SLOVEN KE NAROPME PODPORNE JEDNOTE ET Chicago, 111., pond el j ek, 2. april« (April 2), 192S. ÔTEV.—NUMBRR 78 pniziranih v v Ulinolsu Odglaaoval Je. da delavkefehko dt'lajo do desetin zvečar. Boots«, MaeeT^-Trdoerftai in dobičke lakomnl tekstilni baroni v drftavi Maaaachuaetts so iz-vojevall zmago, da tem hitreje porinejo tekstilne delaype v tla-čanstvo, ko so v drisvnem senatu odglasovall s dvajset glasovi proti enajstim, d« Je tovarat-Iklm delavkam dovoljeno delati do dssetih sveder. Ako tekstilni tovarnarji pri-hajajo na boben, niso tega kriva delavne ure, ampak slabo tovarniško vodstvo, so argumentirali senstorji, ki »9 bili proti povišanju delavnih ur. "Niti ena tovarna v New Bedfordu se Js preselile na jug," Js dejal seaatsr Bessette. "Sitnosti so V slabem vodstvu." Drugi opoaleljonalal senatorji so naglalall, da bo predloga raa-mesarila sakon ossmurnega delavnika, Tovarnarji bodo aajs-mall delavke, ki bodo prihajale Is drugih tovaren in bodo tako konkurirale zloglasnemu dva-najsturnemu delavniku v Južnih driavsh. Denarna globa sa krle-nje tega sakona js določena od m do $10. Denarna glsha je smešno niaka. Poizkus, dOs o predlogi glasuje poimensko, ss nI obnesel. General Sweetser, dršsvnl de-lavski komisar, js ssvada bolj podpiral podjetnike kot dslette. Njegova edina ssluga v Indu-strm Js to, da Js marlta* na če-hi milice v pomot tskstllnlm podjetnikom v Uwrsnsu, Mass. ob času stovke leto lllt. Washington, D. C. — Glavni poštar New se je pridružil mnenju železniških družb v deželi pri opoziciji proti predlogi, ki jo podpirajo organizirani poštni uslužbenci, vršeči -službo na železnicah, po kateri naj se leseni vozovi za prevažanje pošte nadomestijo z jeklenimi, j' Narodno društvo poštnih uslužbencev na železnicah ee že skozi leta poteguje in bojuje za varnost žganja svojih članov. N. E. Mack, zastopnik Missouri Pacific železniške družbe Je izjavil pred senatnim odsekom, da bi stalo železniške družbe 60 milijonov dolarjev, ako se leseni Ielezni4ki vozovi nadomestijo z jeklenimi. Menil je, da so taki stroški Izredno vagantnl. Trdil j* da hI res, da bi bilo življenje poštnih ualulbencev, ki opravljajo svojo službo v železniških vozovih, veliko bolj varno, ako se leseni vozovi nadomestijo s jeklenimi. Senator Moses iz držsve New Hampshire je izjavil, da poštni department ne smatra, da so jekleni vozovi potreba. Predsednik Jo bo najbrž vettral. 1 Waahlagtea, D» C — Zbornični poljedelski odsek Je a 1« preti 6 glaaavem sprejel < W*itgeiv>vA Predloga vMbuje^tudi «določbo o izjednačenju pristojbine pri izvoznih kupčijah. Ta predloga določa, da se u-stanovi sklad s štiri milijoni dolarjev, medtem, ko McNeryje-va predloga, ki je pred senatom, določa za sklad le 860 milijonov dolarjev. Predsednik Coolidge je pri-prsvljen vetirati vsako McNary-Haugenovo predlogo, ki ima določbo za izjednačenje pristojbin ne glede na to, kako velika je vsota, Id Je določena za sklad. Zbornica je odklonila predlogo, ki ima določbe o izdajanju dolžnih pieem in ki jo je podpirala Narodna grana. SOVRAŽNIK RUDARJEV IN JEKLARSKIH DELAVCEV « OftfiKL K VELIKI AR-*J v MADI. vloeVtffcHu.Ul* RivdKta New Bedi šanju delavnika. Oeto pa tako razdeljena, da stih« ki so 1 mahom In v katerih js reakst; stolu."