m
m i
"WE PLEDGE h ALLEGIANCE TO g OUR FLAG AND S
TO THE REPUB- 5
•
LIC FOR WHICH g IT STANDS: ONE 8 NATION INDIVIS- ■ IBLE WITH LI- ■ BERTY AND JU- ■ STICE FOR ALL." ■
UUI
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA
KSESB8B3EB3BB
H
a
S m
■
n
13
m
»9
9 88 S
ID n H
n
THE ONLY SLO- g VENIAN DAILY g
BETWEEN NEW S ■
YORK & CHICAGO ■ THE BEST ME- j DIUM TO REACH 180.000 SLOVENI- g ANS IN U. S., CA- ■ NADA AND SO. j AMERICA.
VOLUME III. — LETO III.
CLEVELAND, P., V TOREK, (TUESDAY) APRIL 6th, 1920.
Single Copy 3c
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
1
■BOIIIRIHIUIUII
ŠT. 82. (NO.)
Posamezna številka 3c
Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
FRANCOSKA ARMADA IE MIS ZJU-
TRAJ ZAČELA S PRODIRANJEM PREKO REE
POROČILO IZ MAYENCE PRAVI, DA SO DANES ZJUTRAJ FRANCOSKE ČETE ZASEDLE MESTO
FRANKFORT. NEMŠKI BOGATINI BEŽIJO PROTI ŠVICARSKI MEJI. NEMŠKE VLADNE ČETE PRODIRAJO PROTI ESSENU.
MAYENCE, 5. aprila. — Francoske čete bodo zasedle mesto Frankfort jutri zjutraj. Nekaj vojaških čet
je že na poti tjakaj.
GENEVA, 5. aprila. — Na tisoče nemških beguncev, povečini bogatih, se zbira na severni šviraski meji in brezuspešno prosi vstopa v Švico. Begunci se izjavljajo, da smatrajo zasedenje Frankforta in drugih nemških mest od strani zaveznikov samo vprašanje par dnij in bi torej radi zapustili Nemčijo.
DUESSELDORF, 5. aprila. — Prodiranje vladnih čet v ruhrsko okrožje se nadaljuje; mesta Oberhausen, Dortmund in Luedenscheid so bila zasedena danes.
Proti okupaciji se je postavilo v bran samo nekaj sto komunistov. Vse komunikacije z zasedenimi mesti so pretrgane.
- - Vladne čete so zasedle tudi Muehlheim, vzhodno od Duinsburga, medtem ko so se delavske čete umaknile proti Essenu in proti jugu. Sedaj so vladne čete na poti proti Essenu.
PARIZ, 5. aprila. — Pariški diplomatični krogi so bili danes slični debatujoči družbi, ki je razpravljala situacijo doline Ruhr.
( Fimncozi so za; to, da se proti .prodiranju nemških vladnih čet v dolino Ruhr takoj zavzame protikacijo. Nemci pa moledujejo pri vseh zavezniških poslaništvih, da taka akcija ni upravičena.
Zavezniki se sedaj skušajo seznaniti v aktualnimi dejstvi. V ta namen se je za jutri zjutraj sklicala posebna seja poslanikov. Francija vztraja na tem, da se morajo zasesti mesta Frankfort, Homburg. in Hanau in sicer, ako jih nočejo ostali zavezniki skupno z njo, tedaj jih bo pa sama.	v	»^ ■ -'
Poroča se uradno, da v kolikor je Francija prizadeta, je stvar že rešena in da jo ima v rokah sedaj maršal Foch.	1
Maršal Foch je naročil generalu Degoutte, francoskemu poveljniku ob Reni, da ima svoje čete pripravljene za 'danes zjutraj, toda kakor je razvidno iz današnjih u-radnih poročil, je še vseeno nekoliko počakal. Dva vzroka sta, ki zahtevata nekolio previdnosti. Prvi je, da se je Anglija izkazala napram Franciji nekoliko bolj naklonjena, kot je pričakoval Pariz, toda istočafeno želi proučiti nasprotujoči trditvi francoske in nemške vlade, pre-dno zavzame definitivno stališče. Drugi vzrok je, da 10. aprila premine termin, do katerega je bilo Nemčiji dovoljeno, da vzdržuje v okrožju Ruhr določeno število vojaštva in da bi bilo v očigled nemške trditve, da ni bilo tjakaj poslanih nikdar več vojakov, kot pa je bilo določeno v protokolu, ki je bil sprejet meseca avgusta, okupi-ranje od strani Francije bolj upravičeno, ako bi bile takrat nemške čete še vedno v okrožju Ruhr.
Poročila iz zanesljivih virov pravijo, da nemška vlada skuša ugnati delavce v Ruhr okrožju do petka in potem poslati na zaveznike noto, obljubujoč umakniti čete do 10. aprila in vprašujoč za nasvet, kako naj za v bodoče skrbi red v spornem ozemlju.
Nemci so prepričani, da ako se jim ta načrt posreči, tedaj Francija ne bi dobila podporo za nadaljno okupacijo nemških mest in da se je tudi ne bo izvedlo.
V francozkih uradnih krojih se vzdržuje največjo tajnost z ozirom na vojaške ukrepe, katere je ministrski predsednik Millerand naročil maršalu Fochu.
Po Parizu se je razširila sicer govorica, da je gen. Gouette-jeva armada začela prodirati proti Frankfortu, toda vojni urad ni tega niti potrdil niti zanikal.
ANGLEŠKA STRAHOVLADA NA IRSKEM.
i VSA JUŽNA IRSKA JE POD PREK1M SODOM.
OBVEZNA
VOJA
mm NABRZE
POBITA.
TO JE KONČNA AKCIJA SENATA V TEJ ZADEVI.
POLITIČNI PRE-
GLED V AMERIKI.
DUBLIN, 5. aprila. Glasom— poročil, danih iz Dublin Castle je bilo tekom velikonočnih nemirov aretiranih več kot 500 Sinn Feigner j ev.
Južni del Irske je danes ta-korekoč pod vojaškim sodom, medtem ko je severna Irska popolnoma odtrgana od sveta.
Mesta Dublin, Derry, Cork, Limerick, Newry, Thurles in Dunlark so obkoljena z vojaštvom, med tem ko so nekoliko milj od Dublina zasidrane v Kingston pristanišču angleške bojne ladje.
Iz zapadne Irske se poroča, da Sinn Feign čete, ki štejejo nad 1700 mož, zaplenjujejo na tiso'če akrov zemlje in podijo lastnike iz njih posestev.
Angleška administracija v Dublinu pravi, da je bilo tekom včerajšnjega dneva napravljene za pol milijona škode, in da jo bodo morali Irci povrniti potom davkov. V zrak je bilo pognanih tudi veliko število mostov.
Uradna poročila kažejo, da je bilo včeraj požganih 71 policijskih postaj in 21 davčnih uradov.
Vsa znamenja kažejo, da so bili prirejeni po skrbno izdelanem načrtu. Uradniki pravijo, da bo uničenje davčnih listin "zelo močno oteškočilo pobiranje davkov.
Nemiri so bili največji v o-kraju Belfast. Ko se revoluci-jonarji pretrgali vse telefonske in telegrafične žice, je bilo mesto popolnoma odtrgano od sveta. Oborožene množice so vdrle v Grand Central hotel, v katerem se nahaja vladni department za penzije in delo, uničile ■so številne dokumente in potem poslopje zažgali. Policijske postaje v Clough, Rough Brick-land, Resrevor, Trillick, Castle Towneshend in Skibeerin so bile zažgane; obsežni nemiri so se vršili v Corku. Ko so ognjegasci skušali pogasiti gore'ei davčni u-rad, je množica to preprečila s tem, da je poškodovala vodne cevi.
ŽENSKE V OHIO NE BODO
VOLILE PRI PRIMARNIH VOLITVAH.
WASHINGTON, 5. aprila.— Danes sta obe kongresni zbornice obdelavali vojaške zadeve. Obvezna vojaška služba je prišla pred senatno zbornico za koričnb odločitev in kakor izgleda položaj sedaj,i bo najbrže pobita.
V	poslanski zbornici se je pa imenovalo posebne odseke, da sestavijo predloge, tikajoče se odškodnine za vojake, ki so služili v armadi tekom vojne.
V	senatni zbornici so zagovorniki obvezne vojaške službe argumentirali, čel, da ako je država pripravljena, da naloži za dva bilijona nadaljnih davkov v pokritje vojnih stroškov, tedaj se lahko potroši tudi pet sto milijonov na leto za vzdržanje splošne vojaške službe.
Takoj ob začetAU debate se je razvidelo, da se bo z ozirom na obvezno vojaščino omenjalo tudi zadevo glede vojaške odškodnine ter da bo tvorila važen del razmotrivanj. Toda ker so se demokratični senatorji zavezali, da se tekom sedanjega zasedanja bojuje proti obvezni vojaščini, je popolnoma nemogoče, da bi bil boj zanjo v senatu u-spešen.
KAMPANJA GEN. WOODA JE NAJŽIVAHNEJŠA, KAJTI PODPIRAJO JO NAJVEČJI KAPITALISTIČNI INTERESI.
PREMOGARJI SO NEZADOVOLJNI Z NO
VO MEZDNO POGODBO. SO ZASTAV-KALIV DVEH DRŽAVAH.
Težke kazni za člane I. W. W.
Columbus, 5. aprila. — Držav ni tajnik Smith je danes dobil obvestilo, da se bo do 19. aprila vložilo peticije, obsegajoče 58.-000 tiso'c imen, proti Reynold-sovi postavi ter se bo na ta način preprečilo ženskam, da bi volile pri primarnih volitvah, ki se v državi Ohio vršijo 27. a-prila.
Montesana, Wash. 5. aprila.— iSodnik John M. Wilson je danes odklonil prošnjo za novo obravnavo sedmih članov I. W. W., katere se je izjavilo krivim u-mora drugega reda, ki je bil izvršen v zvezi z nemiri, ki so se odigrali na dan praznovanja premirja v Centralia City. Vsi so obsojeni na ne manj kot 25 let ječe in ne več kot 40.
