:
Ob 20-letnici prevrata
v Hrastniku
l.
Bilo je pred dobrimi dvajsetimi leti.
Prebivalstvo doline ernega diamantaje
živelo v silnem trpljenju, ki more na-
stati le kot posledica vojne. Glad je vla-
dal v revnih delavskih družinah. Živila,
ki so jih delili na karte, še od daleč
niso zadostovala za vsakdanje potrebe.
Mogočniki so pa še izvrševali zlorabe,
ki so sie na račun ubogega, sestrada-
nega in zaničevanega delavca. Zene de-
lavcev, videč, da s to oddeljeno količi-
no zivil ni mogoče prehraniti družine,
so z nahrbtniki hodile na Dolenjsko be-
račit na kmete. Dobri kmečki ljudje
so iz sočutja in usmiljenja radi ustregli
ženam in milim prošnjam sestradanih
otrok ter jim dali, kar so le mogli. Pa
' tudi kmetie niso bili dosti na boljšem,
kajti vojaške rekvizicijske komisije so
vedno lazile po kmečkih vaseh. Kmet si
je smel obdržati samo predpisano koli-
čino živeža, ostalo pa je moral oddati
erarju. Le onemu, ki je živež dobro
skril ter ni imel izdajalcev in nevo-
ščljivcev, je nekaj več ostalo in ta se
je tudi rad usmilil revežev.
Rudarsko delavstvo je bilo leta 1918.
večinoma že oproščeno vojne službe in
je spadalo pod vojaško disciplino. Po-
lcg ravnateljstva rudnika, kjer je vla-
dal trd Nemec, je poveljeval delavstvu
tudi še (Oficir. Rudarje so gonile vojaš-
ke patrulje v Trbovlje na disciplinsko i
sojenje. Sestradani ljudje niso zmogli
dovolj storitve. Delali so vse dni, veči-
noma tudi ob nedeljah. Ce rudar tri
dni ni prišel na delo, so ga odpeljali v
Trbovlje, kjer so ga zaprli in je moral
podnevi trdo delati na »ciglani«, pono-
či pa ležati na golih deskah. Za »večje«
prestopke pa je bil celo obešen za pal-
ce, kakor so to prakticirali y avstrij-
ski vojski. Tudi v Hrastniku, v »stari
kasarni«, je bil zapor. Tarn je stanoval
tudi oddelek vojaštva z zloglasnim ce-
tovodjo Zeleznikom.
V te revne razmcre, v katerih je ži-
velo delavstvo in tudi okolica, so pa
začeli prihajati glasovi, pa čeprav še
bolj redki, da to neznosno stanje ne
more več dolgo trajati. Dopustniki, ki
so prihajali s fronte, so pravili, da se
vojaštvo upira, nadaljevanju vojne. Tu-
di vračali se niso več. Doma so se skri-
vali podnevi po hribih, ponoči pa so
dobili zavetje pri kmetih, tako da niso
prišli oblastem v roke.
Votlo gnnenje in bobnenje topov, ki
ga je bilo slišati v jesenskih dneh    s
soške fronte, je bilo dokaz, da se tarn |
bije strašna bitka, da tarn vlada nepo- j
pisna groza in smrt, da se premnogi |
izmed naših mož in fantov ne bo vrnil j
nikdar več ... Vse je kazalo, da se pri- J
pravlja nekaj velikega in odločilnega. !
2.                               :
Nemška industrija, ki je imela v kra- ,
ju svoje lovarne in rudnik, je imela na- j
meščeno le nemško uradništvo z ravna- .
telji na čelu. To uradništvo je bilo za- j
nesljiva opora oblasti, ki je pazila   na
vsako  kretnjo  narodno  zavednih    Slo-
vencev.                                                    i
Narodna društva,  ustanovljena proti
koncu preteklega ali v začetku tega sto-
letja, so bila razpuščena ali so morala
vsled teže  razmer  prenehati     delovati.
Vzgojila pa  so  bila   odločno    narodne j
ljudi, ki so svojo narodno zavest s po- j
nosom izpričevali tudi v najbolj kritic- j
nih  dneh  vojne  tragedije.  —  Proč  od \
mačehe Avstrije!  Zahtevamo svobodno [
narodno državo Jugoslavijo, kjer ne bo j
naš jezik zaničevan in  teptan  ter naš
človek manjvreden!  Ne    maramo    biti
podlaga tujčevi peti, marveč hočemo po-
stati svobodni in enakopravni državlja-
ni! To so bile one misli, ki so smele biti
izražene  le  med  zanesljivimi  prijatelji.
Oblast je dobro vedela, s kom ima
opraviti, zato je narodno zavedne ljudi
označila za  politično  sumljive   (p.  v.). I
I s lem žigom so se nekateri pod nadzor-
j stvom kretali doma, mnogo pa jih je
: bilo v vojaških garnizijah in na fronti.
j Izmed teh se jih je večje število predalo
I sovražniku, eden izmed njih pa je vsto-
! pil v dobrovoljsko legijo in tarn padel
.  za Jugoslavijo.
Po prebitju solunske fronte in ne-
uspehih na italijanski fronti so tudi v
hrastniško dolino prispele vescle vesti,
! da je konec vojne blizu. Te glasove so s
posebno pozornostjo zasledovali narod-
no zavedni ljudje, ki so komaj čakali
razpada Avstrije in neomajno verovali
v svobodno Jugoslavijo, ki bo vzrastla
iz ruševin stare Avstrije. Pripravljali in
pripravili so vse potrebno za prevrat,
zato jih prevrat tudi ni našel nepri-
pravljene.
i Fronta ob Piavi se je zrušila. Vojaö-
tvo je zapuščalo svoje postojanke in se
\ ogromnih množicah jelo valiti nazaj
proti severu — domov. In takrat je že
bilo vse poskrbljeno v kraju za na3top
novega easa. Osnoval se je Narodni od-
bcr s predsednikom g. dr. Franom Ro-
šem na čelu, podpredsednikom g. Kar-
lom Malovrhom, tajnikom g. Rainerjem
in blagajnikom g. ravnateljem Gnu-
som. Ta odbor je imel 30 članov. Na^el-
nik narodne straže je bil takratni P°~
ročnik g. Jože Groznik.
(Dalje prih.)
SteT. 52.
»NOVA   DOBA«
Stran 3.
delovalo bo nad 60 učencev "in učenk
meščanske sole in Celjskc pevsko
društvo.
c Proračun mesta Celja />a leto 1939-
1940. Mestno poglavarstvo v Celju raz-
glaša: V smislu določil § 117, zakona
o mestnih občinah se objavlja, da bo
proračun mestne občine celjske in nje-
nih podjetij za upravno leto 1939-1940
razpoložen prebivalstvu na vpogled pri
računovodstvu inestnega poglavarstva
ob navadnih uradnih urah v dobi od 27.
do vštetega 31. t. m. Vsak clan mesta
Celja, kakor tudi vsaka oseba, ki plaču-
je neposredni davek od kateregakoli
prihoda v mestu Celju, ima pravico sta-
viti v navedenem roku k predlogu pro-
računa svoje pripombe, ki jih je treba
vlagati pri mestnem poglavarstvu celj-
skem.
c Sokol Cclje-matica se bo poslovil od
starega leta in stopil v novo na Sil-
vestrovo v Narodnem domu v Celju z j
zabavnim večerom. Predvajal bo naj- '
prej šaljivo enodejanko s petjcm »Zmo-
ta«. Nato bo nastopil indijski fakir sve-
toynega slovesa, ki ga je društvo v ta j
namen preprosilo z daljnega orienta in
ki bo pokazal čarovnije, ki jih svet do
danes še ni videl. Iz vseh narodov sve-
ta sestavljen moški zbor bo zapel šalji-
vo pesem »Nos«, pri kateri bo občinstvo
moglo videti vse različne nosove vsega
sveta in jih primerjati s svojimi lastrii-
mi nosovi. Prijavil se je tudi zdravnik-
specialist v kirurgiji, ki bo pokazal do-
cela nov način operacije brez bolečin.
(Ta točka je samo za močne živce!) —
Ob nastopu novega leta krasna alego-
rija, nagovor brata starešine. Pies. So-
deluje prvovrsten jazz orkester. V vseh
gornjih prostorih Narodnega doma bo
poskrbljeno z mrzlo in toplo jestvino ter
izborno pijačo, v spodnjih prostorih bo
sKmečki bar«, kjer se bodo istotako do-
bila gorka in mrzla jedila in vsakovrst-
ne pijače po nizkih, ne po običajnih vi-
sokih cenah. Vstopnina 10 din za oaebo. J
Začetek ob 20., konec pa na Novega leta
zjutraj. Nikomur ne bo žal, da je pose-
til ta večer.
c Sokolsko društvo Celje I bo prire-
dilo 31. t. m. v Sokolskem domu v Ga-
berju silvestrovanje s pestrim sporedom
c Cajanko bo priredilo Sokolsko dru-
štvo Celje I na Stefanovo 26. t. m. po- J
poldne v Sokolskem domu v Gaberju.       j
c Gospodarski odsek Sokolskega dru-
štva Celja-matice vabi vse one člane in
članice, naraščajnike in naraščajnice, ki
hočejo sodelovati kot diletantje na gle-
dališkem odru, da se do konca leta 1938.
priglasijo pri s. Heleni Rajhovi, Stross-
mayerjeva ul. 3. Dramatski pododsek
ima na repertoarju mnogo lepih in za-
bavnih iger, spevoiger itd. in stremi za
tem, da bi v doglednem času omogočil
društvu zidavo lastnega doma v mestu
z moderno urejenim gledališkim odrom.
Zglasite se vsi, ki imate veselje, sposob-
nost in smisel za tako kulturno delo!
c IV. pies s konccrtom akademikov
SO Sloge bo 7. januarja 1939 v Narod-
nem domu.
c Na koncertu, ki ga bodo priredili
akademiki SO Sloge 7. januarja 1939 v
Narodnem domu v Celju, bodo nastopili
med drugimi gde. Ljudmila Polajnarje-
va (sopran), g. Alojzij Gostiša (tenor)
in g. Bojan Adamie (pianist), vsi člani
drž. konservatorija v Ljubljani.
c Božičnica društva »Soče«. Društveni
odsek »Klub Primork« je priredil pre-
teklo nedeljo božičnico in z njo zdru-
ženo čajanko za najrevnejse primorske
družine. Prireditev je prav lepo uspela.
Po kratkem pozdravnem govoru dru-
ptvenega predsednika sta dve deklici
deklamirali prigodne pesmice. Nato je
bilo obdarovanih 52 družin z obleko, pe-
rilom, obutvijo in jestvinami. Da je ta
clovekoljubna prireditev naših vrlih go-
spa in gospodičen tako lepo uspela, gre
v prvi vrsti zahvala našim številnhn
dobrotnikom, ki so z darili v blagu in
denarju pripomogli k temu uspehu.
Rprejmite za ta vaš blagi čin našo naj-
lepšo zahvalo! — Društveni odbor.
e Odlikovanje industrijca Avgusta
Westna. Z redom Jugoslovenske krone
3. ßtopnje je odlikovan Avgust Westen,
industrijec v Celju in predscdnik Kranj-
8ke industrijske družbe na Jescnicah.
c 105.645 din dohodkov izkazuje Dru-
zba sv. Cirila in Metoda za razprodane
razglednice v letu 1937., kar znači po
bilanci, objavljeni v letošnjcm družbi-
nem koledarju, 60.817 din čistega do-
hodka za velike naloge, ki jih izvršuje
CMD  ob naši severni meji.  Komur ni
narcd in slovenstvo le glasna beseda iz
potr-ebe  in mode,  ta bo  odklanjal  vse
tiijn razglednice ia kupoval za božič in
i  Ncivo leto razglednice CMD.
c 36.473 din za razxlcdnice« Koledar
j   obrambne Družbe sv.  Cirila in  Metoda
¦za.  1. 1939. poroča,    da so  podružnice
CMD v letu 1937. razprodale za 36.473
'   din  družbinih  razglednic. Za Celje    je
I  vsekakor častna ugotovitev, da je celj-
I   ska ženska podružnica CMD razprodala
za 3525 din družbinih razglednic in je
bila   tako   pri   tem   delu   najdelavnejša
med vsemi 110 podružnicrimi CMD.
c Filatelistično društvo »Oleja« v
Celju je imelo v ponedeljek reden letni
občni zbor v hotelu »Evropi«. Občni
zbor je otvoril s pozdravnimi besedami
predsednik dentist g. Hoppe. 1z poro-
čila tajnika g. Lapornika, ki je vzorno
opravljal svoj težavni posel, je bilo raz-
vidno, da je društvo opravilo mnogo
koristnega in uspešnega dela. Tajnik je
bil deležen polnega priznanja in zahvale.
Občni zbor je izvolil predsednika g.