/ Protldelavaka predk rajo odvetniki Arkwt kluba, drutba tekstilu podjetniške organisas! snsjo llvljanski stane Katoliška revolto v JallSeu v sadnjlh Isdihljajih. Mežico Ctty, SI. marca. — Vojni department Csllesove vlade poroča o dveh novih smagah federalnih čet v državi Jalleoo. Prva smaga js bila isvojevana na De Ia Pena ranču blizu Roea-ria. Sto vstašev je bilo izgnanih s ranča ln osem je bilo ubitih. Fedsraici so IsgublU dva moža. V drugam spopadu pri Tlamejalcu so bil! ubiti trije vstaši. Poročilo dostavlja, da se klerikalna vstaja v Jaliscu nahaja pred likvidacijo. PREVIDNOST JE MATI MO-DKOHTI. . ; W f tllnlh delsfsev tako dslt* %o enak standardu v Južnih državah. f. Zbornični odsek je priperošil zbornici predlogo, ki jo Je senet sprejel, gloda pa previdno še na neki drugi pradlog! iS odpravo 48 delavnih ur v tednu. Delavstvo pričakuje, da bo boj v sbor-nlol bolj šlvshen In ressa. Položaj v tekstilnih 4MM* je zalo slab ln reemme,®! S* varnarjl In delavci sa tmm a» peto, da lahko vsak čas prids 80 spoprijema v tekstilni Industriji. Rudarji in jeklarski delavci ga ¿rav alč ne objokujejo. Philadelphie. Pa. — Rudarji in jeklarski delavci v državi Pennsylvanie, prav nič ne žalujejo ze pokojnim William C. H pr ou lom. bivšim governerjem Pennsylvanie In ravnatelj«* državne policije ob čeeu velikih stavk v letih 1S19 in 1922. Ubiti delavci v jeklarski stavki se računajo na trideset. Sproul, jeklarski magnet, je bil leta 1818 izvoljen governerjem. ko 00 pitteburškl Jeklarski Industrijalci opezUl. de se jeklarski delevcf organizirajo. Ko je Sproul postal governer, Je pomagal potlaélti mezde delavcev doli. Državnim policajem Je ukazal, da nej rabijo rož je v veliki stavki Jeklerskih delavcev. Leta 1822 so organizirani rudarji ujeli Sproulovo pismo, v katerem je piaal, da naJ načelnik državnih kosakov dobi Imena onih rudarjev, ki a »stopajo radikalno v stavki. To plemo je bilo priobčeno v rudarskem listu "Pena Central Newe." In po-magalo je, de je bil porežen pri primarnih volitvah sa governer- Llma, 0. — Dva brsovieka, ki sto vosila Is Chlcaga prsti vsho-du, sta v petek svešsr Mila štiri milje zapedno od takSj Ia 87 potnikov je bilo ranjenih. Ns-srsša se je zgodila v zadenem viharju, ko sto oba vlaka se-kaanela. Broadway Umltod se je uatovll čakajo! signale, medtem pe Je pridrvel ss nJim Llberty Umltod in treščil v zadnje vosove stoješafS vlaka. Trije vosovi so bili vrženi Is tlrs. - Umeril bratove sanliahi Ia ¿*Kreb, 31. marca. — Petde-"< veet je včeraj napadlo in «fc-loma razdejalo prodajalno v Pebotfafc ki je bankrotirala, pori» ko so nevesto plačale skoro f(K)° dinarjev predujema sa sto- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNI PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKI NARODNE PODPORNI JEDNOTE Cene oglaMT po Bokopial se ne ■ CM—») m Naročnina: Sadinjene dršava «trm pol loU; Chicago in Cfeoro fTJ# S» loto, SS.7» » pol atve ».00. n^J?" "I Naelov *a vaa. kar Ina «tik s liatasM "PROS VETA" miM So. Lsvaiftlt Avanse, Ghkngo. lOteok V THE ENLIGHTENMENT' Orpa ef »o »U^ N^fffnl Prr^u Sedefr* Advertising rates on mri ................ .........— I 11 I ■ Owned bj the 8lov—o Nation»! Benefit Sabeaription: .Unltad SUtaa (»xeopt Chlaago) and CahedT I .(Mcairo |7 JO, and foreign countriee $1,00 prf-r/J KAJ POMENIJO BESIDE TAKE PROSPERITETE SE NI BILO V zgodovini amerike "? ker IJiidJe potrebujejo raznih produktov, M sploh na svetu ns bilo za nikogar pomanjkanj«/ ampak bi bilo za vse dosti, pa tudi dela. Tak gospodarski sfetem, ki ga imamo sedaj imenujemo kapitalistični gospodarski sistem. Gospodarsko je svet danes postavljen na glavo. Kapitalistični gospodarski sistem je treba, nadomestiti z boljšim sistemom, in sicer s takim, da se bo vršila blagovna produkcija in distribucija zaradi ljudskih potreb in ne zaradi profita, pa se ne bo zbiralo bogastvo v rokah posameznikov na eni strani, na drugi bo"j» ogrom-------tonila v revščini in bedi. ■ IftSELBIN Upanja ae »mama «gabiti!? lup* P». — ' Tukajšnje razmer« «o zelo elabe. Naši možje «o na stavki že leto dni. že t«u>'4ni brez vsakega zaslužka! Edino kar na« i« «kup drti Je upanje na boljle dni. Nikakor si ne morem predstavljati, da bi bil ta boj naiih mož in očetov zastonj. Ne, to ne more biti! i Dobro nam je vsem znano, da «o premogaraki baroni bogati In težke nam bo ukloniti jim njih debele vratove. Znane «o mi delavske razmere le is mladih let kot delavski hčeri, Se v stari dgmovini sem se seznanila z njimi. Večkrat mi uhajajo misli tja v lepi rojstni kraj, v Jugoslavijo, kjer sem si z žuljavo roko shižfta kruh več let. Takrat aeorpreklinjala tamkajšnji ka-oiUllstičnl sistem. Tam smo tudi dekleta in žene nakladale premog in pesek, kamenje in drugo. Seveda vse skoro zastonj. Tu vsaj tega ni, da bi morala rudarjeva hči v rov, ko pride iz ljudske iole. No, pa saj ie očetje nimajo kaj delati. Tudi žena ima teiave. Otroci hočejo kruha in obleke, a mati jim tega ne more dati. Srce ji krvavi, ko vidi svoje malčke v bedi. In kdo je kriv te bede, tega gorja? Nenasitne kapitalistične pijavke so krive, ker ne dajo rudarjem kar jim gre. Saj ubogi trpini hočejo le kruha zase In ta družino, mogočneži jim hočejo pa Ae to vseti. Znano nam je, da kapitalistični sistem ni bil vedno na svetu. Imejmp pa prepričanje, da tudi «a večno ne bo. Rodil se je kot Kaj pomeni za delavce, ako ss govori, da* "take pro-* peri te te še ni bilo v zgodovini Amerike"?' ¡Ako bi n* kratko govorili bi rekli; Povečanje bogastva v rokah majhne peščice ljudi na eni strani, na drugi pa povečanje revščine in trpljenju, Imetek onih, Id no dewo f umom in z rokami, ampak lastujejo razdelivna in produktivna sredstva, naravne zaklade in zemljo,, M je izredno pomnožil, imetek onih, ki delajo z umom in rokami pa izdatno skrčil. Ne