NEW YORK, 5. aprila. Politično obzorje s.e s bližan jem strankinih konvencij nekoliko jasni. Tekom zadnjega tedna imamo zaznamovati slede'ci razvoj dogodkov:
Prvič, kampanja generala L. I Wooda ne kaže nikakih znamenj ' ponehovanja. Drugič, Hoover je ! naznanil svojo pripravljenost, ' da sprejme republikansko predsedniško kandidaturo. Tretjič, v Woodovem taboru se je porodila misel, da naj bi vsi sedanji republikanski predsedniški aspirant je podali izjave, da bodo podpirali onega kandidata, katerega imenuje republikanska j konvencija, ki se bo vršila v Chicagi. Senator Johnson iz Calif orni je je prvi, ki je to napravil in sicer se je v govoru, ki ga jft držal v soboto v Detroit u,, izjavil, da bo podpiral republikan-f skega predsedniškega kandidata, pa naj bo kdorkoli. Četrtič, sufragetke še niso izgubile u-panja, da bodo volile pri letošnjih predsedniških volitvah tudi ženske. Sedaj je še šest držav, katere lahko glasujejo glede tozadevnega amendmenta, medtem ko je potrebna odobritev še samo ene države, nakar bo amendment polnomočen.
Petič. Bivši zakjadničar Mc Adoo je dosedaj najvažnejši a-spirant demokratične stranke.
DETROIT, Mich., 5. aprila.— Poročila iz raznih distriktov o izidu primarnih volitev, k-i so se danes vršile v državi Michigan, kažejo med republikanci precej napeto tekmovanje med generalom Woodom in Johnso-nom. Potem pridejo Hoover, Lowden, Pershing in Poindex-ter.
Med demokrati pa je Hoover prvi, potem Bryan, McAdoo, Edwards in Palmer.
PRIZADETI SO PREMOGOROVI V DRŽAVI KANSAS IN ILLINOIS. LEWIS JE VZEL POGAJANJA TRDIH PREMOGARJEV V SVOJE ROKE.
ŠVEDSKI SOCIJALISTI ZA SUŠO.
PITTSBURGH, Kans., 5. aprila. — Dva tisoč pre-mogarjev, ki so zaposljeni v desetih različnih premogo-rovih države Kansas, je odšlo na stavko, glasom naznanila, ki je bilo izdano danes popoldne.
Naznanilo o stavki je prišlo raw ko je državno in-dustrijsino razsodišče obdržavalo zaslišanja glede zvišanja plače uslužbencev pri Joplin and Pittsburg Railway družbi.
To razsodišče bo pričelo z razpravljanjem premogar-skega položaja takoj jutri zjutraj.	r
Unijski uradniki navajajo za vzrok stavke nezadovoljstvo, ki je zavladalo med premogarji nad novo mezdno pogodbo, glasom katefe dobijo samo 27 odstotno povišanje plače, dasiravno so prvotno zahtevali 60 odstotno.
SPRINGFIELD 111., 5. aprila. — Premogarji po številnih illinoiskih premogorovih so začeli popuščati delo, ker so nezadovoljni z mezdno pogodbo, katera je bila 31. marer s V • v New Yorku med c U-i-n premogar-skih in operatorskih zastopnikov.
Frank Farrington, predsednik premogarske organizacije za državo Illinois je izjavil, da je delo v najmanj dvajsetih premogorovih resno prizadeto. Glasom poročil so najbolj prizadeti premogorovi v Staunton, Gillespie, Kincaid, Johnson City in Stonigton.
Glasom nedavno sklenjene mezdne pogodbe dobijo delavci najmanj $5.75 dnevne plače in največ pa $6.00.
NEW YORK, 5. aprila. — John L. Lewis, glavni predsednik U. M. W. of A., je danes podal naznanilo, da je on vzel v svoje roke zadevo trdih premogarjev in da bo skušal doseči čim hitrejšo poravnavo.
Izjavil je nadalje, da pododsek, ki je bil nastavljen, da napravi mezdni kontrakt, dobro napreduje in da upa, da bo v najkrajšem času prišlo do sporazuma. Pričakuje se, da bodo operatorji koncem tega tedna zaključili zbiranjem štatističnih podatkov, katere so podali v odgovor na premogarske zahteve. Lewis je mnenja, da bodo operatorji najbrže stavili protizahteve, na podlagi katerih bode mogoče priti do definitivnih zaključkov.
DEČEK SE JE OBESIL.
Elyria, O., 5. aprila. — Ko na velikonočno nedeljo popoldne 12-letnemu Robertu Beachu mati ni dovolila, da gre v gledišče s premikajočimi slikami, je deček šel in se obesil.
Stockholm, Švedsko. — Ravnokar zaključeni kongres Šved-' ske socijalistične stranke je s 118 proti 105 glasovi glasoval za prohibicijo. Na istem zborovanju se je tudi odglasovalo za ločitev cerkve 0d države.
Na kongresu je na veliko veselje ekstremnih elementov prišlo tudi do resnih sporov in do-lžilo se je več vodilnih socijali-stov pri vladi, da so v zvezi z družbami, ki delajo velikanske profite z navijanjem cen.
SVINČNIK JE PRINESEL SMRT.
LONDON. — Triletna Eileen Griggs je s svinčnikom v ustih hitela naproti svojemu očetu ter je pri tem padla. Svinčnik se ji je zadri tako globoko v vrat, da je v teku par minut umrla.
Kraljevi nasprotniki v novem danskem kabinetu.
ŽENA USTRELILA MOŽA, KER JO JE PRETEPAL.
SLABOUMNI POBEGNIL IZ ZAVODA.
COPENHAGENT. 5. aprila. — M. Friis, novi danski ministrski predsednik in vojni minister je objavil novo ministrstvo, ki sestoja iz samih kraljevih nasprotnikov.
Zgodaj danes zjutraj je prišlo do spopada med ekstrem-nimi socijalisti in policijo, pri Ičemur je več oseb zadobilo poškodbe. Uničen je bil en poli-i cijski avtomobil, dva policista1 sta bila pa precej hudo tepena. To je edini slučaj nasilnosti, ki se je primeril tekom sedanje ministrske krize. Stavka, ki je bila proglašena proti Liebejeve-mu kabinetu, je končana.
Kakor je razvidno, ni bila stavka proti reakciji na Danskem nič manj uspešna kot je bila v Nemčiji proti dr. Kappu.
St. Louis, Mo., 5. aprila. —; Hyman Mandel, neki tukajšnji plumber je bil danes ustreljen od svoje žene, katero je ponoči pričel pretepatil, ter jo nato po-1 gnal iz hiše. Policija je oba našla v nevarnem stanju in ju od-' peljala v bolnišnico, kjer je mož| kmalu nato umrl, žena pa bo najbrže okrevala.
MARTENSOVO ZASLIŠANJE ODLOŽENO.
Washington, 5. aprila. — Delavski department je dapes de-portacijska zaslišanja proti sovjetskemu zastopniku Martensu odložil do srede.
Chester, 111., 5. aprila. — Sinoči je pobegnilo iz tukajšnje bolnice za kriminalne slaboum-neže 15 oseb, izmed katerih so jih sedem že prijeli, ostale pa še vedno iščejo. Beg sta vodila dva črnca, ki sta ušla iz svojih celic, do nezavesti pretepela nočnega čuvaja, nato pa mu vzela ključe in oprostila njiju tovariše.
OBSOJEN VSLED UBOJA.
SOCIJALISTI NA REKI NAPOVEDALI STAVKO.
Washington, 5. aprila. — Državni department je dobil poročilo, ki pravi, da se socijalisti
Akron, O . 5. aprila. — Danes je bil spoznan krivim umora drugega reda Mihael Vancek, ki je 5. novembra pri igranju kart ubil John Jacksona, ki ga je baje napadel. Najbrže se bo vršila še ena obravnava.
Dr. L. N. Tolstoj za S. D. Dom. — Na zadnji seji Dr. L. N. Tolstoj je bilo sklenjeno, da se plača vse vzete delnice Slov.
na Reki vsled neznosnega eko-'Del. Doma, na prihodnji seji se nomičnega položaja dne 2. apri-! bo pa ukrepalo glede nakupa na-la razglasili stavko.	| daljnih delnic.
stran 2.
ENAKOPRAVNOST"
APRIL 6th, 1020.

NtOPVISEH DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DHAVSTVA
JZHAJA VSAK DAN IZVZEMŽI NEDELJ IN PRAZNIKOV
"ISSUED EVEJRY DAY EXCEPf"ŠUNDAY8 AND HOLIDAYS
Owned and Published by TOE "EQUALITY" PRINTING AND PUBLISHING COMPANY, INC. Ilussihes Placq of th« Corporation:
6418 ST. CLAIR AVE.	6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By carrier............... v 1 year $4.50, 6 mo. $2.25, S mo. $1.25
Cleveland, Collinwood, Newburgh, by mail 1. y. $5.00, 6 m. $2.50, S m. $1.25
United States ........................ $4.00 per year 6 moatha $2.50
Foreign Countries ...... ................Hi .50 per year, 6 months $4.00
a1TVERTI|ING RATES UPON APPLICATION Lastujo in izdaja g* EORPORACIJA TISKOVNE DRUŽBE "ENAKOPRAVNOST' 6418 ST. CLAIR AVE.	6418 ST. CLAIR AVE.
Princeton 551
CENE LISTU:
Po nunašalca ............. na leto $4.50, pol leta $2.25, četrt. $1.25
Cleveland, Colliwood, Newburg, po pošti L $5.00, 6 m. $2.50, 3 m. $1.25
Ka Združene države ........................ na leto $4.00 pol leta $2.50
Zm inozemstvo ............................ na leto $7.50, pol leeta $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 8e
OGLASI PO DOGOVORU
Za vBebino oglasov ni odgovorno me uredništvo, ne upravni&tvo.