Hoppeja v znak priznanja njegovih ve*
likih zaslug za društvo ter za filatelijo
v naši državi in inozemstvu soglasno za
društvenega častnega clana. Iz-
voljen je bil naslednji novi odbor: pred- I
sednik državni tožilec g. dr. Martin Rus,
podpredsednik dentist g. Hoppe, tajnik ,
g. Lapornik, blagajničarka gdč. Vera !
Levstikova, predsednik menjalnega od-
bora g. Egon Jaunik, odbomiki gg. inž. '
Komel, Pepernik in Njivič.                       \
Fruškogorski biser, Vermut,
Jamajka rum bonboniere, o-
beske za božično drevo nudi
sveže in po zmernih   cenah
V   E  LETRGOVINA
I. RAVNIKAR L|LjL
c Uspela skavtska božičnica. Svaru-
nova meščanskošolska četa Mrkonjiče-
vega stega skavtov in planink v Celju
je priredila v nedeljo kot svoj prvi javni
nastop božičnico s pestrim sporedom v
telovadnici II. drž. deške narodne sole.
Občinstvo je napolnilo telovadnico do
zadnjega kotička. Ob tej priliki je bilo
obdarjenih z raznimi oblačili 35 otrok
in 15 odraslili. Vscm dobrotnikom, ki so
omogor.ili, da so skavti svoj 3. zakon:
pomagati bližnjemu v sili tako lepo
uveljavili, iskrena hvala!                           .
c Rezervni častniki, ki bivajo v mest-  "'
ni občini celjski, naj predložijo najkas-
neje do 30. t. ,m. svoje železniške legiti-
macije mestnemu poglavarstvu, soba št.
20,  zaradi podaljšanja.  Legitimaciji  je j
treba priložiti železniško znamko za  2 j
din, ki se dobi pri železiški blagajni.
c Poslovilni veeer tenorista g. Sla-vka j
l.ukmana se bo pričel drevi ob devetih
v salonu hotela »Evrope«. Na sporedu
so tudi azüje in pesmL                              |
TEÖÜnÜCI, pozorT
Popolnoma    preurejeno    kegljišče   se   odda
> stalnim kegljavcem v najem. Kezervirajte ei
pravočasno !
Hotel „Union" Celje
;c Pozor — laško pivo! Glavno zalogo ,
laškega piva za Celje in širšo okolieo je
pre.vzel g. Alojz Mastnak,   veletrgoyec,
Celje, Kralja Petra cesta. Telefon št. 4.
c Delovni trg. Pri celjski borzi dela
sc je od 11. do 20. t. m. na novo prija-
vilo 198 brezposelnih (179 moških in
19 žensk). Dne 20. t. m. je bilo v evi-
denci že 715 brezposelnih (603 moški
in 112 žensk) nasproti 567 (460 moškim
in 107 zqnskam) dne 10. t. m. Delo dobi
40 tkalcev in tkalk za Karlovac, 3 elek-
trovarilci, po 1 krojač in hlapec, 6 ku-
haric, 5 kmečkih dekel, 2 služkinji in
1 natakarica.
c Dva bratomora. Okrožno sodišče v
Celju se je moralo letos baviti že s sed-
mimi primeri bratomora. Pred tričlan-
skim senatom okrožnega sodišča sta
se v torek zagovarjala zaradi bratomo-
mora šele 18 let stari posestnikov sin
Karel R. iz Kladja blizu Blance pri
Sevnici in 29-letni delavec Anton Zepek
iz Suhadola pri Ločah v konjišlcem sre-
zu. — Karel R. je 17. oHobr?.. zvečer
v Krajnih Brdih na Novi gori pri Blan-
ci v prepiru zabodel z nožem svojega
brata Jožeta v levo prsno stran ter mu
prerezal sree in želodec. Jože je na me- ;
stu izdihnil. Po tajni razpravi je bil Ka- j
AiLI MOREMO KOŽO
POMLADirn
Poskusite vendar iudi hranilno
Solea-kremo pa Vas bo ela-
stična mehkota Vaše kože ia-
koj prepričala.



rel R. obsojen na 4 leta strogega za-
pora iß plačilo povprečnine v znesku
500 dm. Karla R. je zagovarjal odvet-
nik g. dr. Ernest Kalan. — Anton Ze-
¦pek bi njegov brat Ludvik ter Mari ja
Koraščeva so bili 15. oktobra zvečer v
idiši Terezije Gilčvertovt na Starih Sle-
menih pri Konjicah. Gilčvertova je
imt-la god in jim je postregla z vinom.
Pr».'d odhedom sta se Anton Zepek in
njegov brat Ludvik sprla, ker je Lud-
vli indirektno očital bratu, zakaj je
| pistil svojo ženo s tremi otroki samo
! doma. Ko so vsi trije odhajali, sta se
| fcrata blizu hise Gilčvertove zopet spo-
Jekla. Anton "Zepek je v jezi izdrl kol
än udaril Ludvika z vso silo po glavi.
^Ludvik se je zgrudil nezavesten. Prepe-
ljali so ga v celjsko bolnico, kjer je ne-
"kaj dni pozneje zaradi otrpnjenja mož-
ganov izdihnil. Anton Zepek je bil tudi
obtožen, da je okradel svojo taščo Ma-
rijo Vatovčevo v Klokočovniku pri Lo-
čah in Josipa Gumzeja v Ločah ter po-
neveril Ivanu Škrinjarju v Framu kolo.
Sodišče je obsodilo Antona 2epka, ki je
že 12-krat predkaznovan, na 5 let ro-
bije in izgubo častnih pravic za dobo
4 let, celjski bolnici pa mora plačati
oskrbovalnino za brata v znesku 330 din
Antoaa Zepka je zagovarjal odvetnik g.
S  dr. Milan Orožen.
c Predstava v Narotlnem domu  pre«
j  ložcna. Kulturno prosvetni odsek gasil-
j  ske čete Gaberje je nameraval vprizo-
riti na  JStefanovo  ot   16.  v Narodnem
domu v Celju Finžgarjevo ljudsko igro
;   v 3 dejanjlh  »Razvalina življenja«. Za-
i   radi obolelosti enega azmed igralcev pa
;   je   precistav.i  prelozerx-i   na  nedeljo     8.
I  januarja. zit  kupljene vstopnice veljajo
!   zu nedeljo &. januarja.
c Savinjska podružnica TK Skale    v
!:    Celju  ima   v   Savirijskih  planinah   zim-
j   sko zavetišče Lučko kočo. To zavetišče
i    leži sredi krti.snih  smuških  tercnov vb
j   znožju Dleskovca in Velikega vrha, 2%  \
\   ure od Lnič. V koci je ležišče na slami, j
:   štedilnik in ptsoda. Kljuc se dobi    pri
odboru v Celja.   Cktni planinskih  dru- j
štev plačajo malenfcostno    odškodnino.
' Sedaj,  ko nas  vabi  bela zimska  opoj-
inost, smučarji ibkrenu vabljeni  !
c Do smrti se je poparil. t>ne 12. t. m.
'ökrog 8. zjmraj fee je v stanovanju svo-
jiii staršev w Slomškovem trgu 7 težko
pcnesrečil dvtüetni šoferjev ainček Du-
šaw Vanovšek. Po fnesreči se je polil s
3cJ\»pom in se hudo poparil po obrazu,
rol».ih in trebufcu. Dečka öo prepeljali v
bohuco, kjer je po težkem trpljenju v
sredo popoldne podlegel p&škodbam.
c Zetev srartL V celjski bolnici so
umrl>. 16. t. m. 46-letni posestnikov
sin Mtitija Plaskan iz BraslovČ, v soboto
.52-letni orožniški narednik v p. Lud-
iik Stromajer iz Hrastnika in v ponede-
ljek 62-ietni kočar Jože Škorjanc iz
Hrastja pri Zusmu. N. p. v m.!
t Koč^vski zbornik. To je naslov ob-
širnega dela, ki je izšlo v založbi Dru-
žbe sv. Ciriia in Metoda. Naša narodno
obrambna družba je izdala to edinst-
veno knjigo, ki ne sme manjkati v no-
I beni javni knjižnici in v nobeni narodni
hisi. Delo je bilo združeno z ogromnimi
stroški, vsebuje tudi več zelo poučnih
kart in zemljevidov ter se dobi za Celje
pri obeh celjskih podružnicah CMD.
c Kupujte naše domače razglwlnice!
Družba sv. Cirila in  Metoda je izdala
za božič in Novo leto zopet prav lepe
razglednice. Cisti donos iz prodaje ten.
razglednic se steka v fond za podporo
obmejnim šolam. Ne kupujte torej tu-
jo vsüjevane navlake, segajte po doma-
čih narodnih razglednicah, ki se dobijo
v Celju v vseh narodnih trgovinah in
trafikah ter pri ženski podružnici CMD.
c Slinavka in parkljevka v celjski
stni klavnici prenehala. Mestno pogla-
varstvo v Celju razglasa: Slinavka in
parkljevka, ki je bila ugotovljena 13. t.
m. v celjski mestni klavnici, se proglaša
za prestalo. Vsled tega se ukinjajo vete-
rinarsko redarstveni ukrepi, ki so bili
uveljavljeni z razglasom z dne 14. t. m.
Zivinski in svinjski sejmi v Celju se
bodo zopet vršili. Dogon živine in dovoz
prašičev na sejme pa je dovoljen le za
živali z mestnega in s področja celjske-
ga sreza. Prašiči se smejo dpvažati na
sejem le s konjsko vprego ali z avto-
mobilom. Odredbe kr. banske uprave in
mestnega poglavarstva v Celju, ki se
nanašajo na obvezno razkuževanje oseb
(njih obleke, obutve in prtljage), ki so
imele posla z živino ter prihajajo iz
okuženih krajev naše države ali iz ino-
zemstva, se morajo še nadalje strogo iz-
vajati.
c Nočno lekarniško službo ima od 24.
do 30.  t. m. lekarna »Pri orlu«.
c Gasilska četa Celje- Od 25. do 31.
t. m. ima službo IV. vod, inspekeijo na»
mestnik poveljnika g. A. Košir.
Iz občinstva
Zamude vlakov in šolarji. Ko čujemo,
da imajo vlaki zamude,    mislimo    pač
na  to,  kako  neprijetno  je  čakati    ne-
strpnim potnikom po kolodvorih, da se
odpeljejo, kamor hočejo ali morajo. Ma-
lokdo  pomisli na uboge  solar je,  ki se
vozijo v Celje v šolo in čakajo na vlake
dan za dnem. In zgodi se, da se odpe-
ljejo šolarji iz Celja z vlakom, ki bi naj
odpeljal ob 16., a vozi z enourno zamu-
do. Pridejo torej na Grobelno, kjer zve-
do, da se je njihov vlak že odpeljal in
da  morajo čakati  na  noenega,   ki    bo
predvidoma odpeljal šele ob 10. ponoči,
če ne bo zamude . .. Tako pridejo otro-
ci šele opolnoči domov namesto ob še-
stih zvečer. Kje so pač med tem? Na
mrzlih postajah,  v slabo zakurjenih  v
komaj razsvetljenih čakalnicah    preze-
bajo. Zaspani, prehlajeni prihajajo do-
mov, da se naslednjega jutra zopet na-
potijo čisto nepripravljeni v šolo. In ta-
ko dan za dnem.                                __fe__
Radijske motnje brez konca in kraja:
Kljub številnim pritožbam in protestom
v časopisju ni ukrenila poštna uprava
še  ničesar,  da  bi   odpravila    neznosne
radijske motnje v Celju. Nihče se    ne
zmeni za  številne  neblokirane električ-
ne motorje in aparate, katerih število je
v zadnjih  mesecih,  kakor izgleda,    še
naraslo. Radijski naročniki se po pra-
vici vprašujejo, čemu morajo točno pla-
čevati radijske pristojbine, če se poštna
uprava ne pobriga za nemoten radijski
sprejem, kar je njena dolžnost. Še en-
krat pozivamo poštno upravo, da napra-
vi takoj temeljit red in z    energičnimi
ukrepi brez ozira na levo in desno pre-
preči nadaljevanje radijskih motenj. —
Radijski naročniki.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
ten
Tfrogerija „Sanifas" Cefje
Stran 4.
»NOVA   DOBA«
Hter. «.
'Zhses//z srece/z &ož/c/
P. Strmšek:
Ljudje iz Orešja
K o m a r j e v i
Nekoliko vstran nad vasjo stoji, ka- j
kor da bi jo bilo sram, v samoti slam-
nata bajta, skrita pod košatimi orehi.
Zaradi teh orehov imenujejo to doma-
čijo Orešje, čeprav stanujejo v njej
Komarjevi.
Ko zapade sneg, se stisnejo vsi na
pec, kajti nič kaj dobro niso oblečeni.
Tudi otroci ne hodijo v solo, ker ne mo-
re jo zaradi obutve in zaradi obleke. Pa
jim je popolnoma prav, ker itak ne ho-
dijo radi v šolo. Mnogo večje veselje
imajo doma, ko se igrajo sami med se-
boj ali s kokošmi, ki se sprehajajo pod
napuščem in kdaj pa kdaj katera priko-
kodaka v bajto, ali pa s psom, ki leži
navadno leno pod mizo. Da, ta pes,
pravzaprav še psica, to je otrokom naj-
večje veselje.