drti, bodo odgovorili podporniki in zagovorniki sedanjega kapitalističnega sistema blagovne produkcje in distribucije. Prinesite dokaze. Dobro. tu je štatistika odbora narodne industrijske konference, to je naprave, ki jo jo ustanovilo Nifrodno društvo tovarnarjev. Te statistike niso izdelali rdečkarjt, delavski agitatorji ali drugi radikalni slemen ti, ampak prihaja od naprave, ki so jo ustanovili zagbvorniki in podporniki /sedanjega sistema blagovne produkcije in distribucije. Povprečna mezda, ki so je plačevala vmesecu decembru lanskega lota jo bila 69 centov in dMfet desetink centa na uro. Povprečne delavne ure v tednu so bile 47 ur in tri desetinke ure. Beseda povprečno pomeni izučene, napoliiučene in neisučene delavce in delavko. Isrtičeni J________ ln S napol isučeni delavci so zaslužili po «8.8 na u*>, ali $80.80 Z jal na teden. Neizučeni delavci pa 48.8 centov* na uro ali $24.12 na teden. Delavke so zaslužile po 40 centov na uro ali po (17.84 na teden. Povprečna delavska tedenska mezda za delavce je bila 129.86. Ako je delavčeva žena šla tudi delati, ker moževa mezda ni zadostovala za življenje v rednih rao* merah in je prejemala povprečno mezdo sa1 delavke, je zaslužila na teden $17.84. Oba skupaj — mož in žena — sta na teden zaslužila $46.69. Ako sta oba imela srečo in sta delala skosi vso Joto, tedaj sta sashižila< nekaj vodi kot $2,400. Po Statistiki, ki jo je izdal delaVški depart-ment za prehranitov delavske družine, je ta npzda komaj zadostovala za prehranitov družine iz pet oseb. Ako šta mož ali žena zaradi bolezni ali drugih vzrokov ostala doma, sta oba zaslužila manj, kot je neobhodno potrebno za prehranitov delavske družine, ki obstoji iS pot ooeb, , Ako se ta zaslužek delavske družine primerja » dohodki ljudi, ki nič ne delajo umsko ali ročno, ampak lastujejo nekaj delnic ene ali drugo korporacije, tedaj opazimo, da se premoženje onih, ki lastpjejo sredstva sa blagovno produkcijo in distribucijo,'sdlastniki^arivnih bogastev in zemlje, Izredno množi, naobratno pa pada imetek onih, ki delajo z rokami ali s umom. Vsaka najmanjša bolezen zniža dohodek delavske družine, medtem ko ae dohodki onih družin, ki pripadajo k laStujejočemu razredu množe, pa magari če so bolni ali zdtavi, spe ali bde. To se pa no godi zaradi tega, ker Imamo slabe in dobre ljudi na svetu, ker ljudje govore risi» jezike, so razne polti in vere, ampak ker je v človeški družbi uveljavljen gospodarski sistem, v katerem se prodira zaradi profita in ne zaradi ljudskih potreb. Premog so na pr. h» koplje, ker veliko siromašnih družin po ihal zmriuje, ampak za to, da so proda s profitom. Ako bT se premog produciral zaradi tega, da bi ljudje po zimi na zmrsovali, bi sploh nihče ne zmrzoval pozimi. Tudi ševljl so ne produdrajo zaradi tega, da bi ljudje ne hodili «bosi. Cev ljamki tovarnarji produdrajo čevlje zaradi tšga, da jih prodajo z dobičkom. Ako bi se čevlji produolrali zaradi toga, da bi ljudje no hodili bosi, bi sploh no bilo bosih ljudi. Tudi