CLEVELAND, O., V TOREK, (TUESDAY) APRIL 6th, 1920.
fonski klici za preiskavo zmeša-nih kablov. To je bilo lansko leto, meseca julija, ko so bile te-lefonistinje na stavki, ker jim družba ni privolila niti stopiti v unijo, niti jim ni bila pripravljena zvišati plače. Včeraj se je te može obsodilo. Smith je dobil petnajst mesecev v Atlanta jet-nišnici, Prendergast in Gavigan bosta presedela v Canton prisiljeni delavnici šest mesecev, Davidson pa je dobil 3 dni zapora v okrajni ječi.
Vsako sredstvo, katerega se delavec posluži, da si zboljša svoje žalostno stanje, je proti-postavno. Kadar odpro družbe vrata svojih tovarn na stežaj in poženejo cele trume delavcev v brezposelnost, ko zanje nimajo več dela, ker so bogatinom dovolj nagromadili, tedaj je nimamo postave v deželi, ki bi ščitila delavca, njegovo ženo in gladno družino. Dosedaj smo imeli in imamo le postave, ki prisilijo delavca nazaj v tovarno, ako skuša s pomočjo stavke priboriti pošten kos kruha sebi in svoji družini, nikdar pa še nismo čuli, da bi govorili pri vladi, da bi prisilili kapitaliste dati delavcem delo. Delavci zavedajte se torej in organizujte se in dobro premislite, komu od-daste svoj glas, da zastopa pri vladi vaše interese.
Odhod v domovino. — Včeraj je odšel iz naše srede dobro poznani in priljubljeni rojak Fr. Česen. Napotil se je nazaj-v domovino, katero je zapustil v 'zgodnji mladosti in kamor se je I ravno pred vojno podala njego-' va žena z otroci. Najbrže se v j kratkem vrne nazaj skupno i \ družino. Želimo mu srečno po-itovanje in da se skoraj zopet vi-. dimo.
Direktorska seja S. D. Doma
i—Ob 8:30 npcoj se vrši v Jos ' Kunčičevi dvorani direktorska : seja Slov. Del. Doma. Navzo'c: naj bodo prav gotovo vsi ^rektorji in zastopniki društev, kei na dnevnem redu bo veliko de la v prid Doma.
" IfllMiODEN?
Kadar delavstvo govori o internacij onalizmu, tedaj zagovorniki sedanjega družabnega reda vidijo, že vse rdeče in njih usta so takoj polna o nevarnosti, ki preti domovini od "brezdomovinskih" delavcev. Pri tem pa sami prakticirajo najstrožji internacijonalizem in gojijo najtesnejše vezi s kapitalisti vseh dežela in se celo ne strašijo, da v imenu kapitala prodajajo interese lastne dežele. Sedaj, ko je minula vojna, je prišla na dan že marsikatera kapitalistična lumparija, seveda se jih je največ razkrilo v takih državah kjer so prejšnje vlade propadle in so zavzeli njih mesta revolucijonarni režimi, kakor na pr. v Rusiji, Nemčiji in Avstriji.
Edward Bernstein, eden izmed starih socijalno-de-mokratičnih bojevnikov v Nemčiji, je na kongresu nemških socijr.lnih demokratov, ki se je vršil en teden pred militaristieno revolto dr. K-;ppa, podal presenetljivo razkritje, da- se Iq^u 1915. — tekom vojne — ^kspoftira-lo iz Nemcife: v Anglijo četrt milijona ton iekla. To raz-kritje je prebral iz še neobjavljenih opominov nekega ravnatelja velike nemške finančne firme, ki je v zelo ozkih stikih z levim soc. krilom, katerega ime pa Bernstein še ni podal v javnost. Ne bilo bi čudno, ako bi bil omenjeni ravnatelj dr. Wilhelm Muelhon, ki je vodil nekaj časa Kruppovo tovarno v Essenu in je kasneje iz Nemčije pobegnil ter še pred sklepom miru iz nevtralnega ozem lja podal marsikatera zanimiva razkritja.
Kot se dozdeva, ni ta pronajdba povzročila na soci-jalno-demokratičnem kongresu prav posebno velikega začudenja, kajti Nemci so se izza prevrata že navadili na javno pranje umazanega perila starega cesarskega režima. /
Ta pronajdba nas spominja na razkritje, ki je bilo prišlo na dan v francoski poslanski zbornici pred enim letom, ki pa v našem meščanskem časopisju ni nikdar bi-
lo ja^no objavljeno. Neki francoski bojni brod je mese-j ca septembra 1914. zaplenil nek norveški parnik, ki je bil na poti v Hamburg, in na katerega krovu se je nahajala večja količina niklja, katerega je kupila Kruppova družba od neke francoske firme. Parnik je bil odveden v Brest, toda na povelje francoskega ministrstva je bil izpuščen, da nadaljuje svojo vožnjo v Hamburg! — In še en slučaj kapitalističnega internacijonalizma. Velike livarne v Briey Basin so tekom štirih let okupacije od strani Nemcev bile tako blizu francoske bojne črte, da bi jih bi bilo iz topov popolnoma lahko obstreljevati. Toda tega se ni nikdar napravilo. Zgodilo se je, da je.te livarne, ki so bile last francoskih kapitalistov, ki pa so sedaj toliko koristile sovražniku, nekoč bombardiral nek zrako-plovec toda je vslecl tega dobil — ukor! Med lastniki teh livarn so bili tudi Nemci, toda kontrolujoči interes je bil francoski. Prdtlsedni te družbe je bil član francoske poslanske zbornice, njegov brat pa je bil naturaliziran Nemec.
Po malem prihajajo na dan umazanosti finančne in-ternacijonale, ki je funkcijonirala tudi v onih časih, ko je bila delavska internacijonala nedovoljena in izdajni-ska. Mr. Wilson je po končani vojni priznal, da so bili vzroki zanjo ekonomični, toda počasi izvemo lahko še marsikatero ekonomično lumparijo, ki je bila uprizorjena v njeni zvezi.
LOKALNE NOVICE
Slovenci zapleteni v veliko tatvino iz železniških vozov. —
Skrajno žalostno je, da se dogajajo med nami zadnje čase tako nečastni in obsojanja vredni Sini. V preteklosti smo bili lahko ponosni pred drugimi narodi, kajti le redkokdaj je bilo citati v angleških listih o kakem zločinu ali ropu pri katerem bi sodelovali naši rojaki.
Sloveli smo kot poštenjaki in skoro nikdar se ni bilo treba zagovarjati Slovencu pr.ed sodiščem radi kakega nepoštenega dela. Sedaj se je pa kar nenadoma preobrnilo in v zadnjih šestih mesecih so bili uprizorjeni štirje umori v sredini naše našel ine in sedaj cujemo, da so bili zapleteni v veliki tatvini na Ni-- York Central železnici skoro sami Slovenci. Preiskava je dognala, da so imeli tatovi številne zveze z raznimi trgovci, katerim so to ukradeno blago prodajali.
Včeraj je prišlo pred poroto več teh Slovencev, ki so bili aretirani ob velikem pogonu na tatinsko družbo, ki je operirala po raznih delih države Ohio. Obsojeni so bili: Alojz Zagorc in Joseph' Bizjak na sedem let ječe v Atlanta poboljševalnici in $1,500 globe in Joseph Sajovec ; na pet let ječe in $500 globe, j Obsojenih je bilo tudi nekaj Slo-i vencev, ki so sprejemali ukrade-l no blago in sicer so dobili od e-
nega do dveh let ječe v Atlanta jetnišnici. % Njih imena so, Anton Godpodrid, Martin Zupančič in Joseph Klemen'čič.
Razkrinkana tatinska družba je ena največjih in najuspešnej-| ših, kar jih še bilo kedaj v državi Ohio. Vse delo je bilo organizirano tako sistematično, da so prodajali nakradeno blago celo v tako daljna mesta, kot je na primer Chicago. Žalosti nas, da se nahajajo ravno med nami ljudje, ki kradejo ugled celemu narodu, in zelo neradi smo natisnili te vrstice, toda, zdi se nam skrajno potrebno, da opozorimo rojake, naj se ne grdijo ž tako nizkim in podlim- delovanjem.	-j
Skupno zborovanje. — V sredo zvečer ob pol osmi uri zvečer imajo člani in članice moške in ženske organizacije J. R. Z. v Clevelandu skupno sejo v Slovenskem Narodnem domu. Kdor se zaveda svoje narodne dolžnosti, bo gotovo navzoč.
Obsojeni, ker so pomagali štrajkujočim telefonistinjam.— Harry Davidson, bivši uradnik v mestni elektrarni, Thomas Prendergast, J. A. Smith in Richard Gavin so člani delavski u-nije, ki je skušala organizirati tukajšnje telefonistinje in so vsled tega obdolženi, da so namenoma delali zapreke pri preizkuševalcih kablov v mestni hiši, radi česar so zastajali tele-
naj bodo prav gotovo vsi direk- j jjj|
tor j i in zastopniki društev, kar, fj| na dnevnem redu bo veliko dela v prid Doma.	f}§
PROBLEM STAROSTNEGA ZBOROVANJA.
Starostno vprašanje sili vedno bolj na dan. Vedno bolj se uri-vajo vprašanja: kam z ljudmi, kateri so delali vse življenje, dokler niso popolnoma onemogli. Delati potem ne morejo. Prihrankov nimajo nobenih, kaj ti večji del je ostalo podjetniku, manjši del državi in najmanjši pa tistemu, kateri je delal „ in napravil vse.
V evropskih državah je to vprašanje na dnevnem redu.
, Rešiti ga bodo morale v kratkem vse države. Nakatere ga | že rešujejo in so ga reševale. Pri tem je prišlo kaj do žalost-' nih prizorov. Proti delavstvu so ; namreč nastopili vsi sloji, dasti | pa kmečki, kateri ne marajo slišati prav nič o tem, da bi šlo! del njegovih davkov za delavca, trpina, kateri je vse svoje življenje sej al, želi so pa drugi. Zanj je ostalo samo klasje, katero je popadalo na tla tako, da se ga bogatinu ni izplačalo pobirati.