I.
Sam Bog ve, odkod se je pritepla h
Komarjevim! Naenkrat se je smukala
okoli voglov in dobrikala otrokom. Nih-
če je ni podil, zato je ostala pri Komar-
jevih. Nikoli ni nihče povpraševal za
njo; gotovo je niso nikjer preveč pogre-
šali; pa saj tudi ni bila nič posebnega:
navadno črno kuže z belo liso na glavi.
Potepalo se je in ni našlo bolj gosto-
ljubne strehe kakor je Komarjeva v
Orešju.
Otroci so klicali psico sprva z naj-
različnejšimi imeni: Sultana imajo žu-
panovi, zakaj bi še mi ne imeli Sultana ?
Cuvaj, Straža, Pubi, Kastor, Hektor,
Murči, vse, vsc so že preizkusili, pa niso
bili prav zadovoljni. Fanika, najstarej,
Sa, je silila, da bodi psici ime Diana,
ker je pač psica in bo dobila mladice.
Komaj pa so bili otroci soglasni, že je
posegel vmes oče s svojo modrostjo:
Pes ne sme imeti takega imena, ki ga
vsi poznajo ali si ga lahko izmislijo,
marveč tako ime, ki bi ga nihče ne pri-
čakoval, da ne morejo tatovi psa pokli-
cati s pravim imenom in ga premotiti.
Sam je predlagal za psico ime Princ
in njegova je obveljala. Cisto prav je
imel: Najbolj prebrisani tatovi bi ne
mogli uganiti, da je psici ime Princ.
Tarn okoli božiča je psica nekaj sitna-
rila, zjutraj pa je imela v kotu tri mla-
dice. To vam je bilo veselje pri Komar-
jevih! Sami niso imeli mleka, a za psico
in njene mladiče so ga otroci že od ne-
kod prinesli...
Ce že prej ni bilo dolgočasno v koci,
je bilo sedaj sploh nemogoče. da bi
otroci zapustili pasje gnezdo in se šli
dolgočasit v šolo. Doma so bili vsi in
se prepirali, kdo bo smel dalje časa
vlačiti psičke po rokah, kdo jih preveč
stiska, kdo previsoko dviga, da bi mu
lahko padli iz rok . .. V skledi na mizi
za otroke je bilo vedno premalo, pod
mizo v skledi za psičke pa vedno preveč,
da so postajala pasja trupelca od dne-
va v dan bolj zavaljena. Prav smešno
jih je bilo videti, ko so psički začeli sa- |
mi laziti po sobi. Ko so nekako deseti
dan spregledali, so videli svoje mučite-
lje, kajti otroci jim niso pustili pokoja
nit'i malo. Šele noč je bila njihova.
Otrokom in psičkom je bilo tako
voljno v koči.
Krompirja je bilo, fižola, repe in celo
koruze ... Pa treba je bilo še soli, ma-
sti, petroleja in vsaj nekaj tobaka za
očeta... Pa kje dobiti, ko so se kokoš-
ke zarotile, da ne nesejo več jajc, odkar
jih plačujejo v trgovini nekoliko draže.
Hudo je zaskrbelo gospodinjo, ki je po-
tožila svojo skrb možu, ko je preležaval
>so dolgo zimo za pečjo, ker pač nikjer
niso potrebovali njegovih rok. Kar na-
enkrat se je oče odločil.
Začudeno so gledali drugo jutro otro-
ci, ko jih je podil očc tako zgodaj v
solo. So pač slutili, da nekaj ne bo prav.
Komaj pa so bili otroci streljaj od
ctoma, že je prinesel oče koš, postlal
Tanj nekaj slame, položil na slamo vse
tri psičke, si zadel koš na ramo in od-
šel. Prav pozno je dospel v mesto, po-
stavil koš na trg in čakal.
Mimo  so   hodile  gospe  in     kuharice,
spraševale za jajci in petelini, za psič-
ke  se  ni  zmenila  nobena.   Kako  se  je
togotil  pri tern  Komar, ki  je  napravil
vso dolgo pot v sladkem upanju, da bo
iztržil za vsakega psička vsaj dva ko-
vača in kupil, kar treba za hišo: soli, j
masti, petroleja in morda celo malo to- ¦
baka.  Sedaj  pa  nihče ni    hotel    imeti
psičkov.
V tern zazvoni poldan iz vseh zvoni-
kov. Komar sname klobuk in vdano
moli. Pa še med molitev se mu je za-
pletlo upanje, da bo dobil vsaj po ene-
ga kovača za psičke. Vsaj nekaj denar-
ja bi imel...
Komaj je odzvonilo, že so se vsuli od
vseh strani po ulicah otroci na trg.
Ti se pa niso brigali za jajčarke in ko-
košarke, ti so kar v gruči obkolili Ko-
marjev koš, božali psičke in se niso
mogli ločiti od njih. V tern je prišla
mimo tudi gospa s sinkom . . . Komaj je
ta zagledal psičke, že je krčevito prosil
svojo mamico, naj mu enega kupi. Ko
je gospa vprašala Komarja tza ceno,
Komar ni takoj odgovoril, ker ni vedel,
ali naj reče dva ali enega kovača. Po-
časi je pač rekel: >Dva kovača, ali vsaj
enega«. Gospa mu je dala kovača, sin-
ko pa si je izbral psička. Takoj nato
so se otroci na trgu razpršili in Komar
je ostal sam pri svojem košu. Oprtal si
ga je, kupil soli in odkrevsal domov.
Doma pa je naael svoje otroke žalost-
ne in objokane, kakor da bi bila koča
zgorela. Le psica, ki ji je bilo ime
Princ, je zopet veselo skakala, ko je za-
vohala svoje mladiče.
Tudi otroci so se potolažili, ko sta se
vrnila vsaj dva mladiča. Psičkov pa ni-
so imeli več tako radi, saj so vedeli, da
so njihovi samo dotlej, dokler se ne
najde kak kupec.
ii.                               !
Otroci so doraščali in se množili, da
jih je bilo kakor piščali na orglicah in i
jih je bila bajta prepolna in se je sama
mati motila v imenih, če je hotela ka-
terega poklicati. Zato so morali že zgo- j
daj od doma.
Najprej so bili pastirji pri sosedih,
nato hlapčki, dninarji, le najstarejšo,
Faniko, je potegnilo v mesto.
Pa zgodilo se je, kakor se zgodi na-
vadno. Fanika je kaj kmalu pozabila na
tisto povest, ki jo je njena mati toliko-
krat pripovedovala svojim heerkam:
Vsaka deklica ima pri sebi zlat kelih, ki
ga pa ne sine razkazovati, niti sama iz
njega piti, dokler ni poročena ... Fani-
ka si je našla tovarišice in z njimi pri-
jatelje. Ob letu so ji službo odpovedali.
Ihtela je in iskala novo službo, pa je
nikjer niso hoteli sprejeti, saj so vse
gospodinje takoj videle, da Fanika ni
| več sama. Ker si ni upala pred svojo
mater, si je našla kot pri nekih ženskah
in kmalu dala življenje drobni punčki.
Fanika in prijatelj sta obljubila, da
bosta po svojih močeh za punčko plače-
vala, ko sta jo dala neki ženski na de-
želo v rejo.
Seveda je Fanika premišljevala, ka-
ko bi bilo lepo, če bi lahko imela svo-
jega otroka pri sebi. Prejokala je noči
v strahu za svojim otrokom, a vendar
je ostala sama, otrok pa tudi zapuščen
tarn daleč od nje pri postarni ženski.
Ko je bil otrok spravljen, ni bilo več
zadržka, da bi Fanika ne dobila službe.
Se srečo je imela: prišla je k bogati
rodbini, kjer gospa ni marala otrok, da
je ostala lepa in sveža... Vsega je bilo
v novi službi v izobilju, le dela tako
malo. Fanikina naloga je bil le velik
pes s črnimi kodri. Tega je morala ko-
pati, česati, voditi na izprehod. Ves svoj
čas je morala žrtvovati temu psu; in
res, negovala ga je tako zvesto in vda-
no   da so se ji vsi čudili. Nihče pa ni
vedel   za   njeno   skrivnost:   da   neguje  j
psa z mislijo na lastnega otroka, ki ga
ne  sme   in  ne more  negovati  sama.. .  j
m.
Fanikino dekletce pa je rastlo, kakor
pač rastejo rejenčki pri tujih ljudeh.
Res je bilo samo eno uro iz mesta in
Fanika je sprva hodila prav pogosto
obiskovat svojo Elviro. Ko pa se ji je
izneveril tudi njen prijatelj, Elvirin j
oče, in se je sama začela zopet ozirati
po novih prijateljih, je pošiljala samo
še mesečni prispevek, dokler še tega ni
opustila. Elvira je rastla v šibko de-
kletce, ki je moralo z nežnimi svojimi
rokicami prijemati kmalu za vsako delo.
V svojem trpljenju pa je Elvira kaj j
mnogo sanjala, kajti njene želje so hi- j
tele preko hribov in preko dolin. In ko
se. je bližal božič, je zaželela tudi El-
vira, da bi imela božično drevesce, ka-
kor ga imajo baje mestni otroci.            !
Bajtarica jo je spodila, še grdo ošte- \
la, kako more misliti na tako zaprav-
ljanje denarja, namesto da bi ga za-
služila. Prav sedaj o božiču je za to
najlepša prilika, ko kupujejo meščani
dreveščka, kakršnih je polno v hribu
nad vasjo.
Elvira je imela kmalu svoj načrt v
glavi, kajti upala je, da ji bajtarica ne
bo mogla braniti dreveščka, če si ga bo
sama zaslužila. Pridobila je še sosedo-
vega Naceta in odšla sta v gozd, da na-
sekata smrcčic. Seveda sta trepetala, da
ju kdo vidi, kako delata škodo v tujem
gozdu. Njune slabotne ročice so mogle
posekati komaj nekaj prav majhnih
drevesc; a tudi za te se bo našel kupec,
saj tudi v mestu niso vsi bogati; in rev-
ni med njimi kupujejo pač le majhna j
drevesca.
Nabrala sta drevesc komaj za dobro
butaro, jih naložila na ročni voziček in
jih odpeljala v mesto. Kako sta se za- j
čudila, ko sta zagledala, da je v mestu
veliki trg kar ozelenel sredi zime, kajti
na velikih vozeh so dovažali kar s ko-
nji smrečice na trg.
Tudi Elvira m Nacek sta razložila
svoje smrečice in čakala na kupca. Pa
ni bilo nikogar ... Pač k njima je pri-
äel hudoben mož, ki si je tam blizu iz-
bral mesto za svoja drevesa. Nahrulil ju
je: »Kje sta pa vidva nakradla te
smrečke?« Plaho sta se spogledala El-
vira  in  Nacek;  niti tajiti nista  mogla.
Urno sta pobasala svoja drevesca na
vozek in se preselila na drug del pro-
stranega  trga.
Kar hitro se je začelo mračiti; za-
blestele so po trgu svetilke, mraz je pri-
tiskal, ljudje so hiteli zaviti v kožuhe
mimo. Na Elviro in Naceka in njuna
drevesca se ni ozrl nihee.
Cisto otrpla in onemogla sta se na-
potila otroka v gluhi noči domov. Na
vozičku sta vlekla svoja drevesca, v sr-
cu pa sta imela upanje, da bo drugi dan
bolje, saj bo jutri že sveti večer in
ljudje se bodo podvizali, da kupijo
smrečke.
Drugo jutro sta Elvira in Nacek spet
pripeljala svoj voziček na trg. Res je
bilo na trgu kaj živahno: imenitne go-
spe in gospodje so si izbirali lepa, viso-
ka drevesa, kakršnih bi Elvira in Na-
cek ne mogla niti vzdigniti. Kar hudo
jima je bilo, ko ni pri njima nihče niti
vprašal za drevesca ...
Ves božji dan sta prezebala poleg
svojih drevesc, vsa lačna in uboga. A
nikogar ni bilo k njima .. . Tako hudo
jima je bilo, da bi bila jokala ...
Pozno zvečer so začeli možje že zo-
pet nalagati svoja drevesa na vozove,
da jih odpeljejo s seboj domov, kajti
vsi žele biti na sveti večer doma. Tudi
kupeev ni bilo več na trgu.
2e sta bila otroka blizu obupa, ko se
pripodi po trgu gruča fantalinov. Ko
zagledajo Elviro in Naceka, se jima
smejijo, ju dražijo in koneno pograbijo
vsak svojo smrečko in odhitijo z njo
spet po trgu .. .
Elvira in Nacek sta zatulila od ža-
losti. . . Nie nista prodala, sedaj sta
bila še ob smrečke. Komaj sta rešila
voziček. Odhitela sta z njim domov.
Bajtarica pa ju je še ozmerjala, kako
sta še neumna . . .
Ko pa so po mestnih hišah zagorela
1 božična drevesca, je zaspala mala Elvr-
ra na klopi za pečjo. Nič več ni bilo
žalostno njeno sree, kajti vsa njena
drevesca so bila pisano okrašena in so se
svetila v lučkah kakor zvezde na nebu
v božični noči; in še vse lepše . .. Kajti
Elvira se je bila poleg svojih drevesc
prehladila in je bledla v hudi vroeici. ..
in je občutila toliko lepote in sreče t
svojem sreu, kakor je ni občutil nihče
drugi iz Orešja. Bila je dodeljena xsaj
njej v tisti blaženi božični noči na ve-
konvvj.
F. R.:
Sošolci
Prihajali so nekdanji sošolci, da pro-
slave štirideseto obletnico mature v
kraju, kjer so se pred tolikixn casom
razšli z gimnazije. Lep jubilej je prav
za prav takale obletnica, zanimiv in
tudi ganljiv. Saj, hvala Bogu, smrt še
niti tretjine tovarišev ni pobrala odtlej.
Cvrst letnik, ki je v življenju zasedel
odlična mesta in se dovolj uveljavil v
korist naroda. Vsa cast mu!
Z istim vlakom sta pripotovala, pa
sta se ob izstopu spoznala in začudila:
»Hanžič?«
»Mlečnik?«
Ogledala sta si drug drugega in se
kmalu pomenila kako in kaj. Prvi je
upravitelj nekje na jugu, drugi je
upravnik nekje na vzhodu. Oba imata
družino in sta tik pred penzijo. Odebe-
lela sta in osivela. Zelo sta vesela, da se
spet vidita stara sošolca.
Stopala sta skozi mesto, ki mu je bi-
lo lice po tolikem času dokaj spreme-
njeno. Nebroj spominov jima je budilo
Upravitelj Hanžič je govoril z basom:
»Glej, tu sem stanoval pri stari Agati.
Zdaj pa stoji tu nova hiša z avtomatič-
nim bifejem.«
Stara gimnazija je bila preurejenav
tvornico mila. Upravnik Mlečnik je
zmajal z glavo in povedal s tankim gla-
som:
»Da, da, kje so časi, kje so ideali!
Kako sem nekoč trepetal v tern poslop-
ju pred matematiko! To nas je mučil
strašni profesor Kragl s sinusi in co-
sinusi. Se zdaj me spreletava zona ob
misli nanj. Mir njegovi duši in mate-
matiki! Quae mutatio rerum! Tempora
mutantur! A vendar je tu še kje ko-
šček stare poezije, lepe, kakor je bila.
lepa tista davna mladost.«
l      Hanžič je predlagal:
»Do šestih, do sestanka, je še dobro
uro. Kreniva semkaj k »Sivemu volku«!
Tu je stregla nekoč natakarica Minka,
živahna in priljudna. Studenti smo eein-
kaj zahajali.«
Vstopila sta. Prostori so bili zdaj
prostranejši, svetlejši nego v tistih
dneh. Mlada natakarica, ki pa ji je bilo
I spet Minka ime, jima je prinesla yfo*
in sta trčila. Hanžič je dejal:
»Vrag je vzel vse tiste svetle ideale-
Dosegljivi niso bili,  ali vendar »em
znal ustvariti toplo gnezdo v .ziv1^'
Cesar  morda nisem  dosegel  jaa,  aow-
Stev. 52.
»NOVA   DOB A*
Strati 5.
ze moj sin. Advokat bo in politika ga
veseli,  talente  ima.  Izreden  človek!«
»Moj sin dovršuje medicino. Zaročen
je s hčerjo poslanca Tičeviča. Zveze,
bodočnost, denar ...«
;Pametno sem se oženil, hišo imam.«
»Prijetno   je,   da  se  more  človek  iz-
povedati prijatelju  iz mladih  dni,  naj-
boljšemu prijatelju. Lepe cilje sva do-
segla, da, zares!«
In glej, saj nisva še toliko v letih,
tega vsaj ne čutiva, imava gotovo še
dokaj dni pred seboj.«
/Vsekakor. In zdravje, to je važno.
Saj če bi se bila mnogo postarala, ali
menis, da bi se bila sploh še spoznala
po tolikem času in to že v prvem hipu?«
»Gotovo ne, ljuba duša!«
-In spomini so sladki, da, da, kje so
časi!«:
¦>Najini profesorji so gotovo že vsi
pomrli. Telo matematika Kragla, ki smo
ga imenovali »Kragulja« in je bil v
strah dijakom, je že davno strohnelo.
Vse sem mu odpustil. In kje so zdaj
deklice, ki smo bili kdaj neumno zaljub-
ljeni vanje? Danes so debelušne matro-
ne, ki umirjene in spoštovane pestuje-
jo vnuke.«
Ali še pomniš, dragi Hanžič, kako
sva pisala šolske matematične naloge?
Skrivaj sem ti pod klopjo dajal svoje
izdelke, da si jih prepisoval. In nekoč
naju   je   zalotil   Kragl. . .«
vMotiš se, ne očitaj mi! Menim, da
si ti  od mene prepisoval.«
»Prosim  te,  točno se  spominjam.«
»Goljufijo mi očitaš, kaj? Nikdar ni-
sem potreboval tvoje pomoči. Ne žali
me s tern! V svoji predrznosti hočeš
škodovati mojemu ugledu. V matema-
tiki sem bil sploh med prvimi, razumeš?«
»Ne, ne. Spominjam se, da si v šesti
ali sedmi imel celo ponavljalni izpit iz
matematike . ..«
-Lazes! Da bi bil jaz prepisoval tvo-
je revne naloge, haha! Saj nisem bil
nikoli slaboumen. Nehai s tern!«
Saj je bil to samo spomin na lepa
mlada leta. Po dolgem času sva se
sešla in še teh nekaj uric naj bi si po-
kvarila?«                                                   j
¦ Ti  sam   si  izzival  in  me  poniževal. j
Pi jva!«                                                        I
Plačala sta natakarici, ki se je čudila
njunemu   prepiru.   Spet   sta   stopala  po
ulicah   proti  trgu,     kjer    je stal  hotel
>-Zlati zajec«. Tarn se  sestanejo sošolci
ob  šestih  pri slavnostni  večerji.    Nato  !
bi seveda krokali, zjutraj bi imeli mašo
mrtvim   v   spomin,   popoldne   pa   bi   šli
na izlet v okolico. Lep program je pač i
potreben in v navadi.
Hanžič in Mlečnik sta dospela na-
tančno ob uri. Ko sta stopila v hotelski
salon, ki je bil svečano okrašen z zele-
njem, ju je vrsta starih tovarišev ob-
sula z veselimi klici. Stiskali so si roke,
vsem so žareli obrazi.
Zares je ganljivo takole svidenje in
spoznavanje po štiridesetih letih. Kaj
vse je človek v taki dobi doživel in pre-
trpel ali h koncu je važno vendar samo
to, da je skozi vse to prišel z živo in
celo glavo in nikakor star. Pozdravlje-
ni stari zvesti prijatelji! Kaj je na sve-
tu vzvišenejšega od takega tovarištva?
Ali kaj sedi tarn v ospredju dolgega
omizja star, zelo star človek, podoben
rumeno voščeni mumiji, a vendar živ?
In ob njegovi levici so drug starec, mal-
ce krepkejši od prvega? Ta dva sta pač
prestara, da bi mogla biti člana tega
letnika. Ali pa vendar le? Saj sta jima
obraza razodevala neke znane poteze.    i
Nekdo je pojasnjeval:                            I
»Počastil je naš sestanek tudi edini
še živi naš nekdanji profesor. Veliki
matematik  profesor Kragl!«                    ;
?¦ Za božjo voljo! Se živi? In ta mu-
mija je bila nekoč v strah in trepet to-
likim tisočem? Menil sem, da je njego-
vo triiplo že davno strohnelo. Kako nas
je morila njegova analitika! A danes
je menda že sam pozabil na vso svojo
umetnost.«  Tako  je strmel  Hanžič.
»Ob njem pa sedi gimnazijski sluga
Mrzlikar,   nekoč    se    je   pisal    seveda
Meereslieger. Bil je važna osebnost. Rad I
je pričenjal z besedami: Jaz in gospod
ravnatelj sva ...«
»Saj jima mora obema biti mnogo
nad osemdeset let!«
Hanžič in Mlečnik sta stopila k star-
cema in jima stisnila roke. Rahlo se je
smehljal brezzobi profesor:
»Velika  cast,  da me  nista  pozabila,
gospoda! Moj spomin pač ni več na vi-
šku, ali vendar, zdi se mi, ostala sta mi '
y epominu kot najvrlejša dijaka. Vse-
kakor, eeveda!«
,       Sluga   Mrzlikar   si  je   gladil     dolge
j   sive brke, brisal si je rosne oči,
Večerjali so,  natakarice    so    prožno
i  krožile med njimi, prinašale vseh vrst
,  dobrine. Med tovariši so se pletle bese-
de,   spomini  so  se    porajali,    skratka,
vsakdo je moral priznati, kako imenit-
na   ie  bila   ideja   o  sestanku.   Ah,   da,
j  novi časi, stari prijatelji! In staro pri-
jateljstvo je  kakor staro  vino,  sladko
in krepko. Kako takale prireditev dviga
duha,  kako  obuja lepe,  pol pozabljene
j   dogodke! Pa se smehljajo srca ob vsem,
obsijana  z   oživljeno   gloriolo   mladosti.
Koliko ganljivih momentov!
j       Kmalu   je   vstal   tovariš   doktor   Ma-
cun, advokat, in je sprožil dolg slavno-
sten govor. Spomine je načenjal, mrtvih
in živih se je dotaknil, filozofijo o živ-
ljenju je razvijal. Zlasti pa je povzdig-
nil zasluge Kragla in Mrzlikarja na pod-
ročju  znanosti  in  vzgoje.
Stoje so zapeli večno lepo »Gaude-
amus igitur«.
Donela je iz grl, ki so bila še vedno
krepka, pesem mladosti, ki ne mine, saj
se vsaj v spominih povrača. In navse-
zadnje starosti še ni tu, kako bi vendar
mogla sicer tako mogočno doneti veli-
častno prešerna himna, ko jo poje rano-
žica tovarišev, preizkušenih v prijatelj-
stvu.
Obema stareema so tekle solze. Iz-
pregovoril je profesor Kragl jecljaje:
»Hvala vam za vabilo in za vse! Ze
nekoč ste obetali mnogo, bili ste mla-
dina, polna idealov. V matematiki ste
dosegli izredne uspehe, v posebno vese-
Ije ste mi bili. A današnja mladina?
Iz dneva v dan! In vse manj smisla
ima za resno delo. Kakšna bo njena in
narodova bodočnost? Gorje! Ne bi je
rad dočakal. Vi pa ste v življenju to-
liko  dosegli.  Cestitam  vam ...«
Spet so trkali in se zalivali. Pa je
prevzel  besedo  sluga  Mrzlikar:
»Srečen sem, da se me učenci našega
/avoda s hvaležnostjo spominjajo. Ved-
no in vedno me še kdo izmed njih usta-
vi na cesti s prijazno besedo in me po-
vabi na požirek vina, na večerjo, in
včasih se zgodi, da mi ob slovesu ostane
v roki stotak. Dobri gospodje! Saj bi
mi bilo življenje sicer težko. Z gospo-
dom profesorjem sva kronska upoko-
jenca. Naduha me tare, oči me zapušča-
jo. O, kako vrli, dobro vzgojeni učenci!
Take mladine ne bo več mati rodila.