mlinar ne melje žita zaradi toga,'ker ljudje nimajo kruha in ga stradsjo. Tudi lapremlhja žito v moko zaradi tega, da moko proda s dobičkom. Ako bi mlinarji produdrali moko zaradi toga, da M nabilo lačnih ljudi, bi sploh na ovetu ne bilo lačnih ljudi. * Vse, kar ljudje potrebujejo za «vljšnje, ae ne produdra zaradi tega, ker ljudje to ali ono potrebujejo sa svojp življenje, ampak zaradi dobička. Ako bi produairatt zaradi tega, Slabejii delavec. Danes, ko je preteklo ie več desetletij, odkar Se je tbdil, je še velik in močan, S je star in gluh Ur postaja gnil «kozinskoz. On ne vidi naše bede in ne «Uši naših proženj, da M nam dal kruha. Imejmo upanje. Kakor se je kapitalistični sistem rodil, tako bo tudi poginil. Ne bo poginil slepa, težko ga bo ugonobiti. To-4», imejmo pogum! Kari Marka fr rekel: Delavci vseh dežel, sdružite «e! Ako bi ne bilo med lami toliko iMik, koliko lepše bi bHo življenje delavca in kms-ta, tu vidimo socialistične, komunistične. klerikalne, itd., Stranke. Cim več strank bomo delavci in delavke imeli, tem Slabše bo ss nas, kar kapitalisti delajo skupno in ne kot mi. Torej, bratje in sestre, sdru-žimo se delavci in kmetje In delajmo vsi sa enega, eden sa vse Kajti le dejstvo, ako bomo delali skupno, bomo postali močni Is nepremagljivi Ur bomo kot taki lahko premagali našega največjega izkoriščevalca in krvosesa — kaplUlisem. Da so naši možje sužnji kapiUla, to lahko vidimo najbolj danes, ko je minilo še leto dni. odkar je «Uvka, a premogovniški baroni pojejo še vedno isto pesem, ds Imajo rudarji prevelike meade. Kaj pride, ne vemo. Vemo pa, ako bodo naši mošje zmagali .v tej veliki bitki, da bo u zrna-ga veljala ne le rudarjem, temveč vsem delavoem. Ako rudarji propadejo, tedaj pridejo na vr-«to osUU delavci. Pozdravljam vae stavkarje In savedn* delavstvo in kličem: Ne odaehajaU v boju, ampak naprej do smage! Eipeft, Pa. — V 62. številki Pleeisle sem poročal da so u-nljakl odborniki v Kinlocku proti P. O. reliefu, od katerega ni-ao hoteli sprejeti živela. Sedaj «o S« premislili In privolili v to. Pred več mesed je bil ueU-novtjen AlUifhenjr Vallejr relief, ki je bil proti P. O. reliefu Is ras-lepa* ker «o to komunisti Itd. To- di v Export «o nato prišli nagovarjat, naj j »oâljemo pabrani denar nJim, mesto P. O. reliefu, kaUrega da vodijo komunisti. 8edaj so se premislili in tisti, ki so bili najbolj proti P. O. reliefu, so «e sdružili in skupno delujejo. V 71. ŠUvilki Prosvete omenja rojak Leskovee eksportski relief in pravi, da mi nabiramo prispevke v imenu UMW unije. To ne odgovarja reanld. Nam tega nI potreba, ker imamo organiziran relief, v kaUrega imenu nabiramo darove in jih pošiljamo na P. O. relief. Tako bomo delali še v bodoče, brez da bi «e ozirali na kakšna druga navodila od kŠUrekolf strani. V Exportu je do«ti Wednth in razsodnih riož, ki vedo kaj delajo. Rojak Leskovee tudi piše: "Na žalost moram1 omeniti, da sta prizadeti slovenski društvi št. 317 SNPJ in št. 57 JSKJ." Naj rojaku povem; da naše» društvo