Način, kako se postopa z delavcem danes, je v resnici ne samo žalosten, ampak tudi škan-■ dalozen. In če je ta način v Evropi grd, potem ga moramo1 imenovati v naši domovini ne-! sramnega. Ljudje najlepše sta-: rosti in najboljšega zdravja pridejo sem. Delajo iz posameznikov milijonarje, napravljajo' blagostanje, katerega razglaša-1 jo po celem svetu baš tisti, ka-: j teri niso prav ni'č napravili zanj.
j Kakšno življenje ima delavec v Ameriki ? Vzemimo pogoj, da | učaka starost, kar je redko, pri . tolikih nesrečah, katere se dogajajo dan za dnem, pride goto-Jvo človek prej ali slej na vrsto, j Recimo, da je začel človek delati s svojim osemnajstim letom in je delal dolgih trideset let' vedno pri jednemu. V staro-1 ' sti petdesetih let je človek že I tako izdelan, da ne more več tako kot je morel ko je bil mlad. Za svojo zahvalo uživa prezira-
nje in prerivanje. Nanese prilika — in ta se kmalu dobi — in mož gre kot berač iz poslopja hiše, tovarne, kjer je pustil vse svoje življenske sile.
Pa vzemimo nekaj vzgleda. Jedna izmed najbogatejših družb je Calumet - Hekla bakrena kompanija, ki ima velikanske rudnike v severni državi Michi-gana. Stara je že ta kompanija. Ko se je začela, so prišli za delavce mladi ljudje, kateri so delali dolgo — trideset in več let. In postarali so se. Ker niso bili več za težka dela, jim je dala kompanija prej kake lah 1 ke službe, da so si mogli zaslužiti za življenske potrebe. Kom-; panijski mogotci pa so to zelo t neradi gledali. Najrajši bi vi-: deli, če bi se bilo mogoče rešiti teh j udi j.
Iskali so potev in sredstev, ! dokler niso dobili v svojo src-| do nekega novega superinten-| denta, kateri še danes pasu je tam. In kaj so napravili? Za-! prli so jame. Seveda samo za-| časno. Na ta način so bili vsi ob kruh, stari in mladi. Kmalu so odprli zopet rudnike in zopet vzprejemali delavce —— ampag zdaj samo mlade. Za stare ni bilo prostora. Tako so ostali reveži brez kruha in službe.
Ali ni to zvit način? In ka-! kor v tem kraju, tako ali podob no se dela povsod. Kdor more, se umakne potem v svoj rojstni kraj, in kdor ne more, ostane,
(Nadaljevanje na 4. strani.)
i m
i
H
■i
PROŠNJA.
CENJENI ROJAKI!
Solze me oblivajo in žalost mi polni srce, ko me že tako dolgo muci mučna bolezen, sušica. Umreti ne morem, živim teško in sem v resnici zelo slab. Gotovo ste že čuli o moji dolgi bolezni, kako dolgo se siromak že mučim in v kako revnem stanu se nahajam. Štiri leta že nisem mogel prijeti za nobeno delo. Lahko ste že večkrat čitali moje nesrečne pro^TI v enem ali drugem listu. Sedaj mi je zelo hudo pri srcu, ko vas moram zopet nadlegovati. Prosim vas, da mi oprostite, kajti ni dovolj, da sem jaz sam bolan temveč mi hira tudi žena. Umrla sta mi dva otroka in eden štiri leta star, trpi revščino poleg naju. Poglejte torej, rojaki, kako v žalostnem stanju se nahajamo siromaki.
Mraz je tukaj, zebe nas po dnevi in ponoči. V hiši ni niti kepice premoga. Drago je vse tako, da si siromaki ne moremo ničesar kupiti. Kam se naj sedaj obrnemo ako se nas ne usmilite vi. Zadnjikrat vas prav lepo prosim, priskočite mi na pomoč. Imejte u-smiljenje do mene nesrečnega siromaka in do mojega štiriletnega otročiča, ki vedno steguje roki in prosi za kruha. Prosim usmiljenja in se vam že naprej prav iskreno zahvaljujem za vsak najmanjši dar.
Nesrečni siromk	JOSEPH MEHLE,
1017 E. 61st St. (Prosim, da izročite vse darove v uredništvu tega list.)
Zlatarjevo Zlato
Historična povest iz XVI. stoletja. SPISAL AVGUST ŠENOA.

"Je!" odgovori umikajo'ei se sluga.
Sodnik pohiti v baničino sobo. Klaro najde sedečo nemo za mizo. Upira si glavo ob dlan. Ko zapazi sodnika, prestraši se in popade pištolo, ki je ležala na stolu poleg nje.
"Vzvišena gospa J" začne sodnik, "vaš velemožni gospodar in ban usoja si z nami za naše gostoljubje izbijati puste šale. Izjedal nas je on in njegova vojska, a zdaj nam hoče zapaliti še celo mesto."
"In kaj morem jaz?" vpraša banica.
"Tako se ne sme goditi dalje! Vedite, da stoji ban s svojo vojsko zunaj me3ta. Meščani so zgrabili za orožje, mestna vrata so zaprta, a vi ste naša suž-n ia; kakor hitro bo^začela goreti le ena hiša pod mestom. .zaplamtela bode tudi streha nad vami."
"Ali ste zdivjali?" strese se Klara.
"Celo ne, vzvišena gospa! Prav zdrave pameti smo. Vsedite se in pišite svojemu gospodarju, naj opusti besne nakane, naj odpošlje vojsko, ker — kar vas drugače ne bode več videl živo!"
"Gospod sodnik!"
"Ne poznam na tem mestu šale. Vsedite se, pa pišite! Ali vaša pismo, ali — vaša glava!" ■
Klara spozna položaj, vsede se za mizo in začne pisa,ti. Potem poda napisano pismo sodniku.
"Tukaj je!" reče trpko.
"Z Bogom, gospa! Pazite na svojo glavo in .ne hodite iz hiše."
Sodnik odide s kovačem. .
Crez kratek čas poleti mestni konjenik iz Kamenih vrat proti Harmici, poda banu Klarino pismo in
Jakopovi'cevo zapoved, da bodo meščani mirovali le te-< daj, ako ban pod častno besedo in pismeno zapriseže, da bode odposlal vojsko.
Jeze je igralo Ungnadovo lice, ko se čital pismo, sede na konju sredi svojih častnikov.
"Glejte sramoto, glejte!" obrne se k svojim tovarišem. "Ali ste že videli kedaj takšno zmešnjavo brez glave in obraza? Prokleti lopovi, z železno pestjo bi jih hotel zmečkati ali — oj, norost — norost — da sem pustil banico v tem kačjem ležišču! Obglavili bodo mojo Klaro! Kaj — kaj naj storim, gospoda moja ?"
"Psi!" zaškrtne Gregorijanec z zobmi. "To je veleizdajstvo in rabelj bode imel dovolj posla!"
"Da, da!" pripomni podnotar Mirko Peteo, "dobro je to, ali mora priti kasneje, zdaj ni koristno, ker se mora najprej rešiti gospa banica. Vaši velemožnosti, gospod ban, ne preostaje drugega, kakor napisati Zagrebčanom zahtevano pismo in poslati vojsko v Iva-nič. Pozneje pa, no — prilike bodemo imeli v zbornici dovolj."
"Tako je!" potrdi pobočnik Melhijor Tompa.
Ban je od same jeze pulil rudečo brado. Brž je napisal pismo, zapečatil je s svojim pečatom in je poslal Zagrebčanom. Potem je jezdil s častniki od čete do čete, zašepetal vsakemu četovodji nekaj neljubih besedi, potem pa je potrt z nekaterimi velikaši odjezdil
v	mesto. Vojska je začudena in molče odšla za Savo in zapustila Zagreb.
* * *
Dokler so zdivjani vojaki plenili po mestu, stal je Jurko poleg Draškovičevega vrta nasproti Krupiče-
vi	hiši.
Bled in v skrbeh je zrl proti Kamenim vratam, gledal zdaj proti Krupičevi hiši, zdaj proti Markovemu trgu, a krik je postajal hujši in hujši. Moj Bog! Pavla še ni, a Krupič je moral po sodnikovi zapovedi s četo. Dora je sama doma, prokleti Cokolin je v mestu a vojaki so zdivjani.
Oh, da bi bil vsaj stari zlatar ostal doma, ali ni mogel, ker se je reklo braniti mesto. Moj Bog! Samo da bi ne bilo hujšega zla. Ravno je Jurko slišal po mimogredočih stražarjih, da se morajo zapreti mestna vrata. Banski pešci, španjolski dragonci bežali so mimo njega v spodnje mesto, ker so jih tirali oboroženi meščani.
Moj Bog, koliko je hrupa in meteža! Ali se ne bode dekle preveč prestrašilo? Sam bode šel v hišo, da jo čuva. V istem hipu prihitita dva konjenika proti njemu. Enemu je čeljada z zastorom zakrivala lice. Jurko se strese, skoči pred Krupi'ceve duri in dvigne gorjačo. Toda prikriti konjenik namigne svojemu tovarišu, ta zamahne po Jurku in mladenič pade s krikom krvav in brezzavesfen na tla.
"Idi," reče konjenik z zaklepom črez lice svojemu tovarišu, "ti si vojak in ne potrebujem te. Reši se, vzemi še mojega konja" Neznani jezdec sko'či s konja in pohiti v zlatarjevo hišo.
Dora je bila sama. Bled od strahu je molila za svojega očeta, da ga ne zadene smrtna nevarnost. Ko zapazi tujca, prestraši se silno in hoče zbežati kakor splašena srna.
"Sveti Bog!" zavpije na glas.
"Pomiri se, dekle!" reče prišlec z zamolklim glasom, "pomiri se, ako poznaš Boga. Siromak sem, vo-i jak sem. Tvoji so nas pobili in dobil sem hudo rano. Ne izdaj me, tvoji bi me ubili. Zaostal sem in nisem mogel dalje! Rana me peče, grlo mi gori. Daj mi vode, daj mi vode!"