Nikdar več! Slava vam ! <¦:
Trkali so spet. Hanžič je sedel poleg
Mlečnika, obema je vino pričenjalo lesti
v glavo. In Mlečnik se je domislil:
»Morda še živi tu neka Elza, hčerka
sodnega oficiala Vodeba, prekrasna de-
klica, moja petošolska ljubezen, ah, da
bi jo nocoj kje srečal! Toda zdaj so
drugi časi. Kultura, napredek, gospo-
darski razmah, splošno razumevanje za
socialne potrebe, vsega tega nekoč ni
bilo. Včasih nisi spoznal znanca na dva
koraka v večerni temi tega mesta, da-
nes pa bi lahko čital časopis ponoči po
vsej ulici. Včasih pa v tisti skrivnostni
temi z Elzo! Njene rjave oči in kosta-
njevi  lasje ...«
»Spet lažeš. Imela je zelene oči in
prav erne lase. Tudi mene je kaj rada
videla.  Hm!«
»Ali. ..«
»Prepira se ti hoče. Ne ugovarjaj mi,
da me ne izzoveš k zaušnici. Nekoč sem
ti jo primazal, ko si mi pri zgodovini
sufliral napačno letnico. Dobro se spo-
minjam vseh tvojih nekdanjih predrz-
nosti.«
»Motiš se. Da bi ti bil jaz kdaj na-
pačno sufliral v šoli?«
»Do grla sem te sit. Ostal si stari
zgagar. Fej te bodi! In če bi še kdaj
imel smolo, da bi te zagledal, bi se te
ognil od daleč kakor gobavcu.«
Hanžič je bil zelo glasen, vsi obrazi
so se okrenili vanj in tovariš doktor
Macun  je pristopil:
»Nikar se nocoj tu ne prepirajta!«
»Kdo vendar?« je planil Hanžič. »Tu
mi hoče tale Mlečnik pokvariti vse pre-
lepe ure našega sestanka. Poženem ga
iz salona!«
»No, no, po štiridesetih letih smo se
sešli...«
»Da, in po štiridesetih letih mi je
neslanec očital, da sem prepisoval nje-
gove matematične naloge. Od takega
idiota! In da naju je profesor Kragl
tedaj zalotil... No, gospod profesor,«
je pohitel Hanžič k starcu, »gotovo se
spominjate, kdo je bil boljši matematik,
jaz ali Mlečnik? In kdo je naloge pre-
pisoval, on ali jaz?«
»Tako,  da  so  se  naloge  prepisovale '
: pri meni? To ni bilo častno. Poštenje
nad vse! In šele po štiridesetih letih
to slišim. Gospodje, previsoko sem vas
cenil, to ni bilo lepo. Taka mladina nam
bo v pogubo!«
»Spoštovani gospod profesor,« jc pre-
I pričevalno nastopil Mlečnik. »Prav Han-
žič je prepisoval od mene, na svojo
cast, na svojo  dušo vam prisegam.«
»Hanžič,   ali  vas  ne  zaliva     rdečica
i   sramu?«  se je starec trepetaje okrenil
I   vanj. »Še hranim stare zapiske, iz njih
bo  marsikaj  razvidno.  Nocoj  sem     jih
prinesel  s seboj,   gospodje,  morda  vas
bodo  zanimali.«
Iz žepa je potegnil drobno knjižico v
obledelih usnjenih platnicah in si je na-
taknil očala:
»Da doženemo resnico. Torej Hanžič,
da! Hanžič Anton! Tu ga imam. Ustno
sami nezadostni redi, le enkrat komaj
zadostno. Pismeno pa prav dobro, tu
celo odlično. Pismeno me je varal, kaj-
pada, ustno me ni mogel, tarn je bil
prepuščen samemu sebi. Vsekakor bi bil
moral pasti. In zdaj se je vse to raz-
krilo. Strahota!«
»In kaj zdaj?« je planil Hanžič.
»Morda skličete po štiridesetih letih iz-
redno konferenco? Morda kar tarn na
pokopališču, najprimerneje bo tako za-
radi ostalih članov učiteljskega zbora,
ki tarn počivajo. Predlagajte mojo iz-
ključitev! Sam priznavam, da sem pri
matematiki sploh samo prepisoval. In
kako sem sovražil ta predmet!«
»Branil bom gospoda profesorja!« je
razburjen priskočil sluga Mrzlikar, ali v
hipu se je zgrudil na tla ves posinel v
obraz  in  negiben.
»Rešilni avto!« je nekdo zaklical.
»Ugled zavoda rušite, ah!« se je
bedni profesor Kragl zrušil na stol. Nje-
gove dobre stare oči, ki so se dijakom
nekoč po krivici zdele strašne, so zdaj
prosile pomoči. Zdravnik tovariš doktor
Zgur se je trudil okoli obeh starcev.
Ostali so segli po Hanžiču, mu mašili
Blagodat
za
obcutljivo
kožo
ELIDA
TOALETNA M1LA
usta, ga pograbili za opletajoče roke in
tirali iz salona. Besno se je upiral, gri-
zel in bil je okoli sebe. Nenadoma se
je stražnik prikazal na hodniku.
»To so lepi tovariši, še v ječo bi me
radi spravili!« se je penil Hanžič. >Sra-
mota! S prvim vlakom se odpeljem.
Petdeseto obletnico obhajajte brez me-
ne. Barabe!«
Stražnik ga je potisnil čez prag na
ulico.
Pred hotelom je obstal rešilni avto.
Da, da! Kako je človeško življenje
vendar zelo kratko in revno! In da je
manj revno, slavimo včasih kak jubilej.
O, saj je tudi življenje lahko lepo in
prijazno.
Zato na srečno svidenje ob petdeseti
obletnici!
F. Korotanski:
Zima ob Spodnji Savinji
V snežni belini lesketajoči se vrh
Plešivca, nekdanjega mejnika in čuvaja
med Koroško in Štajersko južno od
Drave, je tudi za Celje in za ozemlje
ob Spodnji Savinji najzanesljivejši vre-
menski prerok; boljši in zanesljivejši
kakor ostro izoblikovani, v medlih žar-
kih zimskega solnca bleščeči grebeni
Ojstrice, Rinke ali Raduhe. Znatno kas-
neje ko v jarkih in jarugah, v prepadih
in čereh Savinjskih Alp, mnogo pozne-
jc- ko ob zibelki mlade Savinje n:\stopi
resno prava zima v prečni dolini, v
»grabnu«, v soteskah in tesnicah, skozi
katere mora'sumna gorska reka od Ce-
lja do svoje združitve s Savo pri Zida-
nem mostu. Ona obmejna gora strmi s
svojo znano romarsko cerkvijo sv. Ur-
šule in s svojim planinskim domom
proti sinjemu nebesnemu svodu kakor
blesteč grad iz samega čistega srebra in
krog gorskih vrhov ob meji nekdanjih
dežel Koroške, Kranjske in Stajerske
tvori solnčnem siju in solnčnem blesku
en sam edinstven velikanski venec sre-
brnkastih pobočij, strmic in grebenov,
srebrnih zimskih cvetlic in listov.
Nad zasneženim savinjskim mestom,
nad srebrnosivimi vodami Savinje, ki
sta z nje zimski mraz in nizki vodostaj
samo za nekaj tednov zbrisala ljubko
sliko lahkoživih splavarjev in splavov,
visoko nad svetlo snežno streho mest-
nega parka, izteza v nasprptju z mikav-
no sliko, da si učinkovitejšega ne da
misliti, stari Friderikov stolp, počrnel
in negiben, brez vsake najmanjše sence
življenja, na skalnati višini svoje še
vedno mogočne stene in zidove sredi
med temnosivimi, kljubovalnimi razva-
linami Starega gradu. Tarn kjer nad
strmimi, visečimi vinogradi krepke roke
bršljanove od spodaj še trdno drže in
podpirajo staro grajsko zidovje, pogle-
davajo nežni, rožnatordeče nadahnjeni
cvetovi črnega teloha v ogrevajoče žar-
ke zimskega solnca in črni kosi preis-
kujejo s svojimi rumenozlatimi kljuni
kopna mesta ob prstenorjavem zidovju.
Z nasprotnega hribčka na desnem bre-
gu Savinje pa vabi med zimskimi vino-
gradi in bukvami majhna, letos prenov-
ljena bela cerkvica, vsa ogrnjena z belo
sneženo haljo, cerkvica sv. Nikolaja, od
katerega si savinjski splavarji tako radi
in tako uspešno izprosijo delo in zaslu-
žek, lesni trgovci pa dobiček in visoke
lesne cene.
Počasi, leno in čemerno se vali Savi-
nja globoko med visokimi razvalinami
/Starega gradu in med ljubkim gričkom
Sv. Nikolaja v odpirajoči se »graben«,
kadar Plešivec, sredi zime ovit s pepcl-
natosivimi oblaki, obeta slabo vreme in
se težke, neprozorne megle vlečejo po
široki Celjski kotlini od mrkih razvalin
starega Zovneka do veselo razgibanega
mesta ob Savinji. Zelezniški tir in avto-
mobilska cesta, mestoma izsiljena živi
skali in okrašena z dolgimi ledenkami,
deloma izpeljana po mostovih in nasipih
z ivjastim vrbjem in jelšjem, sprem-
ljata kakor dva popotna tovariša lepo
regulirano reko, se tu pa tam oddaljita
drug od drugega, kakor da bi se bila
sporekla, pa brž potem zopet prijatelj-
sko drug ob drugem nadaljujeta pot
med strmimi pobeljenimi gorami.
Ne traja dolgo in predno vlak ali
avto obstoji v Laškem, tem slikovitem
mestecu ob Spodnji Savinji, se odpre,
od solnca vsa ožarjena in razsvetljena,
najsijajnejša zimska pokrajina z glo-
boko zasneženimi gorami. V tem leži
skrivnost in mikavnost zime ob Spodnji
Savinji, da je okoli Laškega in okoli
Rimskih toplic, znanih in slovitih zdra-
vilišč in kopališč ob Savinji, solnčna,
topla, suha in zdrava, dočim more ona
le nekaj kilometrov proti severu ali ju-
gu ob istem času biti meglena, vlažna,
ledeno mrzla in nezdrava. Mik vožnje
iz območja zimske megle v solnčno, juž-
no toplo zimo Laškega in Rimskih toplic
dosega užitek smučanja ali sankanja z
mrzle, še zimske gore v prvo cvetje
tople zgodnje pomladi v ravnini aU do-
lini. Koliko toplic, razen onih znanih
in izrabljenih, se pač privira iz osrčja
dobrotljive matere zemlje v strugo Sa-
vinje blizu Laškega in Rimskih toplic,
kažočih   s   svojim   tekom   pot   v  skrfT-
Stran 6.
»NOVA   DOBA«
Stov. it.
nostno delavnico čudežne prirode! Ako ,
je višja toplota Savinje in večji učinek
kopeli v tern delu njenega toka brez
dvoma posledica onih skritih toplih pri-
tokov in privirov, potem utegnejo ti
pač tudi biti vzrok solnčni in topli zimi
v Laškem in v Rimskih toplicah! To-
plice, ki jih čez leto ne mores opaziti
s prostim očesom, lahko pozimi ugoto-
viš neposredno nad mestom. Ob vznož-
ju strmega Huma, na levem bregu Sa-
vinje, Radiotermi ,baš nasproti, se v
mrzli zimi stalno zibljejo nad reko ob
robu lahne, prozorne pare, ki izdajajo
in dokazujejo izviranje toplih vrelcev v
Savinjo na tern mestu.
Solnčna, topla, suha in zdrava zima
ob Spodnji Savinji prinaša s seboj mno-
go veselja in mnogo užitkov. Prosto ter-
malno kopališče v Rimskih toplicah, ki
s sijajem svoje zimske pokrajine, snež-
nih piramid znamenite Velingtonije in
visokih gor še prav posebno spominjajo
na Gastein in njegov zimski gorski svet,
je sicer v zimskih mesecih zaprto, ker
to zahteva priroda. Toda dočim Dobrna
večinoma počiva in se Slatina Radenci
in Rogaška Slatina bavita pozimi naj-
več le z razpošiljanjem zdravilne sla-
tine, ima Radioterma Laško poleg Rim-
skih toplic vso zimo odprta vrata v
svoje vroče kadne kopeli, pa tudi v svoj
veliki plavalni bazen. V še večji meri
kakor poleti občutiš pozimi po večkrat-
nih kopelih v tej Radiotermi učinek po-
letnega višinskega solnca, osveženje
okrepitev in pomlajenje, ki pozimi vpli-
va na ljudi s podvojeno silo, ne le
na stalne goste, temveč še prav pose-
bej na smučarje, sankače in drsalce.
Ni ga nad užitkom, ki ga nudi kopel v
Radiotermi v Laškem, ko si se prismu-
čal z Lisce, z Mrzlice ali s Celjske koče
in s Tovsta! Ogrnjen s težkim, toplim
kožuhom se vozi domaci kmet V mesto
na starih saneh, katerih bližanje nazna-
nja žvenkljanje kraguljčkov. Stekleni-
co domačega vina ima s seboj; kajti pri
Smihelu in na nekaterih drugih strmih
gričkih in goricah v bližini še uspeva
vinska trta ter rodi dobro pitno vino, ki
je bUo nekoč daleč znano in čislano.
Smučarji iz Celja, Laskega, iz Zagre-
ba se vozijo po lepih smučiščih okoli
Celjske koče, okoli Svetja, po širnih
travnikih Lisce, pri Smohorju na Javor-
ščku, na Mrzlici, na Kopitniku, na
Turju in na Velikem Kozjem, kjer bel-
ke, divje koze in zasnežena bur ja (sleč)
spominjajo na visokogorje z zibelko
mlade Savinje.
Razvaline Tabora, starega gradu nad
Laškim, štrle mrko in čemerno, kakor
da z novim časom niso zadovoljne, v
prelestni blesk zimske pokrajine ob
Spodnji Savinji.
Sport
*  V tekmovanju za državno nogomet-
no  prvcnstvo so bili v zadnjem letoš-
njem kolu doseženi naslednji rezultati:
v  soboto v Zagrebu Hašk:Slavija  (V)
0:0, v nedeljo pa v Ljubljani Ljubljana:
Jugoslavia 0:0,    v Beogradu    Sparta:
Bask 1:0   (1:0)  in Gradjanski  (Z) :Je-
dinstvo 2:0  (1:0), v    Sarajevu    BSK:
Slavija (S) 2:1 (2:1) in v Skoplju Haj-
duk:Gradjanski  (S)   5:2  (1:1).
*  Drsališčo SK Celja v mestnem par-
ku bo za praznike in šolske    počitnice
urejeno in odprto. Šolsko mladino va- I
bimo,  da se pridno  udejstvuje in goji
t.a zdravi in lepi zimski sport. Tudi sta-
re jšim nudi drsanje polno razvedrila in
zabave, zato vsi na gladko ledeno plo-
skev v mestni park!
*  Brezplačnc teeaje, v drsanju bo pri-
redila drsalna sekcija SK Celja letos na
drsališču v mestnem parku. Vabimo da-
me in gospode, kakor tudi šolsko mla-
dino, da se prijavijo v tečaje, ki jih bo
vodil    strokovnjak.    Prijave    sprejema
oskrbnik na drsališču. Naučite se drsa-
lija, ko se vam nudi tako ugodna pri-
lika!
*  Smuške tekme. Smučarski klub Ce-
lje bo priredil 6. januarja v Liscah pri
Celju klubski dan in sicer tek na pri-
bližno 10 km za gospode  (za vse sta-
, rostne razrede od 18. do 42. leta) in tek
na 4 km za dame. Dne 8. januarja bo
mladinski dan za fante v teku in skokih
(klasična kombinacija) in za dekleta v
smuku in slalomu. Dne 12. februarja bo
v Liscah skakalna tekma za prvenstvo
Mariborskega zimskosportnega podsave-
za z mednarodno udeležbo. O Veliki noči
bo tekma v smuku s Savinjskega sedla
na Okrešelj za juniorje in seniorje. Me-
seca februarja bo na Golteh smuški te-
čaj za začetnike in izvežbane.
* Snežne razmere 23. decembra: Mo-
zirska koča na Golteh, 1344 m:    —3,
snega 60 cm, pršič. Celjska koča: —2, j
snega 40 cm, suh pršič, še sneži.          J
Za Novo leto
Vam nudimo izredno ugodno priliko, da si nabavite zelo poceni tri
zares dobre leposlovne knjige, ki so izšle v naši založbi. Knjige dobite
v upravi „Nove Dobe" po naslednjih skrajno nizkih cenah :
Conan Doyle: Boj v megli (Baskervillski pes). 166 strani. Cena din 10'—
(prej din  18—)«
I         Pierre Benoit: Königsmark. 207 strani. Cena din 10.— (prej din 18.—).
Blaž Jurko : Moje dogodivščine. 192 strani. Cena din 7.— (prej din 12.—).
Vse tri knjige skupaj pa stanejo samo din 20.—. Za izredno  nizko
ceno din 20.— dobite torej tri lepe knjige, ki obsegajo skupno 565 strani!
V naši založbi je izšel sedaj tudi roman Maurica Leblanca: Skrivnostno
oko. Knjiga obsega 198 strani in stane din 16'—.
Za dostavo po pošti računamo za vsako knjigo še I1— din poštnine.
Ne zamudite ugodne prilike in si nabavite naše romane in povesti takoj!
Uprava »Nove Dobe« v Celjn
Iz naših krajev
Št. JurlJ ob J. f.
j Premestitev. Gosp. France Hajnšek,
učitelj v St. Juriju ob juž. žel., je po
službeni potrebi premeščen v Krama-
rovce, 26 km od postaie Murske Sobo-
te. Gosp. Hajnšek je služboval v St. Ju-
riju 18 let ter se je zelo požrtvovalno
in uspešno udejstvoval pri Sokolu in
drugih nacionalnih organizacijah. Šent-
jurčani, med katerimi je bil splošno pri-
ljubljen, ga bodo hudo pogrešali. Na
novem službenem mestu mu želimo čim
več zadovoljstva in uspehov!
j Odhodnica učitelja br. Hajnška. Uči-
telj br. Hajnšek je prebival 18 let med
nami, vzgajal v nacionalnem duhu šol-
sko mladino, ki je bila navezana nanj
kakor na svojega očeta, ustanavljal in
vodil je društva kmečkih fantov in
deklet, skratka, bil je mož, ki mu je
bilo delo vsekdar sladko breme. In se-
daj nas zapušča vsled premestitve v
Kramarovce, na našo jugoslovensko-
i heniško-madžarsko tromejo. Sokolsko
društvo mu je priredilo odhodnico v go-
stilni Brežnik, v tistih prostorih, kjer je
bilo pred skoraj 30 leti to društvo usta-
novljeno. Obširni prostori s.o bili ta ve-
čer nabito polni sokolskega članstva in
Hajnškovih prijateljev. Prispela je tudi
močna deputacija župne uprave iz Celja
z br. župnim starešinom Smertnikom.
Vrstili so se prisrčni govori, ki so pri-
čali o priljubljenosti br. Hajnška. Izgu- j
ba nas boli, vendar ne bomo klonili in '
bomo vzgajali mladino naprej po me-
todah br. Hajnška. Br. Hajnšek vedi, da
nisi osamljen na naši skrajni meji in
da bodo vsa naša šentjurska sokolska
srea  vedno  pri  Tebi!
Dramlje
d Šolsko božičnico je priredilo tukaj-
šnie učiteljstvo v nedeljo 18. t. m.    v
stari   šoli.   Poleg   šolarjev  je   božičnici
prisostvovalo tudi mnogo občinstva, ta-
ko da ie bila dvorana polno  zasedena.
Za naštudiranje simboličnih točk spore-
da,  recitacij  in  posameznih  skupin,  je
žela tukajšnja učiteljica ga. Anica Ko-
delova  vse   priznanje.   Cudili   smo     se,
kako ji je bilo mogoče v tako kratkem
času  usposobiti te  naše  male  za tako
ciovršcne nastope.  Po  končanem  spore-
du je imel tukajšnji šolski upravitelj g.
Povh lep nagovor, v katerem je zlasti
podčrtaval človekoljubni pomen in na-
men vsakoletne božičnice, s katero pri-
pravljamo našim    naibolj    ubogim    in
stradajočim malčkom vsaj nekaj božič-
nega veselja, kajti sicer bi šli ti praz-
niki  mimo   mnogih  enako   kakor   vsak
navaden dan. Toplo se je zahvalil uči-
teljici ge. Kodelovi, ki se je po konča-
nem pouku v šoli vozila v Celje in tarn
marljivo nabirala darove za    božičnico
našim revnim šolarjem.    Nepričakovan
je  bil  njen  uspeh!   Nabrala  je     okrog
1.400 din v denarju in za okoli  1.500
din vrednosti v blagu. Banska  uprava
je dala 500 din, občina in krajevni sol-
ski odbor 300 din, iz sklada ge. Terezije
Mastnakove pa so dvignili 100 din. Trije
veliki zaboji, polni zavitkov, so stali na
odru  in  iz njih  je bilo  dobro  obdaro-
vanih 60 naših ubogih solarjev: 15 jih
je dobilo Čevlje, mnogi dečki in deklice
oblcke,  drugi spodnje  perilo,  žemperje
in drugo. Ginljivo je bilo gledati radost
izžarevajoče mlade obraze otrok, ki so
se po obdaritvi vračali vsi srečni domov
Tu in tarn si slišal pritajen vzdih:  »O,
da bi bil večkrat božič!« ¦— Tudi občin-
stvo se vsem darovalcem in tudi prire-
diteljem,  zlasti  pa  ge.  Kodelovi,   toplo j
zahvaljuje za vse žrtve  in trud. Vsem >
želimo neskaljene,  vesele božične praz-
nike!
Zaleo
ž Otvcrltev Radio televizijske oddaj- i
ne postaje Žalec bo na Silvestrov večer i
v Roblekovi dvorani s pričetkom ob 20. j
pod okriljem Sokolskega društva v Zal-
cu. Vstop dovoljen vsakomur, ki se za-
nima  za  umetno  in domačo   glasbo  in '
duševno hrano in želi zadnje urice sta- j
rega leta preživeti  v veselem  razpolo-
ženju. Nastopili bodo najveselejši umet- i
niki in umetnice, člani radijske družine,
prvovrsten orkester i. dr. Dovoljeni bo-
do tudi kratki osebni govori navzočih, I
ki se morajo prijaviti do 30. t. m. upra- .
vi Radio Zalca. Vsakemu bo žal, ki bi
ne prisostvoval tej velevažni otvoritvi.
Zasedite  pravočasno  svoja  mesta,     da
ne boste prikrajšani.
Braslovče
b Miklavžcvanje je priredilo Sokolsko
društvo v Braslovčah 8. t. m. popoldne
v Sokolskem  domu.  Miklavž se    je    v
spremstvu  angelov  in  seveda tudi  šte-
vilnih parkeljnov letos kar v kočiji pri-
s   peljal v naš dom. Sokolska mladina je i
j  bila vsa vosela, ko je zagledala v belce
vprežen voz,  na katerem  je sedel  Mi-
klavž s svojim spremstvom. Radodarni
svetnik je .obdaril 87 sokolske mladine j
Prinesel ji je mnogo dobrega in korist- !
nega.   Sokolsko  društvo   v    Braslovčah j
se vsem darovalcem in ostalim, ki    so I
pripomogli, da se je naše miklavževanje
tako  lepo in bogato  končalo,     bratsko
zahvaljuje.
b Silvestrovanje Sokolskega društva
v Braslovčah bo tudi letos v Sokolskem \
domu. Pripravljajo se številne šaljive
točke in nastopi. Tudi prijetna godba
nas bo zabavala, tako da bomo v vese-
lju in zabavi pozabili na staro leto in
z novimi silami prestopili v novo leto
1939. Vsi prijatelji Sokola vljudno vab-
ljem na naae tradicionalno silvestro-
vanje !
b Poroka. V četrtek 22. t. m. se je v
Braslovčah poročil marljivi načelnik
I Sokola v Blacah in učitelj g. Edo
Rössner iz Braslovč z gdč. Irmo Hojer-
jevo, učiteljico v St. Juriju ob Taboru.
Mlademu sokolskemu paru želimo vsi
Braslovčani mnogo sreče in zado-
voljstva!
|        Vransko
I      vr Nov notar na Vranskem. S 17. t.
)  m.   je   otvoril svojo  pisarno  na   Vran-
!  skem notar g. Janko Horvat.
Sloven jgradee
Nujno potrebna elektri-
fikacija slovenjegraškega
kolodvora
Slovenjgradec,  23. decembra.
Mična metropola romantične Mislinj-
ske doline, Slovenjgradec, je bila že v
predvojnih letih važno turistično sre-
dišče in priljubljen letoviščarski kraj.
V povojnih letih pa se je tujski promet
v Slovenjgradcu zaradi izredno lepe j
okolice in milega podnebja iz leta v leto
večal in predstavlja danes važen na-
rodni dohodek za našo sicer    pretežno
revno prebivalstvo. Posebno v zadnjih
letih se je dvignil tujski promet na za-
vidljivo višino, k čemur je predvsem
mnogo pripomogla velika javna in za-
sebna iniciativnost, ki si je prizadevala,
da nudi gostom čim udobnejše bivanje.
Z velikimi stroški je bilo sezidano mo-
demo kopališče, podružnica SPD je
zgradila dvoje planinskih domov na za-
padnem delu Pohorja in velika grad-
bena dclavnost prebivalstva je dala me-
stu novo, modernejše lice. Zato nas je
tembolj iznenadilo dejstvo, da želez-
niška direkcija še vedno zavlačuje konč-
no elektrifikacijo kolodvora, čeprav ji
je v to svrho nudila tukajšnja občina
najveČje ugodnosti.
Vprašanje elektrifikacije kolodvora je
prva sprožila že 1. 1936. tedanja občin-
ska uprava pod županovanjem g. Ivana
Rojnika, ki je tudi takrat nudila želez-
nici vse mogoče ugodnosti, vendar pa
so vsa prizadevanja ostala brez uspe-
hov. Naslednje leto je nova občinska
uprava ponovno pokrenjla vprašanje
elektrif ikacije kolodvora in po dolgih
pogajanjih je železniška direkcija konč-
no odobrila potrebne kredite. Takoj
spomladi so nato poslali potrebni insta-
lacijski material na slovenjegraško po-
stajo in pričeti bi morali z instalacijo.
Tedaj je pa nenadoma prispel iz Ljub-
ljane nalog, da se morajo že začeta de-
la ustaviti, ves instalacijski material
s kandelabri, kabli in ostalimi potreb-
ščinami pa prepeljati v Maribor. Na ta-
kojšnjo intervencijo mestne občine jc
nato prispel odgovor, da so krediti rc-
ducirani in da ni na razpolago dovolj
sredstcv za elektrifikacijo kolodvora.
To postopanje je vzbudilo v vseh
krogih veliko nevoljo. Mestna občina je
pripravljena nositi levji del stroškov in
dobavljati tok po režijski ceni, želez-
niška direkcija pa očividno ne čuti po-
trebe, da bi podprla koristna strem-
ljenja tukajšnjih činiteljev. Vsa pot od
mesta do kolodvora je lepo razsvetlje-
na, samo kolodvor ždi v egiptovski te-
mi in že takoj ob prihodu odbija tujca.
Zato ponovno apeliramo na železniško
direkcijo, da se končno resno loti elek-
trifikacije našega kolodvora in tako
tudi doprinese svoj obol k še večjcmu
tujskemu razmahu našega mesta.
s Ureditev pešpoti.    Najbolj  priljub-
ljena izprehodna pot je krasna pešpot,
ki vodi iz mesta na glavno postajo in
ki se je  v velikem številu poslužujejo
tujci kakor  tudi  domačini. V  zadnjem
letu je občinska uprava vzdolž pešpoti
namestila moderne obločnice in posve-
čala tej pešpoti veliko pozornost. Tern
bolj  nas  je  vsled tega  iznenadilo  dej-
stvo, da občinska uprava ne stopi krep-
ko na prste brezobzirnim kolesarjem, ki
kljub  izrecni  prepovedi   drvijo   dan* za
dnem po tej pešpoti in ogrožajo izpre-
hajalce. Obenem prosimo občinsko upra-
vo, da bi prepovedala odlaganje smeti
ob   pešpoti   in  .opozorila  odlagalce,   da
naj odlagajo smeti v jamo ob železniš-
kem nasipu, kakor je že pred pol leta
sklenil občinski odbor. V zadnjem času
namreč odlagajo smeti    naravnost    ob
pešpoti, kar je v nasprotju z zahtevami
estetike in higiene. Upamo, da bo  ob-
činska uprava tudi v bodoče posvečala
vso skrb tej lepi    pešpoti   in    ugodila
upravičenim pritožbam izprehajalcev.
s Radijske motnje. Poštna uprava
kljub ncštetim urgencam še vedno ni
ukrenila ničesar proti lastnikom elek-
tričnih aparatov, ki še do danes niso-
smatrali za potrebno, da bi svoje apa-
rate blokirali. Neprestano se zopet po-
javljajo pritožbe radijskih poslušalcev,
da je sprejem ob nekaterih urah abso-
lutno nemogoč. Zato prosimo poštno
1  upravo, da bi posvetila    tudi    na&em»
$*>ˇ. 52.
»NOVA    D O B A«
Stran  7.
Jubilejna številka „Nove Dobe"
Novoletna štcvilka »Nove Dobe« bo izšla v petek 30. t. m.
popoldne kot jubiejna številka ob 20-letnici nasega lista
v povečanem obsegu in znatno pomnoženi nakladi
Opozarjamo cenj. inserente na posebno reklamnc wpodnost
naše jubilejne številkc in jih vabimo, da se v čim vcCji mcri po-
služljo te številke pH objavljanju svojih oglasow in nowoleinih
vo&čil. Oglase in novoletna voščila borao sprejemali samo do
četrtka 29. t, m. opoldne.
obmejnemu mestu svojo pozornost in
čimprej poskrbela za nemoten radijski
sprejem.
s Cankarjev »HIapec Jernej« na slo-
\ en je^raskem oxlru. Agilna sloven je-
graška podružnica Narodne strokovne
zveze pripravlja vprizoritev Cankarje-
vega »Hlapca Jcrneja in njegove pra-
vice* v Govekarjevi priredbi. Ta pred-
stava bo v okviru splošne Cankarjeve
proslave. Vse vloge so v rokah mladih
nacionalnih delavcev, ki se bodo tokrat
prvič predstavili slovenjegraškemu ob-
činstvu na gledaliških deskah.
s Modernizacija nasega mesta. Kakor
smc že poročali v našem listu, je tu-
kajšnji veletrgovec g. Ivan Rojnik letos
adaptiral svoja skladišča na Kraljeviča
Andreja cesti. Namesto starih skladišč
je g. Rojnik sezidal nova moderna skla-
dišča, na pročelni strani pa uredil lepe
izložbe, ki predstavljajo nekaj edinstve-
nega za naše mesto in dajejo poscben
ckras tej najprometnejši slovenjcgraški
cesti. Izložbe so zgrajene v popolnoma
novem trgovskem slogu, opremljene pa
so nadvse okusno in popolnoma po ve-
lemestnem vzorcu. S to novo stavbo je g.
Rojnik ponovno pokazal svojo veliko
podjetnost in pripravljenost dati naše-
mii letoviščarskemu mestecu čim lepšo
zunanjost in tudi s svoje strani prispe-
vati k čim vecjemu tujskemu razmahu.
Tudi tukajšnji trgovec g. Karel Rojnik
je postavil lepa nova skladišča, ki pred-
stavljajo precejšnjo pridobitev za naše
meeto.
Laško
1 Vsem naročnikom In prljateijem
»Nove Dobe« sporočamo, da bo >Nova
Doba« tudi v prihodniem letu stalno
priobčevala dopise iz Laškega. Mogo--
če se nekateri čudijo, da dopisi sedaj
niso tako zanimivi, kakor so bili, ven-
dar te krivde ni pripisati dopisnikom,
niti uredniStvu. Nadejamo se pa, da
bodo v prihodniem letu zopet zanimi-
vejši. Vsem naročmkom in prijateljem
Želimo ob tej priliki srečne in vesele
praznike v upanju, da bodo v svoji
okolici delali na tern, da se naš na-
predni list, ki zagovarja in ščiti inte-
rese nas'h ljudi, objektivno kritizira
delo naSih nasprotnikov pa tudi priob~
Čuje gospodarske novice in zlasti de-
!uje na področju komunalnih vprašanj,
razširi med njihovimi prijatelji in znanci.
Prav bi bilo, da bi tudi sami sodelo-
vali pri tem našem  delu.
1 »Mežnarjeva Llzika« na sokol-
skem odru. Neumorni br. Ante Horjak
je zopet pripravil Laščanom igro, ki
je vse občinstvo zadovoljila. V soboto
17. t. m. zvečer in v nedeljo 18. t. m.
popoldne so sokolski diletantje vpri-
zorili zanimivo opereto »Mežnarjevo
Liziko«, ki je polna komičnih prizorov
in lepejja petja Vsi igralci so svoje
vloge rešili razmeroma dobro. Nekate-
rim se po/na, da imajo za seboj že
več nastopov, med temi tudi nekoliko
pri operetah. Sestra Slavica Osolinova
(Lizika) je s svojim zvonkim glasorn
in prirudno igro rešila svojo nalogo
odlično in je bila nagrajena s prisrčnim
aplavzom. Presenetil nas je br. Kvartič
v vlog. rnežnarja. Nihče ni pričakoval,
da se lahko vživj tudi v vlogo, ki je
precej razlicna od njegovega veselega
temperamenta Zlasti v sceni. kjer je
pel skupaj 7 br. Stefanom Padarjem,
ki je igral vlogo dr. H.nrika S.ita, sta
žela oba iskreno priznanje občinstva.
Salve smeha je vzbudil br. Ludvik
Dragar v vlogi Janeza Krofa s svojim
komičnim nastopom, posebno v prizoru
ko je nastopil skupno s s. Hermanovo!
V dvorani ni bilo nikogar, ki se ne bi
bil od srca nasmejal pri tej sceni. Br.
Tonetu liorjaku se pozna, da je reno-
miran igralec in režiser, ki ga blizu
ni najti. Oočinstvo je bilo zelo zado-
voljno tudi z vsemi ostalimi igralci.
Opereta je nadvse uspela, tudi v gmot-
nem oziru. Želimo še več   sličnih   na-
stopov našega diletantskega  zbora.
1 Tragtčna smrt mladega delavca.    V
noči od srede na četrtek se je v svoji
sobici poleg pivovarne v Laškem v spa-
nju zadušil 25-letni Ferdo Kncz, usluž-
bencc Gostilničarske pivovarne v La-
škem. Da bi si zagrel sobo, je nesel v
sredo zvečer na pločcvinasti plošči v
sobo prižgano oglje. Zjutraj so ga na-
šli mrtvega. Strupeni ogljikovi plini so
ga bili ponoči zadušili. Pokojni je bil
ižredno marljiv in zvest uslužbenec. Bo-
di mu ohranjen lep spomin, svojcem
naše iskreno sožalje!
1 Mestna godba v Laškem bo, ka-
kor običajno vsako leto, tudi letos
javno nastopila, da se poslovi od sta-
rega leta. Na starega leta bo priredila
ob 15. javen koncert na trgu pred trgo-
¦ */ino Elsbacher in s tem zaželela vsem
Laščanom in mestu mnogo sreče in
uspehov ter procvita v novem Ietu.
Ob tej priliki pa čutimo dolžnost, da
vsaj malce osredotočimo poglede La-
ščanov na naše vrste. Od raznih strani
prihajajo kritike, delajo se primerjave
z drugimi godbami   v   pogledu   sklad-
; nosti in preciznosti izvajanja glasbenih
komadov, govorijo nam, da nUmo do-
rasli svojim nalogam itd., nihče pa se
ne potrudi dobiti vpogleda v prilike,
v katerih naše društvo deluje. Instru-
menti, ki jih imajo sedaj naši člani,
so stari in zbrani od vseh vetrov, od
raznih tvrdk. Vsem bo raaimljivo, da
zaradi tega niso enako uglašeni, vsled
česar pri izvajanju skladb niti z naj-
boljšimi godbeniki ni mogoče doseči
harmonije, ki je nujno potrebna in ki
je tudi pogo; za uveljavljenje godbe.
Pa tudi v pogledu Stevila in razno-
vrstnosti instrurnentov godba ni po-
polna. Da bo godba služila svojemu
namenu, da bo mestece Laško res
imelo godbo, s katero se bo lahko po-
stavljalo, je nujno potrebna nabava
instrumentov in pritegnitev novih moči
v naše društvo. Ko se bližamo Novemu |
letu, apeliramo na vse prebivalstvo
iiašega mesteca in okolice,da nas pod-
pre, zares podpre v naših stremljenjih
in da žrtvuje in vpiše v nabiralno polo,
ki bo te dni krožila po Laškem, sle-
herni uvideven človek po svoji moči
odgovarjajoč znesek. V tem pričako-
vanju želimo vsem LaSčanom in oko-
ličanom še enkrat vesele praznike in
srečno Novo leto.
I Sejem. Predbožični sejem v sredo
ni bil tako živahen kakor običajno.
Temu je bilo krivo slabo vreme, ki
ie ta dan vladalo. Prignali so okrog
60 glav živine. Kupcev je bilo mnogo,
a zaradi nezadostne izbire ni bilo mno-
go kupčij. Cene so se gibale pri volib
rned 5'50 in 6 din, pri teletih med
6 in 6'5O din, pri kravah med 275 in
4 50 din za kg žive teže.
]¦ Kino Laško bo predvajal na boŽič
ob 16 30. 20 30 in 26, t. m. ob 16.30
in 20.30 velefilm slavne švedske umet-
nice Zarah Leander »K novim oba-
1 a m«. Slavna pevka poje v tem filmu
tri pesmi. W-lly Birgel, Viktor Staal,
Karola Höhn, Hilde von Stolz. Krasna
vsebina. Tednik.
Hrastnik
h Smrt narodnega moža. V soboto 17.
t. m. je umrl v celjski bolnici v starosti
54 let g. Ludvik Stromajer, orožniški
narednik v p. in hišnik Sokolskega do-
ina v Hrastniku. Pokojni si je s svojim
pravičnim postopanjem kot orožnik
pridobil v hrastniški dolini splošno spo-
štovanje. Sokol je izgubil z njim vest-
nega in zvestega uslužbenca. Pokojni
je vzgojil svoje sinove v strogo jugoslo-
venskem duhu in vsi trije so agilni na-
raščajniki Sokola. Pokojnemu bodi
ohranjen lep spomin, gospe soprogi in
rodbini naše iskreno sožalje!
ZVEZNÄ TISKARNA V CELJU
izvršuje vsa  tiskarska   dela  po  zmernih   cenah
Podčetrtek
č lludo zimo smo dobili tudi pri nas.
Ob tej priliki prihajamo s prošnjo. Ker
v cerkvi pozimi ni provizoričnega lese-
nega poda, morajo ljudje poklekovati v
cerkvi na mrzlo kamen je in so v nevar-
nosti, da si vsled mraza nakopljejo raz-
ne bolezni. Zato prosimo, da bi si cer-
kev nabavila provizoričen lesen pod za
zimo. S tem bo ljudem zelo ustreženo.
K nabavi lesenega poda bo prebivalstvo
gotovo rado prispevalo.
KINO   DOM   CELJE
Dne 23. t. m.: »Druga mati«
Od 25. do 28. t. m.: »Junaki zraka«
Dne 25. in 26. t. m. matineja:  »Gang-
sterji  v  zraku«
Dne 29.  in  30.  t.  m.:  »Borba  za dia-
mante«
Tomaž Grab — 90-letnik
C e I j e, 23. decembra.
Vse mesto Celje in okolica poznata
prijaznega, šaljivega gospoda, ki hodi
vsak dan iz gabrskega predmestja v
Celje in od tod zopet dornov. Znan je
zlasti med otroki in šolsko mladino,
za katere ima vedno v žepu kako ma-
lenkost, najsi bo bonbonček, pečen ko-
stanj ali kaj sliČnega. Ta stari gospod
je Tomaž Grah, učitelj v pokoju, ki
stanuje v svoji hiši tarn ob Dečkovi
cesti. Krepkemu, živahnemu možu zra-
vnane postave ne bi pač nihče priso-
dil 90 let. Pa je vendar tako.
hfomaž Orah se ie rodil 26. decem-
br|i 1848. v ljubkih Gotovljah pri Žalcu
v rodovitni Savinjski dolini. Ljudsko
Solo je obiskoval v Žalcu. Ker je bil
brihten deček, so ga poslali starši v
Solo v Celje, od tod pa je odSel v
¦jreparandijo v Maribor. Leta 1871. ie
položil učiteljski izpit in je bil najprej
nameščen kot pomožni u*itelj v Voj-
nik\u Nato je učiteljeval polnih 24 let
v Št. Jiinjii ob juž. žel.f naposled pa
do svoje upokojitve na Ponikvi. Bi je
odličen vzgojitelj in je tudi oral ledino
na kmetijsko izobraževalnem področiu.
Ko so hoteli narodni nasprotniki usta-
noviti v Št. Juriju šulferanjsko šolo,
je g. Grah kot odlücno naroden in
značajen mož mnogo pripomogel, da
se je načrt narodnih nasorotnikov iz-
jalovil. Narodni nasprotniki so hoteli
s ^ulferajnskimi šolami v Žalcu, Voj-
niku, Št. JurijU ob juž. žel. in L«škem
iistvariti svoj »trdnjavski četverokot«,
posrečila pa se jim je samo usano-
vitev šulferajnskih šol v Laškem in
Vojniku. Mnogo že osivelh mož in
žena se še d^nes s hvaležnostjo spo-
rninja svojega nekdanjega dobrega uči-
telja g. Tomaža Graha.
Ko je začel I. 1880. izhajati v Celiu
pedagoški list »Popotnik«, je bil iubi
lant eden prvih njegovih   sotrudnikov.
Izven šole je bil g. Grah na glasu kot
navduSen in izkušen sadjar in pomo-
log, pa tudi kot čebelar. Ukvarjal se
je tudi z rejo naših domačih vinograd-
nih  polžev.
Mladino je ob vsaki priliki navajal
k Štedljivosti. Tudi sam je dal lep
vzgled štedljivosti, ko si je z bornimi
prihranki ustvaril lepo domačijo ob
Dečkovi cesti v Gaberju, kjer v zado-
voljstvu preživlja svoj zasluženi pokoj.
Pred leti mu je smrt ugrabila Ijub-
ljeno soprogo. Njegov sin je davčni
kontrolor v Celju, hčerka pa živi kot
upokojena poštna kontrolorka pri svo-
jem očetu.
Jubilant uživa zaradi svoje odločno
narodne zavesti, kremenitega značaja
in zdravega humorja splošno priljub-
ljenost. Ob visokem jubileiu so mu
priredili njegovi to\.ari5i zelo lep ča-
sten večer. Uglednemu jubilantu iskreno
čestitamo k 90 letnici in mu želimo,
da bi ga zdravje in zadovoljstvo sprem-
ljala tja do skrajnih mej človeškega
življenja !
Književnost
James Oliver Curvvood:  Zlata zanka,
Naše podjötne založbe so izdale v zad-
njih letih obilo prevodov iz tuje knji-
žcvnosti in s tem pripomogle, da smo
dobili Slovenci v svojem jeziku tudi de-
la, ki nam sicer ne bi bila dostopna,
Eosti premalo pa smo pri tem dobili
dobrih zabavnih knjig, romanov, ki jih
elovek preberfs, ko si zaželi oddiha.
Tudi takih d3l potrebujemo, toda mora-
jo biti skrbno izbrana in imeti ne smejo
manjše umetniške cene, kakor1 tako
imcnovana »visoka literatura«. Biti mo-
rajo ito knjige, ki se elovek k njim äe
povrnc. čeprav jih je že večkrat prebral
kakor k staremu prijatelju, ki mu je
vselej drag, kadar ga vidi. In biti mo-
rajo knjige, ki bodo prijeten, lep spomin
vsakomur, komur jih botmo dali. Ena
takih redkih knjig je Curwoodov roman
»Zlata zanka«. Delo, ki človeka prim ¦
prav pri sreu. Boj za dekle sredi hladnih
tečajskih pokrajin, to je pač snov, ki
mora vsakogar zanimati in prikleniti,
zlasti če jo obdela pero, kakor je Cur-
woodovo. Knjiga je izšla v lepem pre-
vodu. Naroča se pri Sentjakobski knjiž-
nici v Ljubljani.
Maurice Leblanc: SKRIVNOSTNO
OKO. Založba »Nove Dobe« v Celju,
198 strani, cena 16 din. Kriminalnih ro-
manov nam je dala zadnja doba obilo,
saj spada te vrste čtivo med najbolj
priljubljene   knjige.   Znani  veliki   pisa-
i  telji so bili mojstri kriminalnih zgodb.
' Naj omenimo samo Americana Poeja,
potem pa Angleža, Chestertona in Big-
gersa. Dctektivi Dupin, Lococq, Charlie
Chan in Sherlock Holmes so danes bolj
znani kakor njihovi duševni očetje - pi-
satelji, ki so jih ustvarili. Pa se vendar
GostUničarska pivovarna d. d. v Laškem
jav ja tužno vest, da je v noči od 21. na 22. t. m.
nenadoma preminul njen izredno zvesti delavec, po-
štcna duša
FERDO KNEZ
star komaj 25 let.
Pogreb bo v petek 23. t. m. na pokop^lišče v
Laškem.
Dobrega in zvestega sotrudnika bo pivovarna
ohranila v najlepšem spominu.
Laško, 22. decembra 1938.
Stran 8.
»NOVA    DOB A«
Štev. 52.
Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem
želi vsem svojim cenj. odjemalcem in delničarjem
MCSCLIL BOŽKNE FKflZNIKE
Ali ste že poravnali    f
naročnino    •
morajo po svoji popularnosti vsi skriti
pred Arsenom Lupinom, gcntlemanom -
vlomilcem, ki mu je dal življenje naj-
boljši med francoskimi pisatelji detek-
tivskih romanov Maurice Leblanc. Sim-
patični zločinec — pravzaprav mu daje-
mo ta priimek neradi, saj je težavno
določiti točno mejo med dovoljenim de-
janjem in zločinom, zlasti v sedanji do-
bi —, ki je povsod in nikjer, ki ima
povsod svoje prijatelje in zveze, ki se
norčuje iz policije in vseh, je za Fran-
coze kar legendarna osebnost. Nešteto
njegovih pustolovščin je že opisal Le-
blanc, v milijonskih nakladah so šle v
vseh jezikih v svet, toda občinstvo hoče
še vedno novih in jih tudi dobiva.
»Skrivnostno oko« spada med najboljša
Leblarucova dela. Zgodovinsko ozadje,
afera z graditvijo Panamskega prekopa,
mu daje še posebno privlačnost. Obrav-
nava boj med Lupinom in izsiljevalcem,
ki ima dokaz, da so nekateri poslanci
prejeli podkupnine za molk pri panam-
ski aferi. Pri tern mora Lupin še rešiti
svojega najdražjega pomočnika, ki je
bil po krivici obsojen na smrt in ki je
sin njegove tihe ljubezni. Boj je hud,
toda naposled se le vse konča tako,
kakor je treba in kakor si želi bralec.
Delo bo marsikomu prineslo nekaj ur
oddiha in zabave. Poslovenil ga je naš
znani prevajalec Boris Rihteršič.
fciMACE,
kBLAGOj
ROLESAR)I!
Sedaj je čas, da daste Vaše kolo v popra-
pravilo, prenovitev, emajliranje, poniklanje
ali pokromanje. Za vsa popravila in točno
izvršitev prevzamem jamstvo. Cene konku-
renčne. Sprejemam kolesa v shrambo.
Se priporoča mehanik
R. Perdan, Celje, Mariuorska 11, tel. 116
Zlata zapestnica
pletena se je izgubila v nedeljo 18. t. m.
od 17. do 18. v kinu Metropolu. Najditelj
naj jo odda proti nagradi v gostilni Perc,
Celje, Mariborska 5, kjer se naj tudi oddajo
event, informacije.
Enosobno stanovanje
s pritiklinami se takoj   odda.
Celje, Dečkova c. 1
(asopisni papir
prodaja   uprava   „Nove   Dobe"
Oglašujte!
Za vsakega Je primerno darllo
nalivno  pero
Na   zalogi   so   vse   vrste  znamk
kakor
PELIKAN    —    OMNI A    —    MONTBLANC    —    REFORM    —    PENKAL'A
Knjigarna   in   veletrgovina  s   papirjern
FRANC   LESKOVŠEK  -  CELJE
GIavnitrg16
Stanovanje
3   sobe,  event.  2  veliki sobi in kabinet  v
mestu iščem za takoj. Ponudbe pod »Snažno
stanovanje« na upravo lista.
Manjše posestvo
z nekaj gozda,   do 4 glav živine, v spodnji
Savinjski dolini, po možnosti ob cesti   k u-
p i m. PlaČam takoj v gotovini! Ponudbe na
upravo lista pod »Ugodna  prilika«.
Doge za sode
vseh   velikosti   kupim. Ponudbe poslati na:
Repič   Franc, sodar, Ljubljana.   Sodarski
pomočnik z nastopom takoj  se sprejme
istotam.
JÄBOLKA
štajerska, zimska, najokusnejše plemenite
fine vrste, kakor kanadke, citronke, kosma-
če itd. kg po 5 in 6 din, vreče okrog 50 kg
brutto za netto franko postaja kupca proti
1/3 predujma, ostanek po povzetju razpo-
Silja: Efcsport „Jabolka" Maribor,
Pobrežje, Gosposvetska 56.
Oglejte   brezobvezno
veliko zalogo
SABA
RADIO
APARATOV
po   izredno    nizkih    cenah    pri
Radio    B R 13 1VTE C    -    Celje
V trgovini 1 v o C y d r i c h, Celje, Maribor-
ska cesta 16 se že dobi za din 800'- štiri-
cevni radioaparat »EUM1G«. Istotam se
tudi dobe Iepa sveža jaj ca po 90 par komad.
2.5OO din
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno
doma. Pišite : »flNOS«, Maribor,   Orožnova
Vila
dvostanovanjska z vrtom se proda.  Naslov
v upravi  lista.                        j
________________________________________
Tri  lepe stavbne parcele
naprodaj po nizki ceni. VprašatiJ: A. Košec,
Polule 5.
Ne pozabite si pravočasno nabaviti božična dariJa
kaknr«  nal«vna peresa,'pisemske mape, albume za
KdKUr .   F0T0GRAFIJE |N RA2GLEDjvj|CE v ve|iki izbiri pri tv.
Karl (Soricar vdova, Celje, ma mm. ?
Franjo Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
kleparstvo, vodovodne instalacije
sirelovodne naprave
Prevzema na v zgora] navedene stroke jpadajoüa dela in
popravila — Cene zmerne — Pojtrežba totna in lolldna  i
I        „Tesla"   žarnice
svetijo čisto, so trpežne, porabijo malo toka
in so poceni! Dobijo se pri tvrdki Karol
Loibner, Celje, Kralja Petra cesta 17,
»Pri zvoncu«.                       Telefon št. 120.
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje, dveh parketiranih sob,
kopalnice in  shrambe,    se  poceni   odda  s
1. januarjem. Naslov v upravi lista.
Cenj.   občinstvu   se  priporoča, tvrdka
Anton Lečnik
zaloga ur, zlata, »rebrnine,
optika itd.
! Celje,
Glavni
trg
Izkušen   optik  na   razpoiaRO
Celjskaposojilnicad.d.ü Celju
JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNI ZAV0D V CELJÜ
Vsehranilne
vloge, vložene pri
CFJiJSKI POSOJILNICI P. D. V CELJÜ
so varno naložene,  se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini
Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu
ÄGpTHRstNKE v jgij^j posojj|njcj (jt J# y [e|ju _Marodni dom
CENTRALÄ: CELJE, NARODNI DOM               PODRUŽNICI: MARIBOR, SoSTANJ
Urejuje in za konzorcij »Nove Dob««   odgovarja Rado Pečnik - Za Zvezno tiskarno v Celju MUan Cetina -   Oba v Celju