št. SIT SNPl «prav lepo napreduje brez zunanjih "potna-gačev." Nadalje ptše, da kaj njim pomaga naših $1000, ker da smo jih porabili za propagando* komunizma. Mi smo poslali denar v podporo zavednim štrajkarjem, za k*» imamo potrdila in dokaze/ Omenjenemu rojaku svetujem, ; naj bo brez skrbi in naj se ne razburja po hepotrebndm radi'$1000; poslali smo jih kamor je bila naša volja. Zato dejanje nam ne more nobeden |*av nié' očitati, najmanj pa rojak Leškovec. Omenja tudi dejstvo, ko so oni pred 18 leti delili podporo, da niso zahtevali pečaU. Saj tudi ga niso mogli, ker takrat še ni bila unija prizttana. On nam tudi dobrohotno svetuje, naj več ne nabiramo prispevkov, ker to nič ne koristi, temveč še škoduje. O Um naj javnost sodi. Lahko pa rečem, ako bi mi ne pomagali eUvkarjem, tedaj bi bil maraikoteri primoran vrniti se na delo« Vd pošteni in ras-sodni «tavkarji se nam bedo zahvalili za dano pomoč. Posdrav zavednim delavcem! Joseph Beniger, pred. št. 817 SNPJ. iSoročil^ta zahvala. Spangler, Pa. — 2e leto dni vztrajamo tu kaj. no stavki ln še nič ne izgleda, da je bo kmalu konec. — Dolžnostim* vaše, da se vsi člani društva št. 248 SNPJ javno zahvalimo '«sem darovalcem, katerih danme smo prejeli. Prvo pomoč som prejeli mo-«eca decembra prešlega leU, ki nam jo je poêlai prodsedi SNPJ, namreč vsoto $106, ki «mo jo* rasdelili med prizadete člane ali sUvkarj* Drugo vsoto, $100, smo prejeli i od istega vi ra meseca, januarjem t Tretjo vsoto, $26, «o nam pa nakazali na konferenci 11. fefe v South Forku, Pa., ki nam Je bila poslana spet is glavne** urada Slo-venske narodne podporne jedno- u. k* » ^mm Dalje smo prejeli vsoto $20 in dva zaboja obiske od tajnika JSZ, C ha». Pogereka. Obleko in denar «mo rasdelili med npfpfr trdnejše člane. V«e je bilo ras-deljeno ln «prejeto y medsel»oi nem sporazumu. Obleka je bila čl«ta in v lepem redu. Vsi člani in članiee našega društva št. 348 SNPJ se vam darovalcem najlskrenejše zahvaljujemo sa vse, kar «U nam podali. Bodi-U prepričani, da «U pomagali sUvkarjem in ajih otrokom, ki so vsi v veliki potrebi. Vsi ne vas bomo spominjali v bodoče, ako vas bo sedela enaka stiska lr potreba. Upamo, da bomo smaaali. ako bomo mogli vsdr-žati do koaoa boja. Saj bi še davno podlegli, ako bi nas ne podpirali dobrosrčni rojaki Tukaj obratujejo rovi aamo s ^ataxicošejurt. Kar'je mi «Sip čU-V ai pridno Stavko- kazi teh čilni dan pa dobi prazno to. Stavkokazi pridejo drugih naaalbin, delajo nov, pa «pet gredo, ker ne morejo toliko zaslužiti, da bi se preživeli.'; , Se enkrat, iakrena hvala vaSm da bi ae v kratkem času čili k Uj organizaciji vsi, ki le še količkaj čutijo v sebi, da ao Slovenci. Apeliram na vso mihvauško naselbino in okolico, da bi ae u-delcšiU velike prireditve v ko- V Italiji je'vrng. Papež se pun- -U, kralj se punta in tla se pun. tajo (potres). Nekakšna polen U bo že it tega. > a a 4 hïi. J nabiralcem in darovalcem! rist Slovenskega doma, ki se bo Mary Zemiock, tajnica št. 248 vršila 8. aprila v South Side