"Ne bodem te izdala," odgovori dekle bojazljivo, "ker nikomur ne želim ^jirti, in čeprav si naš sovražnik, vendar se mora dobro storiti tudi sovražniku. Čemu pa ne dvigneš šlema?"
"Bodem, bodem! Ali daj mi vode."
"Tukaj je, pij!" Dora mu poda vtč vode. "Naj ti pomaga!"
Konjenik pograbi vrč z obema rokama.
"Glej, devojka, če ne gre kdo proti hiši!" /
Dora stopi k oknu, da pogleda; v istem trenotku nasuje neznanec nek prah v vodo.
"Nikogar ni blizu," reče dekle.
"Ali nimaš vina, dekle?"	*
"Imam, a ni dobro za ranjence."
"Voda se mi ne dopada. Kalna je, mlaka. Poskusi sama!"
"Da bi ne veljala? Čudno! Ravno sem jo prinesla."
"No, le poskusi jo!"
"Daj sem, da vidim!"
Dora prime vrč, nastavi ga in pije.
"Prav govoriš, čudno je topla! Čudno!"
"Prosim, prinesi mi kapljico vina!"
"Takoj prinesem. Počakaj tukaj. Kmalu se vrnem." Dekle odide, neznanec pa zbeži iz sobe, zavije v vrt in speza črez zid v hišo blagajnika Konjskega.
Kmalu se vrne Dora z vinom. Hiša je prazna. Kaj to pomeni? Kam je iaginil neznani gost? Ali se ji je sanjalo? Ne, gle, na zemlji leži pletena mošnja z grbom. Bržčas jo je izgubil konjenik.
Iz strahu se Dora prekriža. Skušnjava je vendar ni motijo? Varuj nas Bog! Nek nemir se je loti. Začne hoditi po sobi. Roki ji postajate mrzli, a glava gori kakor žareče železo.
"Moj Bog, kaj je to?" Dekle se prime za čelo.
Pred očmi se ji začne bliščati, na prsih jo jame tiščati, kakor bi se bilj na njo zavalila gora, okoli vratu pa jo začne daviti, kakor bi se ovijala okrog kača. Dekle se začne opotekati in stega roki v zrak.
"Dora! Moja Dora!" zakliče zunaj glasno grlo in v hišo stopi zasopihan in izmučen kapitan Pavel. "Je^ zus Kristus!" zakriči, kakor bi mu bil kdo nož porinil v srce, "ali ni to peklenska prevara? Dora, Dora!" Prime mrtvo devojko za roko. "Mrtva, oh, mrtva! Nesrečnež sem!"
Kakor brezzavesten pade mladenič poleg mrtve na tla.	,
(Dalje prihodu.)
APRIL 6th, 1920.
'ENAKOPRAVNOST'
STRAN 3,
GOLJUF.
Vsem onim. ki so poslali denar potom nas. naznanjamo. da smo pravkar dobili od PRVE HRVATSKE HRANILNICE v Zagrebu vest', da je ves poslani denar izplačan. Potrdila se bodo pravočasno razposlala na pošiljatele.
Radi teškoč pri plačevanju je poslala NEMETH STATE BANKA 3 izmed svojih uradnikov v Evropo. Onim se jo posrečilo prirediti za izplačitev vsega dosedaj poslanega denarja in za izplačevanje vsega od sedaj naprej poslanega denarja.
Pošljite denar potom naše banke, ako hočete, da ga vaši v starem kraju čim preje prejmejo.
Pošiljamo tudi denar na vložitev v katerikoli banki v Jugoslaviji, ter vam dobimo vložno knjižnico brez vsakih stroškov.
Pošiljamo dener tudi BRZOJAVNO. Brzojavna pristojbina $2.50 POŠLJITE BRZO. CENA KRONAM RASTE.
1000 KRON ......................$8.00
PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE za vse črte. Našim potnikom preskrbimo vse potne listine. Preskrbimo jim vožnjo po katerikoli črti želijo do Trata. Dubrovnika. Bazela. itd.
Predno se podaste na pot. pišite nam za informacij^
NeunetlnL State Bank
John If.mcth pres.
Glavnica i rezerva preko S2.000.000.00.
v bančnem poslopju	1597 Second Ave.
10 E. 22nd St.	NEW YORK CITY
To je moja slika, kadar pridete k meni me bo-dcta Videli. Jaz sem se učil medicine 40 let.
Ako ste prizadeti, pridite k meni. takoj in me vprašajte za svet. kajti .iaz vam dam najboljše pojasnilo vašega stanja. Pridite, prodno ni prekasno. Moja speciali-teta vsebuje bolezni in komplikacijo kroničnega izvora ali narave, in vso bo'ezni žensk in moških.
Jaz lahko razširim mVio znanost s tem, da vam pokažem. kako popolno in na koliko različnih načinov znam zdraviti razne Slučaje.
Moja 40 letna skušnja zdruSena z popolno, znanostjo najboljših metod, katenrf vporabljajo današnje oblasti v Evropi in Ameriki mi pomaga spoznati bolezsn takoj in način zdravljenja, ki je potrebno. Vi hočete stalno olai-šavo. To želi vsak, kdor trpi. Radi tega vas vabim, da pridete k meni.
JAZ ZDRAVIM Kronične, Krvne. Kožne in Nervozne bolezni, ter nad!o?o na Jetrih in intestinah.
ZMERNE CENE. Tajnost zajamčena. Jas preiščem in zdravim vse moie bolnike sam in vsak sleherni čas. kadar pridete k msni. me vidite osebno, irf nikdar ir.ed Vašim zdravljenjem vas ne bo zdravil kak pomočnik. Vam ni treba nikakega tolmača, kajti v mo.iem uradu je oseba, ki govori slovanske jezike.
POZOR! Mo.i urad se nahaja na drugem nadstropju — Pojdite po stopnjicah. — Številka moie sobe ia 7. — Paziti morate, da prideta ♦ pravi prostor. URADNE URE: Dnevno od 1. popoldne do 8. z t," r.
Ob sobotah: od 10 dopoldne do 8. zvečer.
Ob sredah in nedeljah: Od 1. do 4. popoldne.
DR, L. M. STEJILEY
ŠPECIJALIST. — 2573 East 55th St. Zgoraj v drugem nadstropju soba št. 7. Cor. Woodland Ave. in East 55th St. — Cleveland. Ohio.
Lake Shore Banking & Trust Co. '
ST. CLAIR AVE. VOGAL 55. CESTE
Pošiljamo denar v otaro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamčena. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proc. obresti. Pišite za nadaljne informacije slovensko ali hrvatsko.
J. B. MIHALJEVIC,
upravitelj inozemskega oddelka.
Sem graduiral in sem registran ter imam dovoljenje za zdraviti in sem špecijalist za kronične bolezni.
JZ3L m "S? 3R. ./i. 3P O lic 0> O
Oslabelost vslpd pretežkega del;;, izdelanost, okoreli sklepi in miKieo, slaboten 'itrbet, pretegnjenjs iz izoahnanjo, ti. iau ja lahko hitro od pomoči s takojčnjo uporabo
PAIW»EXFEIiERJA
"Prijatelja, v potrebi"
Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo več brez njega. Samo on Pfliu-Expeller je, in v va£o varstvo je opremljen z našo tvorniSko znamko
SIDROM
čo nima zavojček to tvorniSke znamke, ni pristen in ga zavrnite. 35 in 70
centov v vseh lekarnah ali pa, pri
F. AD. RICMTER & CO., 326-330 Broadway, New York
Bolni slabatfti in nervozni
Vi © o V
•moški m ženske
Pridite k Memi še Danes.
Ne dopuščajte, da bi še nadalje trpeli radi vaše bolezni. Nekoč ste bili zdravi in trdni, zakaj bi ne bili zopet? Ne odlašajte, pridite k meni dane3 in pričnite pot do ZDRAVJA IN ZADOVOLJNOSTI. Skoro vsaka, bolesten postaja hujša in hujša ako ji ne posvečate potrebne pozornosti in zdravljenja. IZROČITE VAŠ SLUČAJ V MOJE ROKE. Deležni boste mojega izkušenega zdravljenja, kajti jaz sem izkušen pri zdravljenju ZASTARELIH, NERVOZNIH, KOŽNIH, in KRVNIH MOŠKIH in ŽENSKIH BOLEZNI. Jaz ne varujem v jDolovičarstvo pri zdravljenju mojih bolnikov. Niti nisem zadovoljen, da bi samo nekoliko pogledal bolnika ter mu napisal recept za zdravila. Jaz hočem jdraviti mojega bolnika na vse načine, o katerih sem gotov, da mu bodo pomagala v njegovi bolezni. Ako zahteva njih bolezen več načinov zdravljenja, jih bom jaz gotovo zdravil tako, .v mojem uradu. En sam obisk vas bo prepričal o moji zmožnosti in spoznali boste zakaj je moje zdravljenje uspešno.
TELEGRAM
I Član naše tvrdke Gosp. LEO. STRUKEL nam je sporočil po-! toni kabelgrama, DA JE PREJEL IN RAZSPOSLAL IZ LJUBLJANE VSE ZABOJE (BAKSE), ki so nam bile izročene do 17. janu-arja 1920 in so bile odposlane v Jugoslavijo na parniku "Argentina".
Druga pošiljatev odhaja 30. Marca 1920. Na roki imamo veliko število zabojev za Jugoslavijo in kdor od rojakov nam pošlje svojo bakso do 20. APRILA 1920, bo odšlo vse z tretjo pošiljatvijo. Gosp. Leo Strukel bo počakal tako dolgo v Jugoslaviji, da bo preskrbel točno razdelitev od nas poslanega blaga.
Vsak rojak naj torej hiti, da čimpreje pomaga svojim dragim [ v Starem kraju.
Teža (bakse) zaboja od 10 do 1000 funtov, cena za voznino 14c | na funt.	Pozdrav!
STRUKE L & HORAK
EROPEAN TRADING & EXPORT COMPANY. 1 88 Ninth Ave. Cor. 16th St. •	New York. N. Y.
Tel. Chelsea 3966
^■■»»■■■■»■OTroBBBBlMaBBBaHBaBBBBag^BIBBBBBBillBBBB |"BBBBBBBBBBBB9BBBBBBBBBBQBBBBBBBBflBflBBB9BBBBESSBiBS3BQ
! Vsaka oseba, kateri sem popravljal zobe
Zapusti moj urad z najbolj popolno izdelanim modernim zobozdrav-niškim delom v. svojih ustih. Rabljeni so bili najboljši materiiali. I, in vse delo je POPOLNO do vsake najmenjše podrobnosti — drutra-j. če bi jih jaz ne dejal v usta, temveč bi jih še enkrat prenaredil. — I To vam jamčim!
Dr. H. MEHLING
ZOBOZDRAVNIK
| 2209 Ontario St.	En block od Market House
Vogal Huron Rd. Clevelnnd. O............"Pri Veliki Uri"
Odprto zvečer in ob nedeljah dopoldne.
L	("Mi govorimo vaš jezik",)
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
| Črtica. — Spisal Pavel Perko.
I.
Bil je debel in nekoliko zabu-I hel v obraz; počasne, malo ne-| okretne hoje in oblečen v debelo a hodnično srajco, ki je bila ved-| no tesno napeta ob mesnatih g lakteh.
Tak je bil Rogljanov Janez. | Pri sosedih ni bil priljubljen. S Bil je preveč samosvoj in pre-1 malo odkritosrčen.
Kolikrat je hodil pred svojo
I	hišo gori in doli, gledaje v tla
II	in mrmrajoč sam s seboj. Vča-j! sih je postal ter pogledal okrog S sebe skoro boječe, ali ga kdo B vidi ali ne.
In ko ni bilo nikogar, je šel 1 za hišo na vzvišen kraj ter od j tam meril z vajenim pogledom ^ | prostor okrog sebe. Trata in 1 polje in vsa posest njegovih soji sedov daleč okrog mu je bila j j znana. Vedno je računal s 'paril celami" in vedno ugibal, kako j bi si prikupil še kaj sveta ali pa ga zamenjal s sosedom v svoj j dobiček . . Sosedje so ga pozna-■ li in pravili, da ni dobro spuščati se v kupčije z njim . . .
In res se ni zlepa našel kdo, ki bi bil hotel stopiti z njim v resna pogajanja.
Takrat je umrla soseda Bolan tačka. Bila je vdova, ki je imela za rajnim možem majhno hi-; šico in nekaj parcel sveta okrog j vogla. Zapustila je hčer Ano, i ki jp bila že bolj v letih. Ta je b i torej postala za njo lastnica hi-fi šice in nekoliko sveta. Sosed i Bende pa je bil Anin boter in " ob enem postavljen kot varih ■: njenega premoženja. S j Tedaj torej, ko je umrla sta-" ra Bolantačka, je Rogljanov Ja-i nez mislil takole: Sosed Bende a ima zelo malo sveta okrog svoje a hiše, na eni strani komaj toliko, S | da kap bije na njegovo. Sedaj i bi bila prilika, da Bende kupi s i nekaj sveta od Ane Bolantače-| ve. Stara je bila svojeglavna p in ni hotela prodajati sveta; mlada bo menda boljša . . No in
1
i saj je Bende boter njen . .
Potem je mislil Rogljanov Ja-S nez nadalje, da bo — no, da bo i čez leto in dan Bendevina itak g njegova. In bolje bo, da se ob i hiši drži nekaj sveta. Iz tiste-■ ga sveta in iz hiše bi se dalo i kaj napraviti. . .
In Janez je čez dalje hitreje i stopical okrog svoje hiše ter se s gladil po napetih laktih. Za-a buhlo lice mu je gorelo, v očeh s pa se mu je bliskalo veselo u-panje . , .
"Če bo le mlada hotela kaj sli šati o kupčiji?!"
Ta misel ga je zaskrbela. In nehote je zapičil konce prstov globoko v rokave svoje srajce, da se je izvalovila debela koža pod njimi.
Dokler je živela stara Bolantačka, se je držala Ana njenih besed kakor evangelija in ker stara ni bila za prodajo, seve, tudi mlada ni bila. Sedaj pa, ko je stara mrtva, menda ne bo težko pregovarjati ... In Bende —, slab boter in slab mož bi moral biti, ko ne bi imel toliko moči, da bi pregovoril neizkušeno babnico . . .
| In Janezu je čez dalje lepše I upanje sijalo raz obraza. Oko mu je bliskalo, ko je merilo svet med Bendetom in Bolanta'ckino hišo. Misli pa so mu hitele v prihodnjost — in vesele misli so to bile T .
Na Dobračevi je zazvonilo. — Tužni glasovi zvonov so se razlili čez ravan in ljudje so rekli: "Bolantačka je umrla; jutri jo bodo zakopali."
Rogljanov Janez je dvignil glavo. Malo je postal in obraz se mu je zresnil. . . V tem tre-notku pa je tudi sosed Bende prišel mimo vogla. Vjela sta se z očmi.
"Je umrla!" zaklical Janez in z glavo pokazal proti Bolanta-čevi hiši.
"Umrla —" je dejal Bende in se počasi približal Janezov] meji.
"Veš, kaj sem premišljeval," je začel Janez — "stara Bolantačka, Bog ji daj mir, je bila dobra ženska, a zelo trdovratna."
"Trmasta je bila!" je pritegnil sosed Bende. "Na mar ni pride, kako sem jo obdeloval zavoljo,. sveta, ki sem ga mislil prikupiti. Pa je bila vsaka beseda bob v steno. — Vrag je to, če se mora človek prepirati z ženskami."
"Res je. Toda mlada bo boljša."
"Tudi jaz bi mislil tako . . — Veš, prišlo mi je zopet upanje, da bi se dalo dekle prepfositi in i bi mi prodala tistih par metrov sveta, ob mojem voglu. Da bi človek vsaj toliko svojega imel, da bi kokoš šla brez skrbi okrog hiše."
"Boter si ji in 'čudno bi bilo, da bi je ne mogel pregovoriti. ;Veš ,sosed, ako drugače ne gre, jaz ti prodam polovico parcele tam pod jarkom. Ta svet meji na Bolantačkino njivo. Ako se drugače ne da pregovoriti, potem zamenjaj z njo. Ti ji daš magari par metrov več sveta, ker svet ob jarku je nekoliko močviren. Ona pa naj ti odstopi par sežnjev ob tvoji hiši. Tako bo obema prav. Ona bo imela prav za prav še več sveta pri hiši; a tvoja hiša bo vredna toliko več . . . Kaj misliš?"
"Poskusiti hočem," je rekel Bende po kratkem premisleku, "ko zagrebemo Bolantačko, bom stopil enkrat tja k dekletu in govoril z njo."
II.
Zvonovi so zvonili — zvonili.
Žalosten je glas zvonov, ko ti leži na mrtvaškem odru draga oseba in ko to zvonenje naznanja, da so za ta svet pretr-
POSUTE Sli
Radi raznih zmešnjav, ki so nastale pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo v kronah, bo Jugoslovanski Prometni Urad odse-daj naprej pošiljal denar samo
V DOLARJIH, to se pravi, oseba, kateri vi pošljete denar, bo dobila v Jugoslaviji izplačanih toliko kron, kolikor so takrat vredni ameriški dolarji v Jugoslaviji.
THE JUGOSLAV FOREIGN
EXCHANGE & STEAMSHIP AGENCY 6418 St.. Clair Ave. Cleveland. V
i gane vezi--In čim slajše
i' so bile vezi, tem bolj žalostni so j ;j glasovi .zvonov.
'j Ana se je spominjala skrbi m j
ljubezni rajne matere in "neizre '' čeno bridko ji je bilo pri srcu. ■ Začutila se je samo in zapuščeno od vsega sveta, siroto brezi •! varstva in pravic. Ko je stopi-, | la iz hiše in videla, kako Rog- j • ljan in Bende stikata glave, jo!
je zapeklo še bolj, pa sama ni vedela zakaj. Spomnila se je, kako rajna mati Rogljana ni imela za dovolj zanesljivega in kako je tudi Bendetu tem manj zaupala, čim bolj se je družil z Rogljanom . . In Bende je boter in od gospodske ji postavljen za variha in oskrbnika . . .
Ana se je umaknila nazaj v vežo; soseda je nista bila niti
zapazila. Zvonovi pa so zvonili in se pomeni o materi, zvonovr kadar zvoni mrliču.
Ko pa so zakopali staro Bolantačko, tedaj šele se je naselila v majhno hišico prava samota in žalost! Kako je bilo vse prazno po kotih! Kako se je slišalo le tikanje ure, ker ni bilo nikogar v hiši, da bi bil govoril in motil tišino . . .
Ali trpite radi
Slabega Živčevja, Bolečega Hrbta, Pozabljivosti, Srčne Napake, Slabih Pljuč, Zabasanosti, Vrtoglavosti, Glavobola, Slabega Vida, Slabega Okostja, Raznih Ran, Prehlajenja, Bolečega Grla, Želodčnih Neredov, Iz-pahkov? Ta in še mnogo drugih znamenj so največkrat prva znamenje, da izgubljate zdravje in moč.
Pojdite k pravemu zdravnika .takoj ©b Pojavu.
mnogo ZASTARELIH BOLEZNI, katere so bile zanemarjene ali nepravilno zdravljene so mnogokrat ozdravljene pri meni. Kar sem storil za druge, storim lahko tudi za vas. Jaz vas bom natančno PREISKAL in vam odkritosrčno razložil, kaj mislim o'vašem stanju in ako ga lahko ozdravim. Akoravno ste se že drugod zdravili in niste našli uspeha, neglede, kako dolgo že bolehate, PRIDITE K meni. Ako vas je kdo napačno zdravil, nikar ne obupajte, bili ste sami krivi, ker ste se podali k napačnemu zdravniku.
Jaz sem uspesno
Nove in zastarale bolezni kot so, Krvni, Kožni a!i Nervozni Neredi, Želodčne, Črevesne in Ledvične Nadloge, Revmatizem, Bolečine v Hrbtu in Sklepih, Glavobol, Zabasanost, Vrtoglavost, Izpahke ali Prehlajenje v Nosu ali Grlu. NE ODLAŠAJTE, POSVETUJTE SE TAKOJ Z MENOJ.
AVTORIZIRAN KAPITAL $500.000.00
SLOVENSKO STAVBINSKO IN
POSOJILNO DRUŠTVO 6313 ST. CLAIR AVENUE 6313
— Plačuje 5% obresti. —_
Najboljši čas. da vložite svoj denar v napredno slovensko podjetje.
Denar je varen, dvigniti ca morete vsak dan.
Zavod jc pod strogim državnim nadzorstvom.
Uradujemo tudi zvečer, ko imate čas in pogovoriti se morete v svojem materinem jeziku.
Kadar prodajate, ali kupujete posestva, oglasite sc pri nas za svet.
Vlagajte svoj denar tam. kier boste lahko dobili pomoč v slučaju podpore. Naš zavod jc za slovenske in hrvatske delavce — od njih tudi pričakujemo so-delovania.
SLOVENSKO STAVBINSKO & POSOJILNO _________DRUŠTVO. _____
NAZNANILO,
Je dobro založen s popolno vrsto ZDRAVIL, kakoršne zahtevajo r|zne bolezni in tako imam pri rokah zdravila, o katerih som gotov, da so čisti in pravilno močni in vem dobro kaj uživajo moji bolniki.
Sestoje iz najnovejšega ELEKTRIČNEGA, ZDRAVNIŠKEGA in MEKANIČNEGA APARA-TUSA, o katerih imam popolno znanje in skušnje i potom njih dobivam največji uspeh.
KONCEM USPEM sTEJE
moje električno zdravljenje in direktno vbrizgavanje SErumov, vaccinov in bacterinov, katerega se poslužujem vam ZAGOTAVLJAJO dober rezultat. posvetujte se z menoj sedaj. NE ODLAŠAJTE NA jutri..
URADNE URE:	— ~	-s	OB NEDELJAH:
Od 9. ure dopoldne |1tm	| \T Od 10 ure dopoldne
do 8. ure zvečer. £L#JL O JUakC? J!« i/'W CSLJL W do 2. ure popoldne.
647 Euclid Ave. drugo nadstropje ' Cleveland, Ohio.
nad "new idea"	republic building.	POLEG STAR
pekarno	GLEDALIŠČA
Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva kupila ME- [jj| SARSKO obrt od g. JOS. DROBNICA. Ker ste bili pri || njem dobro postrežem toraj bodeva midva še podvojila to IM v prid našim odjemalcem. Ker sva oba izučena v mesarski p obrti naj se cenjeno občinstvo v vsaki priliki obrne do naju, jffl ker midva bova drage volje storila vse kar spada v mesar- ^ sko obrt, toraj se najsrčneje priporočava da nas v največ- || jem številu obiščete na kar vam bova hvaležna.	ffl
Za hitro postrežbo, čistost in sveže meso jamčiva
eRCl&ZUPM 1
#6727 St. Clair Ave.
MESNICA.
RABIMO --- ŽENSKE, ženske za čistenje; moderna tovarna. Stal i no delo. 44 ur na teden. Plača $17.00. THE RI€HMAN BROS. CO. 1600 East 55th Str.
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
APRIL 6th, 1920.
Nadaljevanje iz 2. strani nikov ljudstva je delovati na to,
je tukaj revež. Imamo samo| med našim narodom nešteto po-! habljencev, kateri so brez dela; in kruha. Zdravje in zmožnost; za delo jim je pobral bogatin,! za plačilo ga pa odpustil. Kam| zdaj? V stari kraj? Ce ima člo-l vek koga, že še gre. Gorje pa tistim, kateri -nimajo nikogar. To so živi mrtveci.
Delavec je velikanska produktivna sila. Kamor pogledaš vidiš povsod dela delavske pridnosti. Njihovo delo žanje priznanje, oni sami pa zaničevanje/ Podjetniki, katerim so služili in pustili vsa svoja leta, jih meče-j jo na cesto. Država, katera bi' morala biti varovanka delav-! stva, se ne briga zanje. Kako j tudi, brigati se za ubogega delavca? To se po današnjih na-: čelih ne izplača. Če ima kdo sre'co, da je bogat in se mu kje j kaj pripeti, tedaj je vse po kon-i ci. Deluje diplomacija, vojno i ladjevje, sila in ves aparat, da se dobi zadoščenja. In 'če se to dogaja v okviru naših držav, je milica, so šerifi in ves vrag za brambo posameznikov. Če pa delavci pfeginjajo v stotinah in; tisočih vsled pomanjkanja, tedaj ni nobenega zraven.
V naših državah imamo pen-i zijoniste, to so tisti vojaki, ka-; teri so bili tako srečni, da so i-j meli priliko imeti orožje v ro-t kah v času vojsk. Za te se skrbi po očetovsko, brez ozira na to, kaj je posameznike pripeljalo' do tega, da so postali vojaki. Brez ozira na to, ali so s svojo službo komu koristili ali ne. Samo da si bil vojak, pa uživaš do-j brote držav.
In kdo so vojaki? Delavci? Ne. Oni niso druzega, kakor pazniki, ki k večjem varujejo, da delavstvo namoteno dela, če hočejo nagajati zunajne sile. Oni torej ne delajo, pač pa delajo delavci. Če bi se že delavstvu ne dalo prvenstvo med njimi naj bi se vsaj ravnalo jed nako ž njimi. Ampak to se ne godi in se ne bode, dokler bode delavec nezaveden.
Dokler bode delavstvo hodilo za gospodo, za tisto gospodo, 'katera jih skube, tako dolgo ne bode rešitve. Dokler bodete dopuščali, da vam bodo drugi delili kruh, tako dolgo bodo od starosti oslabeli delavci, reveži umirali od pomanjkanja.
Dolžnost države je, skrbeti za delavstvo. Dolžnost zastop-
il»llll»liilii|iil»!.iHiii!i|ii|a|ii|«|ii|a!ii|ii|iiM|ii|»|iTj«|i ilB]iil«liilBliil»liil«liil«l!i'»'N'«liif«aiWlii»IiiialiilB]|
NAŠIM NAROČNIKOM V PA.
SPOROČAMO:
da se preskrbi reveže na stare dni. Dolžnost podjetnikov je, dati vsaj mrvico velikanskih dohodkov za delavstvo. Delavec, kateri služi povprečno po štiri, pet dolarjev na dan, napravi za svojega gospodarja najmanj dva krat, to je osem ali deset dol. In če dela trideset let, tedaj zasluži za gospodarja okroglo najmanj osemdeset tisoč dolarj. Ta denar se v podjetjih zelo visoko| obrestuje. In ko bi dobil delavec1 od teh tisočev vsaj triodstotno obrestovanje, tedaj bi dobil na leto — 24 sto — dolarjev. In to bi zadostovalo v danih razmerah, da bi shajal. Če pa hoče podjenik, da mu država pomaga pri teh uplačilih, naj napravi pogodbo z državo. Nič ni lažjega, kakor uveljaviti zakone, kateri pridejo prav boga-
Starostno zavarovanje je pereče vprašanje, katero se bode
NAZNANILO.
Članicam društva "Planinski raj" posebno še tistim, ki niso| bile navzoče pri zadnji mesečni seji, naznanjam, da mora plačati vsaka članica, ki se ne udeleži, veselice dne 11. aprila $1 v dru-j štveno blagajno, da se s tem po-; krijejo društveni stroški, ki; čimdalje bolj naraščajo in ne zadostujejo desetke, katere plačujemo mesečno. Zatorej prosim vse članice, da ta sklep u-poštevajo in prinesejo na prihodnjo mesečno sejo $1, ako jim razmere ne dopuščajo udeležiti; se veselice. Sklenjeno je bilo tudi, da se ne bo sprejelo od nobene članice asesmenta ako1 ne plača v blagajno dolo'eeno1 svoto radi odsotnosti na veselici. Cenjene sestre udeležite se torej veselice, in ne pozabite prinesti s seboj društvenih znakov.
Tajnica. j
moralo rešiti še v okviru tej družbe. Vsaka stvar trpi le en j čas. Prav tako je z delavstvom. Stoletja že gleda in trpi. Čas je, da se pravica za vse razširi tudi na delavstvo tako, da jo bode vsaj mrtvico deležno. Suž-nost v prvotni obliki je odpravljena — delavec, nastopi tudi proti sužnjosti v sedanji obliki, katera je v bistvu jednaka prejšnji, v dejanstvu pa brez primera nesramnejša.
cijo? Zato, da bi njegovi čita-telji mislili, da je bil Bugšeg "magaciner" in da so ga najbr-
že zalotili pri--Stvar je pa
taka: Bukšeg nima v skladiščih prav nič opraviti, pač pa Jovan. Katerega, torej misli Večerni List spraviti spraviti
na vislice? Nam se zdi, da ne
»
enega ne drugega, ker ne bo
Novice iz domovine.
Delovanje - socijalista Bukšega se bo pregledalo.
Ta je lepa! Sodrug Bukšeg je bil minister za prehrano in sedaj javlja ljubljanski dopisni urad, da se bodo skladišča tega ministrstva, ki jih je vodil duhovnik Jovan, pristaš SLS, pregledala. Večerni List napravi iz vesti senzacijo, češ, delovanje Bukšega se bo pregledalo. Zakaj napravi iz te stvari senza-
*--D
Cenieni doktor Albert Ivnik:—
V dolžnost si štejem, da se vam zahvalim, zakaj sedai sem nreoričan. da je vaš način zdravljenja nenrekos-liiv.
Po mojem lastnem prepričanju sent sprevidel, toliko, da moje noee. katere so bile vedno zelo utrujene, so zopet postale lahke, kot nikoli preje.
Torej cenjenim rojakom pa zelo priporočam, posebno tistim, ki iščejo kake zdravniške pomoči, naj se z zaupanjem obrnejo na doktorja Kiro-praktike Alberta Ivnik-a na 5506 St. Clair Ave., ker prepričan sem. da ako vam še ni nikdo pomagal, on vam bode gotovo. Poskusite, edino to vas bode prepričalo.
Doktor, to lahko priobčite v list. ako vas je volja.
da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik za Pa. in W. Va.
Gospod JAMES GORJUP.
On je pooblaščen pobirati naročnino za "Enakopravnost", kakor tudi vsa, v tiskarsko stroko spadajoča dela in je pooblaščen zdajati pravomočna potrdila.
Najprej bo obiskal naše rojake po naselbinah W. Moreland, Washington in Allegheny Co.
Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo v vseh o-zrih, kar najbolj mogoče na roko in mu pomagajo pri njegovem delu do uspeha.
Upravništvo.
ll»lllllllll»IIIIBIIII«llll«llll»|ll|»lHI»|ll|»|llf[ll|"|ll|"|l
fffii ilili ilSli ilifi ilSli ilSli trill iTSTi i) »Ti iTSTi ilili iliri ilili
Tel. Central 3596 W
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
5805 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland, O.
S poštovanjem Vaš udani
FRANK PREVEČ. 964 Addison Rd. Cleveland, Ohio.
Pošljite v staro domovino
DENAR
SEDAJ
l
TISKOVNA DRUŽBA ENAKOPRAVNOST — LAST 200 DELAVCEV - DELNIČARJEV — je ustanovila JUGOSLOVAN SKI PROMETNI URAD ali Jugoslav Foreign Exchange and Steamship Agency, Inc., da bodo zamogli rojaki dobiti potom tega delavskega podjetja vse potrebne informacije glede pošiljanja denarja in prodaje prekmorskih voznih listkov ali šifkart.
JUGOSLOVANSKI PROMETNI URAD je inkorporiran po postavah države Ohio, torej je pod državnim nadzorstvom, je pod bondom ter je v zvezi z enim najmočnejših denarnih zavodov, AMERICAN EXPRESS CO., katera družba ima po vsem svetu svoje filijalke ali podružnice. Ima $18,000.000 kapitala, s katerim JAMČI VSEM ODPOgILJATELJEM DENARJA ZA SIGURNO DOSTAVO ROJAKOM V STARI DOMOVINI. Ustanovila bo tudi 65 bančnih zavodov v Evropi, kakor tudi v Ljubljani, Zagrebu in sploh v Jugoslaviji. Zato je denar poslan po posredovanju našega podjetja jamčen
1.	PO AMERICAN EXPRESS CO.
2.	PO JUGOSLOVANSKEM PROMETNEM URADU KOT KORPORACIJI IN
3.	PO TISKOVNI DRUŽBI ENAKOPRAVNOST, ki je last ameriških slovenskih delavcev.
Zato, če nameravate poslati denar svojcem, smo vam vedno na razpolago ter vam bomo postregli, kakor delavec delavcu.
ZA NADALJNE INFORMACIJE PRIDITE ALI PA PIŠITE NA
\
jugoslovanski Prometni Urad
JUGOSLAV FOREIGN EXCHANGE Incor. 6418 St. Clair Ave.	Cleveland, O.
AKO STE ŽE NAVELIČANI NEPRESTANEGA
menjavanja dela pri čemur zgubljate čas in denar pojdite k
GOODYEAR
kjer se vam nudi stalno delo skozi celo leto. Dobra plača pri delu od kosa in prilika za napredovanje.
DOBRE DELAVNE RAZMERE IZOBRAŽEVALNE PRILOŽNOSTI.
Posebna priložnost za neizučene moške v dobrem zdravju. Zgla-site se pri: Tovarniškemu naje-mevalnemu oddelku
THE GOODYEAR TIRE & RUBBER COMPANY. AKRON, OHIO.
vzroka. Ali kdor ne pozna razmer, bo stvar sodil napačno. To je namen te senzacije, v katerih tiči velik kos zahrbtne hinavšči-nfi in politična nepoštenost.
IBB
Novq poslovanje
American Ever
Ready Works
Daje mošim priliko izučiti se v delu pri
Storage Battery
po vladajočih plačah Dobra prilika za napredovanje. MI RABIMO 500 MOŽ
za naša nova poslopja. Z glasite se
AMERICAN EVER READY WORKS
West 117th & Berea Rd.
82—86
CRATERS TEŽAKI
POMAGAČI PRI FURNA-ZIH, MOLDERJI MEDENINE (Brass) COREMAKERS
RELIABLE STOVE COMPANY
Div. American Stove Co. 1787 E. 40th St.
82—86
MOSKI
za sestavljanje STALNO DELO SKOZI CELO LETO.
V začetku vam damo 55 centov na uro in vas plačamo eno uro več na dan, kot nagrada.
Čez kakih par dni zaslužite že lahko od $6.50 do $8.00 na dan pri delu od kosa. Zglasite se
THE DAMASCUS BRAKE BEAM Co.
1020 LONDON RD.
Vzemite St. Clair karo, zaznamovano London rd. ali pa vze-mitl Euclid karo, do Ivanhoe Rd. in stopajte proti vzhodu do London Rd.
81—82
TEŽAKI Delavci za skladišče
IN
MOŠKI
ZA LAHKO DELO V TOVARNI
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačamo v gotovini takoj .Simon, zanesljivi prekupčevalec, soba 216 Len ( noxBldg.,, drugo nadstropje. Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odprto do 6. ure zvečer.	x
NAZNANILO.
Članom dr. L. N. Tolstoj, št. 26. SSPZ se naznanja, da se po bira izvanredna naklada po 50c na prihodnji seji 4. aprila. Naklada je razpisana iz glavnega urada ter bi bila morala biti pla čana že na zadnji seji, ker pa sem dobil obvestilo prepozno, se bode pobiralo na prihodnji se^ ji. Vsak član naj to upošteva in plača naklado na seji ali pa pri tajniku na domu.
John Bohinc, ta j.
OSBORN MEG, CO.
5401 Hamilton Ave.
81—83
FILE BENCH GRINDERJI, MOLDERJI in TEŽAKI
Dobra plača in stalno delo.
Electric Vacuum Cleaner Co.
INVANHOE RD and
EUCLID AVE.
TOOL MAKERS POMAGAČI
IN
TEŽAKI Dobre ure in dobra plača.
PRIDITE PRIPRAVLJENI ZA DELO.
THE HYDRAULIC Pressed Steel Co.
VZEMITE E. 55th ST. KARO
DEKLETA
BARVE, LAKI IN OLJE.
Pozor rojaki! Imate priliko naročiti vsakovrstne barve za hišo, znotraj in zunaj, po tovarniških cenah. Družba, katero jaz zastopam, izdeluje že mnogo let različne barve,katera potrebujete za vašo hišo. (Dobite mešane barve, ali pa lead in olje). Ako hočete naročiti, pišite ali pa pridite osebno k meni.
PURITAN OIL & PAINT CO.
FRANK GLAVICH, 1531 E. 70th St. zastopnik. Pisma naslovite direktno na mene, ali pa na družbo

NAZNANILO:

ZA LAHKO IN CISTO TOVARNIŠKO DELO.
Dobra plača. Osem in pol ur na dan. samo pol dneva v soboto. Mi se nahajamo blizu E. 55. ste in St. Clair Ave. kar.
The Osborn Mfg. Co.
S tem naznanjam slavnemu občinstvu v Collinwoo-du da še vedno prodajam hiše za trgovine in privatne hiše, zavarujem proti ognju hiše in hišno opravo, kakor tudi skladišča, in sploh vse, kar se da zavarovat proti ognju.
Se priporočam
Joseph Zajec,
15605 Waterloo Rd.
Collinwood, O.
5401 Hamilton Ave.
81—83
300
Moških, žensk in Deklet
za našo novo tovarno.
PUNCH PRESS Operatorji MARCHINE Operatorji ALUMINUM Polišerji TRUCKERS NADZORNIKI POMAGAČI PRI furnazih. INŠPEKTORJI POMETAČI.
DNEVNA PLAČA IN OD KOSA.
VSE DELO STORJENO PREKO 48 UR, PLAČAMO ČAS IN POL.
DO HYDRAULIC AVE.
81-
-84
CLEVELAND METAL PRODUCTS COMPANY.
1135 IVANHOE RD.
E. Cleveland ali Euclid Village kara, do Ivanhoe Rd. pojdite proti severu. Ali St. Clair Ave. kara do Ivanhoe Rd. pojdite proti jugu.
80—81—82
NAPRODAJ JE
hiša in 4 loti; celo zemljišče je 160 čevljev dolgo in 144 čevljev široko; 2 krave, 2 teleta. Lep« prilika za Slovenca ker je zraven šola in več tovarn. Katerega veseli, naj si pride ogledat.
JIM ROBICH, E. Gollar St.	Euclid, O.
IŠČE SE STANOVANJE, 3 ali 4 sobe, za dve osebe. Kdor ima aH k« imel do 10. Aprila, naj pev« r u-pravništvu tega lista.	(69—74)
PRIPOROČILO.
Slovenskemu občinstvu se Driooro-čam za obila naročila za paDiranje stanovanj. Delo dobro in solidne cene.
ANTON COLARIČ. Expert Paperhantrer
6009 St. Clair Ave.	No. 88
IOEXOE
MOLDERJI' TEŽAKI in Pomagači
Dobra služba — Stalno delo SKOZI CELO LETO TUDI
ŽENSKE za lahko delo.
Preskrbime vam stanovanja in dovolj zemlje za obdelovanje vrta. 50c na uro kot začetek. Kasneje zaslužite lahko do $8.50 na dan. 10. urni delavnik Zglasite se pripravljeni za delo ali pa nam pišite.
Pittsburgh Valve & Fitting Co.
BARBERTON, O.
82—104
3oaoE=aoe