SNPJ. Nekoliko o farmah. Heeperia, Mick. — Od tu še nisem videl dopisa v Proeveti, zato pa žeUm malo opisati tukajšnje farme. Zemlja je tu dobra in slaba, peščena in ttnaU. Obrodi vsake vrsU žito, Menjava ir nekatero sadje. J Proilega poletja sem bil na farmaraki seji v Nomaygo, Mich., na eksperimentalni farmi. Zemlja je bila rjavo peščena, Uko da bi vsak mislil, da pač nelnore nič roditi. Ko nam je oskrbnik farme pokazal njivo sladke deUlje in pa njivo nemške detelje (atfSlfa}, smo se ču dili, da more Uko 'slaba zemlja roditi tako lepo detelje. Oskrbnik nam je pojaanil kaj je treba zemlji, da rodi. Zemlja je kisla in ji je treba apnenea, da jo naredi sladko, to je, za prvo «etev deUlje. Zemlji je pač ireba dodati rastlinskih snovi, ako jih nima, če hočemo, da bo dobro obrodila. Bil sem tudi v Grand Havenu, Mich. Tudi tam Imajo Slovenci lepe farme. Tu na Hesperiji in v okolici je naseljenih dvanajst slovenskih farmarjev; gospodar «ko v«i dobro napredujejo. Tu je več farm napenjaj, kaUrih cene «o različne. Odvisno je od zemlje in od poslopij. Mogoče bo kdo rekel zakaj so farme naprodaj, če je zemlja dobra? Zato, ker mladina ne mara osUti na farmah, farmarji pa so pri-starali. Omenim naj, da jaz ne prodajam nikakršnih farm, marveč pišem zato, da bi rojaki izvedeli, kako je tukaj. Kdor kupuje farme, mora biti zelo previden. Pregledati mora vse in poizvedeti od farmar jev, da ni pozneje razočaran. —— Decembra mesec« prošlega leta «o našli olje v Muskeganu Mieh. 100 sodov se ga dobili na dan. Sedaj «o našli še en vrelec olji, za drugega pa bodo vrtali to poletje v Uj bližini. Ce najdejo, se bodo farme takoj podražile. P VlPozdrav vsem slovenskim farmarjem ! Martin Turn dvorani. Pokažimo, d* j« to naš dan. Vsem udeležencem zajamčena zadovoljnoat v vseh odrih. Ko «e bomo pokrepšall na duhu In telesu, bomo še sa avtomobil "star sedan", vreden «reče poskusili. Pomislite, eden ga bo dobil za eden dolar. ; Že «amo to je vredno, da se gre pogledati kdo bo tisti sftft-Torej ne zamudite U tiaj-vešje prireditve I Pripeljite evo je prijatelje « seboj v nedeljo,8. aprila t South Side furn dvo-rano. — Frank Lnstik. * Greenabor«, Pa. — Sledeči so darovali za itrajkarja: Jakob Zupančič |8, Vane Palcich fgj po f2t Mike Lipove«, Tony Kraaevlch, Neimeno-van, Frank Zupandc in Paul Po«ti; po $1:' Tony Stare, Joaaftoa Zupančič, Frank Zadal, Anton Sajn, Dominik Satalasa, Anton Kbllins, Jo« Utti tn Martin Germlfc; Mike DahiloVk 60ct po 50c: ali Ula In Frank Kolanc Skupaj 127.60. Od te vsota sam postal d vama družinama vsaki $&S0. O združenju. Mdwankee, Wis. — Ker slišim in čiUm novice in dopise od več strani Iz naše naselbine, sem se namenil tudi jaz nekaj napisati za čiUUlje, ki žive Milwaukee in okolici. Eni agi-tirajo za združenje vseh pod pornih. društev, drugi ža Slovenski dom. Res je, da povsod je potrebno združenja, brez tega se da le malo ali nič doseči. Vendar jaz ne vidim, da bi se moglo priti do združenja pri podfrOrnih društvih, ne pri pevskih ali političnih klubih, predno si ne po-sUvlmo Slovenskega doma, Um-petja, Id nam boi mnogo pripomogel k resničnemu in boljftemu napredku In zdrulonju. Mnogim je znano, da se še deluje ša združenje pri podpornih MfeKik in raznih klubih več let. AH vedno smo še v tisUm položaju, kot smo bili pred petnajstimi aH dvajsetimi leti. NI pravega uspeha ne na eni strani ne na drugi. Samo tisto si mi siimo, da so eni boljši od drugih. Ko pride čas za resne korake, se pa s besedami preklamo; namesto da bi resno delali za združenje. gledamo le na to, kako bi kaUri drugega posekal s besedami. Ali je to bratekoT Kaj naj hala mladina pričakuje od tega? Ona vidi kaj drugi narodi pnedsUvljajo. Ni čuda, dal potem Uko odtujuje od npa. Taki smo. da ae še drug drugega poznati nočemo. Mnogi mislijoi če so v Ameriki, da niso več 8!o venci. Dragi Slovenci, opustimo to etaro trmo. in ae vsi pridružimo Slovenskemu domu. To delo nas bo v resnici združilo. Dom bo vseh ln sa vse slovenske naseljence v naselbini Omenim naj da Slovenski dom aedaJ Jako lepo napreduje. Od racije de sedaj smo dosegli velike uspehe, Uko v a- tovarnami! Socialisti zahUvajo brezpo»«!. nost — razumete? — brezpo«el-noet — razumete? — v tovarnah za izdelovanje bomb . * » a A« je denar krščen? Iz CoHinwooda: Svetujem pn-. stiUmu no 'ISbftOss ave., ni) povrne denar, ki ga je nedavno pvsel. Imaaa darov«! Ššv napriobčhh, ampak sa jim v ima-hu društva in >tarl«r}«v naji.kranaj-Ša Mb valju Jem. KaSs> ava prišla t bratom tajnikom, John^Bruso*,. alti Sdan ni odrekel, ampak rsak Ja pri-sfca«! na pomoč po možnosti. Oralu |w«daadalku pa priparošam, da rai-Hali med prisadete slovSneke Ja. Nadalje m priporočam članom in fclmpatičarjem stavkujošif rušarjar, da bora «a snnapraj pobirala darova v ta namen ter vsak lahka tfa karkoli noše» ■ - H ; .6e enkrt hvala vsa« noat! - Jbaaph Kanta, predsednik, tona, tajnik št. ll SNPJ. I —- Polil j »m money !fd«r MJ5LV »tavkarjaaL Dr H. 211 gNPJ Ja darovalo |l, .ledečl Člani pa Hi po B0e; Joe Sherek, John Savar, John ZaMar, John Shain, Lu-k. Ribich ta Pater Sherek; po tie: Tony Volk, Igaata Miklaueieh, Blaž Kauilarich in John Butalla. Skupaj IS. S poadravom t—Johanna Skala, tajnica št. Sil. St. Mlehael. Pa. — Priloženo pošiljam vaoto $11.20 ca sUvknjača pre-mogarje. Darovali «o poaamasni člani društva št. ISO SNPJ: Nlk Kav šak Iti Lovla Boltič fl.20; po |S: Frank Knmanda. Frank Hočevar, Tony Ribarič, Juliua Gmajnar, John Trehaehlar, Frank Lušar in Looia Tinkava; po fiOc: John Nadu in Ix»uu Kienoviok. Skopaj tll to. — Frank pošiljatelj. Ban Air, Ps. — Društva Napradal Slovenci št. 254 SNPJ je priredilo dna 18. feb. veeelico v korist atav karjem. Vaoto amo poalali na tajni ka društva št Ml (Jaaab Rupert, South Fork, Pa.), in na št. «S (taj-nika Gaarg» Jakopin. Uoy.iftnri 11 js ----i-i - - a - _ t_______ taie zmerne, nntjsKn aeio prve vme. vsa pojasniliaaje vodstvo tiskarne & N. P. J. PRINTERY M874I S* Lawiale Aviesi TAM Si DOBS NA 2BUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA