k79
j^aja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto
I .   „ripredpoldno ter stane  po poŠti prejeraana
f,«'oorici na dom poSiljana:
l^leto.......13 K 20 v, aH gld. 6-60
«1 leta........6  » 60  ,   »    »   3-30
jetrtleta......  .   3   » 40  »   *    »    1-70
posamiCne Številke stanejo 10 vin.
(S O č A " ima naslednje izredne^riloge: Qh jaoj»«, s ieta »Kažipot po GoriSkem in Gradiščanskem" in
r«*t)ot po IJubljani in kranjskih mestih", dalje dva-
L"T letu „Voini red železnic, parnikov in poštnih „« ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". jfjročnino  sprejema Hpravništvo v Gosposki ulici
! T> 7 1. nadstr. v, »Goriški  Tiskarnic  A. Gabršček.
L iarotiia brez doposlane naročnine se ne oziramo.' Oglasi in poslanice se raSunijo po Petit-vrstah če ^o 1-kiat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ^ Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — ^geklan^ in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za $0 in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
V Gorici, v sredo dne 3. oktobra 1906.
Tečaj XXXVI.
»Vse za omiko, svobodo in napredek U   Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. tačUtr. Z urednikom je mogoč; govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništ vo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase Je plaCatl loco fiodca.
Dopisi naj se poMljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h' ali gld. 1/60.
»Sočac in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Loban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Talafon il. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljaveo) tiska in zal.
Javni shod v Cerknem,
V  nedeljo ob 2. pop. je bil v Cerknem \m Jurinanu napovedani javni ljudski Sghod, kateri so sklicali tamošnji naprednjaki [jnui, — Dasi ni bilo drugega vabila nego v jSoži" in »Primorcu", vendar je došlo nad jO mož, med temi do 40 socialistov pod iTodstvora sodr, Kristana iz Idrije. — Iz (Gorice so prišli štirje gospodje: A. Gabršček, [R, Konjedic, dr. Levpušček in dr. Puc.
Shod je otvoril tehnik g. Brelrh in predlagal predsednikom podžupana g. Vincenca Roj c a, podpredsednikom drugega podžupana; Uisovalec je bil g. Brelih.
Dnevni red je obsegal tri točke: 1. Občinsko gospodarstvo. — 2. Železnica Idrija-Sv.^Lucija. — 3. Kaj hočemo?
K pi.i točki je govoril najprej gosp. V. Roj c tako-le:
Cenjeni občani!
V   teku zadnjih let ste imeli priliko, prisostvovati raznim shodom, pri katerih so se obravnavali in razmotrivali razni predmeti, ki so se več ali manj, včasih pa tudi popolnoma nič, tikali nas Cerkljanov, posebno pa te m cerkljanskih davkoplačevalcev.
Današnji shod, cenjeni občani, pa se nfeje od prejšnjih shodov, v prvi vrsti v tem, da se pogovorimo o stvari, ki nas davkoplačevalce najbolj zanima, oziroma katera bi aas v prvi vrsti morala najbolj zanimati.
Mesce in mesce se že slišijo razni glasovi in razširjajo različne govorice o občinskem gospodarstvu v našem županstvu, s katerim so razun nekaj žalostnih izjem, vsi občinarji skrajno nezadovoljni, vendar so vse .te govorice ostale brez pravega vpliva, ker to bile izrečene le v gostilnah ali pa po zimi m gorki peči.
Prišel pa je čas, in škandalozne razmere v občinskem svetu nas k temu neljubemu koraku naravnost silijo, da posežemo enkrat javno v to sršenovo gnezdo, če tudi nekaterim sršenom ne bode prav, ki sedaj narno srkajo v varnem zavetju s trudom na-
brani med, katerega so davkoplačevalci skupaj nanosili.
Razen pravice, voliti si voditelja občinske uprave, imamo davkoplačevalci le malo drugih pravic, ki bi nam dajale priložnost/ posegati v upravo, ki se tiče naših splošnih koristij in dolžnostij. Zato pa je potreba, da vsaj te pravice, ki jih imamo, dobro izkoristimo in izrabimo in da se izvoljeni starešine zavedajo teh svojih pravic in urejajo z županom na čelu vse zadeve, ki se tičejo blagostanja nas občinarjev.
Ni mi namen, razlagati in govoriti, kako so bili izvoljeni in kateri starešini so bili v prejšnjih dobah na krmilu občinske uprave, ker to je nam itak že vsem znano, poglejmo le, kako so se oni v tem Času obnašali, oziroma kako bi bili oni to morali storiti.
Ne pade cela krivda raznih neuspehov na te starešine, in jim tega tudi ne maram tukaj očitati, ker vsi poznamo in razumemo položaj, da tako starešinstvo dela le sklepe v zadevah, ki jih jim predloži župan, kateri je v resnici pravi in pri nas lahko rečem absolutni gospodar, in z ozirom na to veljajo moje besede v prvi vrsti njemu, kateremu se pripisujejo skoraj vsi nevspehi, radi katerih je, lahko trdim, nezadovoljnih velika večina naših davkoplačevalcev.
Naravnost velikansko je število blamaž, ki jih je sedanji župan napravil v tem času, ko pri nas pašuje, in žal, da mi je premalo odmerjenega časa za to, da bi vsak posamezni slučaj po zasluženju ožigosal, zato se tudi omejujem le na nekatere posamezne slučaje, ker upam, da za druge že dobi zasluženo plačilo. Usoda je namreč hotela, da imam sedaj priliko in tudi si to prištevam v svojo dolžnost, natančno preiskati ob tej priliki njegovo delovanje, katero ga postavi šele pred pravo luč!
Da je on kot župan splošno nepriljubljen in da je izgubil ugled in spoštovanje celo pri svojih najožjih pristaših, in celo pri onih, ki so ga posta "i na županski stol, o tem nam priča najborj pismo, ki nam ga je izročil pred zadnjo volitvijo sedanji starešina, ki v njegovi stranki zastopa eno prvih mest.
Iz tega pisma posnemamo le nekaj odstavkov,  sicer pa je pismo  vsakemu, na raz-
polago, kdor bi se zanj zanimal. Tako piše ta starešina županu: »Žalibog, da priznavamo moža kot tacega na čelu občine in stavimo vse zaupanje v njega, ki pa ni vreden biti k*t tak zaradi njegovega obnašanja."
Povod temu pismu so dali stroški, ki jih je pisec imel pri agitaciji ob priliki občinskih volitev leta 1903. in katerih povrnitev zahteva sedaj od župana. Zanimalo bode cenjene zborovalce vedeti, pod kakšnimi pogoji je bil pripravljen naš župan povrniti temu starešinu zahtevanih K 23*70. Preberem tu doslovno besede iz županovega pisma, ki je
istotako  vsakemu   na   razpolago.......    „Pri-
pravljen pa sem, da porazumno z drugimi starešinami Tebi stroške povrnem, ker Ti do sedaj nisi imel od prejšnjih volitev nobenih koristi in ne obveznosti.
Če pa bi od drugih dosedanjih starešin ne hotel nobeden ničesar prispevati — bodi tudi da sem pripravljen Ti sam te stroške povrniti, to pa le glede na ozir stranke in skupnega dogovora pri Kobalu dne 9. t. m., nikakor pa ne glede na svojo osebo, ter da mi radi tega oddaš svoj glas, (namreč pri volitvi župana dne 30. julya 1906. Opomba uredit) oziroma da druge k temu  ne odsvetuješ."
Ilad bi prečital še neki drugi odstavek iz pisma, ki je bilo spisano kakor odgovor na to županovo pismo, vendar ^<ga ne storim z ozirom na pisca samega, ki priznava sam ob koncu odstavka, d* je to, kar piše: »neizogibno kaznjivo, ako  stvar pride v javnost."
Še več, cenjeni zborovalci! Župan Kosmač ni utaknil'¦ ega pisma le mfrno v svoj žep, ampak je prenesel še hujša očitanja v javnem prostoru, ker ravnoisti pisec mu je očital: „Ti »Cimala" nimaš več pravice do županstva, in po postavi tudi ne moreš in ne smeš več biti za župana izvoljen."
Vprašam Vas, če so stvari res take, in župan jih sam s svojim molčanjem potrjuje, ali je sploh še mogoč on kot župan in ali moramo res še izvrševati njegove odredbe, če po postavah, veljavnih v Avstriji, sploh ne more biti več župan? j           Poživljam in kličem ga danes javno b
tega mesta,  da naj v najkrajšem času uredi
to zadevo, naj sijajno ovrže to očitanje, ker vsakemu poštenemu Cerkljanu bi bilo v sramoto in veliko ponižanje pred celo javnostjo, da imamo župana, kateremu se očitajo stvari, ki so naravnost v nasprotju z obstoječimi državnimi zakoni.
Razumljivo je, da tak mož, ki se mu take reči očitajo, tudi občinskih stvari ne more voditi v pravo zadovoljuost in korist občanov, to nam ravno priča splošno nezadovoljstvo proti njemu in razni posamezni slučaji.
Kako je sedanji župan v zadnjih dveh volilnih dobah predrznil si izrabljati svojo moč, da je delil svojo oblast z dvojno mero, ter oškodoval njemu nepriljubljene osebe, naui jasno kažejo zelo pristranske tožbe, katere je v zadevi občinskih zemljišč naperil samo proti onim občiuarjem, ki slučajno niso trobili v njegov rog.
Pri teh pravdah, ki bo bile precej zavite, dolgotrajne in drago, se je za malovreden kos občinskega zemljišča riskiralo velike svote, katere bi se bile morale izplačati iz občinske blagajne, ako bi se bili stroški prisodili občini. Omenjam pred vsem dolgo pravdo proti posestniku Francu Makucu, v kateri se jo Šlo za majhen, za občino neporaben prostor pri hiši. Tožilo se je omenjenega posestnika, kateremu seje brez potrebe povzročilo velikanske stroške, med tem ko se je pustilo druge 'ib-činarje v mirni posesti vživati razne več vredne občinske parcele, izmed katerih je jedno neki posestnik še celo mirno in nemoteno prodal. Iz istih »zrokov se je razvila dvomljiva pravda proti Matevžu Laharnarju z Bukovega, katerega je gmotno skoro popolnoma uničil, ob jednem pa se je pustilo druge morda županu bolj priljubljene osebe, da so nemoteno prodajali les z občinskih zemljišč. Ako bi županu res tako ležal na srcu blagor in korist celokupne občine, moral bi jednako postopati proti vsem posestnikom, in ne v imenu občine tožiti in tlačiti samo svoje politične nasprotnike. Pustimo te pravde žalostnega spomina in obrnimo se k pogodbam, katere zna naš župan sklepati.
Izrabil je ugodno priliko, da so mu bivši podžupani podpisali pogodbo, in kupil je od
Grof Monte Cristo.
napisal fllacondre Dumas.
(Dalje.)
Iz glasu mladega moža je zvenela taka gotovost, tako iPKpričanje, da nastane globok molk. Za trenotek se vpro vse * na kraljevega prokuratorja, ki sedi nepremično kakor zadet od strele.                                                    -
»Gospoda," nadaljuje Andrea, »hočem vam dokazati resnost svojih besed."
„Toda," vsklikne predsednik razburjeno, »pri predpre-f^kavi ste vendar rekli, da se imenujete Benedetto, da ste jVota in da je vaša domovina Korzika!«
nPri predpreiskavi sem rekel to, kar sem smel reči, da 1 ne oslabil mogočnega vtisa tega, kar sem pravkar povedal. »Zdaj vam ponavljam, da sem se rodil v noči od 27. na "-• septembra 1. 1817. v Auteuilu in da sem sin kridjevega Prokuratorja gospoda Villeforta. Toda ali hočete podrobnosti? rovem vam jih.
»Luč sveta sem zagledal v ulici de la Fontaine, štev. 28,
sobi, prevlečeni z rdečim damastom. Moj o* * me je vzel na
?°je roke, rekel moji materi, da sem mrtev, me zavil v oti*
I"8«, na kateri sta bili črti H in N ter me  odnesel  na vrt,
Kjer me je živega zakopal."
Vii ,   oza °kWe vse prisotne, ko primerjajo jetnikov mir z vuiefbrtovo zmedenostjo. fs , ..BToda od k«d veste vse te podrobnosti?" vpraša pred-
»Takoj vam povem, gospod predsednik. Na vrtu, na ka-i terem me je pokopal moj oče, je bil to noč skrit mož, ki ga je hotel umoriti in ga že dolgo zasledoval zaradi korziške osvete. Mož je bil skrit za grmom; videl je, kako je moj oče nekaj spustil, se priplazil bližje ter ga zabodel, ko je še zasipal jamo. Moj oče se je ranjen zgrudil, in Korz, ki je mislil, da je hotel zakopati zaklad, je odkopal jamo in našel mene živega. Ta mož me je nesel v najdenišnico, kjer sem bil vpisan pod številko 57. Tri mesece pozneje se je napotila njegova sestra iz Rogliana v Pariš po me, rekla, da sem njen otrok, in me vzela s seboj.
„Zato sem, dasi rojen v Auteuilu, vendar odgojen na Korziki."
Trenotek vlada tako globok molk, da bi bilo dvorano mogoče smatrati za prazno.
»Nadaljujte," pravi predsednik.
»Gotovo," nadaljuje Benedetto, »bi bil pri teh vrlih ljudeh, ki sta me oboževala, lahko postal zelo srečen, toda moje pokvarjeno srce je premagalo vse kreposti, katere mi je skušala ucepiti moja rednica. Raste! sem v slabem in postal zločinec. Nekoč, ko sem preklinjal Boga, da me je ustvaril tako hudobnega, je rekel moj rednik:
„,Ne preklinjaj Boga, nesrečnik; ni te vstvaril iz jeze. Zločin prihaja od tvojega očeta, ki te je posvetil peklu, da si umrl, in bedi, da te ni rešil čudež.4
,,0d onega časa nisem več preklinjal Boga, ampak svojega očeta, in zato sem zdaj govoril besede, katere mi vi, gospod predsednik, očitate; zato sem provzročil škandal, vsled katerega še vedno trepeta cela dvorana. Če je to zločin več, me kaznujte, toda če. sem vas prepričal, da me preganja nesreča izza dneva mojega rojstva, me pomilujte ia objokujte!"
„A vaša mati ?" vpraša predsednik.
»Moja mati je mislila, da sem mrtev; ta ni zakrivila ničesar. Imena svoje matere nisem hotel vedeti; ne poznam je."
Ta hip se iz gruče, ki je, kakor smo omenili, stala okoli neke dame, začuje pretresujoč krik, Id ga zamori ihtenje.
Te ženske se je polastil grozen napad. Morajo jo odpeljati ;*pri tem dvignejo pajčolan, ki je zastiral njen obraz, ter spoznajo gospo Danglarsovo.
Kljub svoji zmedenosti in razburjenosti jo spozna tudi Villefort in se dvigne.
»Dokaze, dokaze l" pravi predsednik. »K verjetnosti te strašne izpovedi je vsekakor treba najeklatantnejših dokazov 1"
»Dokaze?" pravi Benedetto. »Vi hočete dokaze?"
„Da."
»Torej poglejte gospoda Villeforta in nobenega dokaza več ne bodete zahtevali."
Vse se ozre v kraljevega prokuratorja, ki pred ostmi teh tisoč vanj vprtih pogledov omahojaje stopi korak naprej.
Oglasi se dolgo mrmranje začudenja.
»Dokazov hočejo, oče moj," pravi Benedetto; »ali naj jim jih dam?"
»Ne, ne," zajeclja Villefort s trepetajočim glasom; »to je nepotrebno."
»Zakaj nepotrebno?" reče predsednik. »Kaj hočete s tem reči?"                                                                                       ;
»Reči hočem," pravi kraljev prokurator, »da se zastonj branim pred smrtonosno pušico. Da, maščevalna roka božja me je dosegla, gospodje; nikakih dokazov ni treba; vse, kar je rekel ta mladi mož, je resnično."
Mučen molk leži na skpuščini kakor težko breme. ..
»Kako, gospod Vfllefort," vsklikne predsednik, „vi se vdajate halucinaciji? Itako? Človek bi rekel, da vam je ta ne-
Bukovske občine kamnolom, ki mu je donesel j mastne dohodke. Pogodba je bila sicer pravilna, na nobeden način se pa ne more opravičiti in zelo osamljen stoji ta slučaj, da župan sklepa s svojo občino pogodbo, iz katere izvira dobiček za njegov lastni žep, namesto da bi bila deležna teh koristi občina sama. Vsekakor je župan slutil, da železnica ta kamnolom potrebuje, in da se da s tem lepa pa za njega nečastna kupčija izpeljati. Njegova prava dolžnost bi bila, o tem podučiti podžupane Bukovske občine, katera bi se bila morala sama poslužiti te koristi. Ako bi pa tega občina ne bila hotela storiti, morala bi se razpisati javna dražba, katere bi se bil lahko tudi župan udeležil. On je pa meni nič tebi nič izkoristil vso stvar in si na lahek in nelep način pridobil ogromno njemu nepristojno' svdto denaija. Lepo je tiri Na jedni strani toži župan občinarje za ped zemlje, na dragi strani pa mirno vtakne v svoj žep lepo svoto, ki bi morala podpreti že tako preobloženo občino. Priporočam posebno Bukovcem, da ga prihodnjič spet volijo županom, ako imajo Se kak kamnolom, da ga on pograbi.
Sedaj čuti župan sam, da ni delal s takim postopanjem dobička Bukovski občini, in zato jih skuša sedaj pridobiti s svojimi jalovimi obljubami in farbaujem, da ne rečem z lažmi. Začel jim je že iztegati iz niavhe cesto do Hudejužne, in že za gotovo povedal, da je vladal oMjubila, da prispeva polovico k stroškom. Star pregovor pa pravi, da laž ima kratke noge, in *idi te županove farbarije so kmalu izgubile s/ojo naravno barvo. Ko se je pa pozneje vprašalo gospoda okrajnega glavarja v Tolminu o tej zadevi, se je izrazil, da o tej obljubi nič ne ve in da naj v tem oziru šele prosto za podporo. Take objjube so pri našem županu prav po ceni, in najbrže je ni občine, kjer bi jim ne bil obljuboval te ali one stvari, za katero se pa po volitvah navadno še zmenil ni več. — Gotovo bodejo Se vsem cenjenim zborovalcem v spominu znani darovi, ki nam jih je prinesel pred dvema letoma večer sv. Miklavža. Usad za usadom je drčal Čez naše njive in travnike, in škoda, povzročena po teh usadih, je bila za nekatere posestnike usodepolna in občutna. Vlada ima za take škode, povzročene po elementarnih silah, posebne zaloge, da podpira poškodovance, in tudi naši občini je dala zdatno podporo, da se s tem pomaga poškodovancem. Žal, da se ta podpora ni dala onim, katerim je bila namenjena, ampak županstvu, da se je takorekoč prizadete popolnoma opeharilo za ta denar, od katerega prizadeti niti vinarja niso dobili, vse je šlo n9 vem kam, nekateri o tem marsikaj šepetajo. Vrhu tega imamo še stroške s cenitvijo, katere nam je povzročila cenilna komisija, ko je naše usade ogledovala. To vidimo ravno pri zidanju nove ceste t Gorje. Dela se skoro izključno le z rabotami vkljab temu, da je dolžan cestni odbor, katerega j^ehrik je zopet naš »slavni" župan, znatno podpirati stavbo te ceste. Čudno je res, da zna naš župan' tako izvrstno orkrbovati in zidati ceste, ker v prejšnjih časih smo imeli cestne doklade enake, vzdr-
ževati pa se je moral velik del državne ceste iz Ploščaka do Vrševa, in delale so se Se razne druge ceste, pa vendar ni bilo toliko rabot kakor sedaj, ko so naklade iste, vzdrževalni stroški manjši, ceste in poti pa še slabše, in blagajna pa še podprta z denarjem, kateri bi se bil moral med poškodovance po usadih razdeliti. Cenjeni zborovale!! Kakor rečeno, mnogo prav mnogo, takih in enakih slučajev bi se dalo še navesti, ki bi nam prav dobro pokazali bistvo občinske uprave, s katero se nekateri tako radi bahajo, kar pa popolnoma izgine, ako se jo s pravo lučjo osveti. Upajmo, da sedaj, ko ima tudi naša stranka lepo število starešin, ne bode vse teklo po starem kopitu, ampak se bode moral naš župan že privaditi drugačnemu delovanju. Seveda mu to nič kaj ne diši in skuša na vsak način si pridobiti tako proste-roke, kakor jih je imel poprej, ko se je zgodilo skoraj vse po njegovi volji, in gorje onemu, ki se je njemu protivil. Občinski red določa, da morajo seje starašinstva biti najmanj vsake tri mesce. To pa velja le bolj za manjša županstva, za večja pa, kot je naše Cerkljansko županstvo, so potrebne seje bolj pogostoma. Toda poglejmo, kako je pa pri nas sedaj! Preteklo je že nad pol leta, odkar se je vršila zadnja seja starešinstva, izvzemši volitev župana in podžupanov. — Kakor se razvidi iz tega, ni Županu in njegovim pristašen za to, da bi sta-rašinstvo delalo, in kjer starašinstvo nič ne deluje, tam se tudi v korist občine ne more nič storiti. Razne prošnje in vloge ležijo nerešene že mesce in mesce. Zakaj ? Zato, ker se županu ne ljubi sklicati seje in ker on od tega ne pričakuje onih mastnih dohodkov, katerih je bil do sedaj navajen, in s katerimi je tako razkošno razpolagal, da je kar 5 gold. takozvanega ntrinkgeltatt dajal. Če občina trpi pri tem občutno škodo, kaj zato njemu mar I Misli si pač, jaz sem župan, ki ga pa niso starešini izvolili, ampak župan se je, čujte; izvolil sam; misli si: županil botlem tri leta, starešini pa, če nočejo po moji taktiki korakati, naj pa doma ostanejo. — Cenjeni zbo-royalcil Žalibog imamo res v našem starašin-stvu mož, ki se mu pustijo na ta način za nos vleči, kar se je dokazalo pri zadnji občinski seji, ki je bila sklicana pred dobrim mesecem. Naši starešine, ki so v manjšini proti drugim, so.prišli vsi do zadnjega moža. Nasprotnika pa ni bilo nobenega vzlic temu, da je bila na dnevnem redu tudi točka o popravi farnega zvonika,, ki je v nevarnosti, da ga vsaka večja piš lahko podere. Tu se vid' može, ki imajo vedno polna usta lepih pobožnih besed, kadar se v gostilni govori o cerkvi, če je pa treba sklepati o tem, kako naj se jo obvaruje pred resnično škodo in se jo olepša, takrat seveda teh pobožnih možakarjev ni, jo proč popihajo in zraven s tem onemogočijo tudi nam takozvanim liberalcem delovanje v tem oziru. — Zapomnijo naj si ti možje, da mi znamo vračati milo za drago, zob za zob. Da pusti tudi deželni odbor v občini take razmere, je pač značilno za našo deželo, ker ne moremo si misliti, da bi mu te razmere ne bile znane. f
Občudovati in pomilovati moramo pač značaj in vedenje našega župana ravno sedaj pred volitvami, in prav jo je pogodil oni na* gajivec, kateri njegov značaj v verzih opeva:
Naš župan se dela možak,
Pa se ne zaveda, da je čudak,
Ker strankama obema
Za vrat se objema,
Da b' dobil v laBt
Zaželjeno čast. In s tem objemanjem' in laskanjem si je res pridobil one, kateri so mu pred volitvam najbolj nasprotovali. Upajmo, da ti starešini spoznajo, da taka obstrukcija ni v korist občini, in da si s takim postopanjem dajejo sami sebi najslabše spričevalo, ker slišati še ni bilo nikdar, da se večina boji manjšine, kakor je to pri nas sedaj, ko se 16 starešin ne upa nastopiti v občinski seji proti štir-najstim, ampak rajši doma ostanejo. Poživljam torej nasprotne starešine, naj pokažejo županu hrbet in se združijo z nami, ki imamo voljo pospeševati korist in prospeh naše Cerkljanske županije, onim pa, ki imajo druge namene kakor te, onim pa kličemo: pripravite se, pride dan obračuna, in takrat se ne bode gledalo skozi prste, ampak vsak prime plačilo, kakoršno mu gre, in zagotovim vas, da pri tem ne bode izvzet naš sedanji župan.
Rojčevo poročilo je vzbujalo pogosto veliko živahnost, cesto ogorčenost proti opisanim razmeram v občini.
Na to se je oglasil sodrug Kristan. Dejal je med drugim, da Kosmači županujejo po vseh občinah, povsod so razmere enake cerkljanskim. (Iz vsega govora je donelo, da šele »sodrugi" narode" pravi red in prinesejo srečo v deželo.) — Naglasa, da z današnjim shodom še ne bo odpravljeno slabo gospodarstvo v občini; tu morajo sodelovati vsi obči-narji. Proračuni in letni računi morajo biti občinarjem na vpogled, takrat naj davkoplačevalci izvršujejo svojo pravico, naj te pregledajo in se pritožijo proti nepravilnostim. —-Omenja nezadostno preskrbo ubožcev. Nobena občina ni dala draginjskih doklad učiteljstvu. A. Gabršček iz Gorice popravlja trditev Kristanovo, da so po vseh občinah Kosmači za župana. Imamo uzornih županov, ki se zares le žrtvujejo za ljudstvo, saj dandanes je županovanje težavna in nelahka naloga. — Govori o preskrbovanju ubožcev, o bolniških troških, ki so doslej najhuje tlačili občine. Pojasnuje, da bodo z novim domovinskim zakonom občine razbremenjene. —Dalje opisuje šolsko mizerijo na Goriškem, deželna šolske zaloge v drugih deželah, okrajne zaloge pri nas, vsled česar je umljivo, zakaj občine niso bile radodarne z draginjskimi dokladami učiteljstvu.
Gosp. B r e 1 i h je povedal, da ima cerkljansko občina neko dedščino, ki je morala doseči doslej svoto več tisoč kron, za občinske ubožce.
S tem je bila dovršena prva točka dnevnega reda.
(Konec prihodnjič.)
DOPISI.
S Krm, dne 26. septembra 1906 -. v »Soči« z dne 22. tm. se mi odgovarjala / pis v »Soči« v 74. štev. glede" izvršitve !!" kona za povzdigo živinoreje v naši deželi K je zadeva eminentne važnosti, si dovoljujem6' korist gospodarstva še Bledeče odgovarjati- V
G. Kocjan poroča v svojem dopisu kako se. delajo predpriprave za izvršitev tega z kona, in našteva po vrsti vse, kaj so stori?" . do danes posamezne korporacije. Za vse to 6 1 ne damo vinarja, ker smo še vedno tam ki!8 smo bili, predno je bil omenjeni zakon Vv/ ljavljen. Povdarjati treba, da je stopil zako v veljavo leta 1904., in še-le letos domisli si je deželna oblastnija delati predpriprave z ta zakon. To je slabša nego polževa p0t / obratno, ker vse te predpriprave ste h^ deželna in politična oblastnija dovršiti že y letu 1903., ko je bil zakon izdan, ali vsaj do polovice leta 1904. To pač ni tako obzirno delo, ki bi zahtevalo mesečna dela. To ie skrajne graje vredno in zasluži obsojanja. Zdaj je leto, odkar smo čitali, da je bila v dežel-nem zboru goriškem podana interpelacija ravno vsled neizpolnjevanja tega zakona. Pač čudno da ni iuterpelant dobil odgovora, da se začno še-le čez leto dni predpriprave in informacije o tem zakonu, kakor je istina. Drznemo se ponižno vprašati: Ali se kaže skrb za prebivalstvo v deželi, da je 2 leti prej zakon uve-ljavljen in bi se moral izvrševati, nego je bila izvoljena komisija za liceneovanje plemenjakov*
Po našem razumu poskrbi postavodaja-lec za vse prej, da se zakon, ko v veljavo stopi, redno izvršuje. Tu je pa na robe. Kadar je od nas davkoplačevalcev kaj iztisniti, prežijo dotični organi v svojih uradih že pred dnem uveljavljanja in vse priprave so že prej dovršene. Kadar se nam pa potom zakonodaj-stva kaj boljšega obeta, se nas pa mačehinsko prezira. Naj g. Kocjan ne zagovarja torej tega, kar se zagovarjati ne sme, ampak zagovarjajo naj se sami, saj jih je lepo število, ki razpolagajo obilno s časom.
Mnogokrat je solnce zašlo od početka, 1. 1904. in Še večkrat v prejšni dolgi dobi, ko so ta zakonič srečno v Gorici delali, zato mi ne gre v glavo, da me g. dopisnik uči, da zakoni se ne delajo čez noč. To dete je srečno rojeno in ni treba si ponovno beliti glave ž njim. Če je vsa zadeva zaostala, pade senca lenobe jedino na deželni odbor, ki ni wt»y\, kar bi moral davno storiti. Zato je neumestno, da pomaga izvoljena komisija za liceneovanje zadrževati, mesto koristi dežele pospeševati,
Znati treba, da nista Vipavska in Kras* do lanskega leta, prej šest let, dobila podpore. za živinorejo, odnosno plemenjakov. C. kr. kmetijsko društvo je skrbelo za Furlanijo. Zato smo Vipavci in Kraševci vsled tega presledka naredili v živinoreji dober korak nazaj. To se ne pravi dobro gospodariti z dobljeno podporo, ampak denar zamotati. Naj se vpelje že eno ali drugo pleme, saj se nas bega z raznimi plemeni nad 30 let. Poglavitna stvar je, d« smo v plemenu na Krasu in  v vipavski do-i
zaslišana, nerazumljiva, strašna nesreča zmešala razum. Zberite vendar svoje misli I*
Kraljev prokurator pebesi glavo. Njegovi zobje silno za-1 klopočejo kakor zobje človeka, ki ga muči groznica; vendar je mrtvaško bled.
„Svoje misli imam popolnoma zbrane, gospod/ pravi, »samo moje telo kaže znake bolezni. Priznavam, da sem kriv vsega tega, kar je izpovedal proti meni ta mladi mož, in moj naslednik na mestu kraljevega prokuratorja lahko prosto razpolaga z menoj."
In izrekši te besede s temnim, skoro zadušenim glasom, stopi proti vratom, ki mu jih sodni sluga mehanično odpre.
Cela skupščina je strmela nad to izjavo in nad tem priznanjem, ki sta na tako strašen način rešila zagonetko različnih pogovorov, ki so že štirinajst dnij obvladali občevanje odličnega pariškega sveta.
»In zdaj,8 pravi ^eauchamp, anaj še kdo reče, da drama ne izvira iz narave."
aPri moji duši," pravi Chateau-Eenaud, »raje bi vendar končal kakor gospod Morcerf: strel iz pištole se mi zdi slajši kakor taka katastrofe."
»Ker usmrti," pravi Beauchamp,
„In jaz sem se nekaj Časa nameraval oženiti se z njegovo hčerko I" meni Debrav. »Uboga deklica, kako prav je storila, da je umrla t"
»Seja je zaključena, gospodje,"* pravi predsednik, Jn zadeva počaka do prihodnjega zasedanja. Stvar mora vzeti v roke drug uradnik."
Kar ee tiče Andreja, ves čas ostane miren; v spremstvu orožnikov, Id so mu nehote kazali spoštovanje, zapusti dvorano.
»Torej kaj mislite o vsem tem, moj ljubi?" vprava Debrav mestnega sergenta in mu stisne v roko zlat. i se olajševalne okoliščine," odvrne ta.
XIV.
Pokora.
Gospod Villefort vidi, kako se pred njim razstopi množica. Velike bolečine so vredne spoštovanja, in celo iz nojne-srečnejših časov ni primere, da bi prvi čut velike, zbrane množice ljudij napram nesreči ne bile simpatije. Zelo pogosto umore ljudje pri uporih one, ki jih sovražijo, a redkokrat grdijo nesrečnika, katerega obsodbo so gledali, in če je to tudi zločinec.
Villefcrt gre skozi vrste gledalcev, stražnikov in sodnih | slug ter se oddalji, kriv po svoji lastni izjavi, a pod zaščito j svoje bolečine.
So slučaji, katere ljudje razumejo instinktivno, a si jih ne morejo razlagati s svojim duhom. V takih slučajih je oni, kateremu se izvije najsilnejši in najnaravnejši krik, največji pesnik. Množica smatra ta krik za celo povest, in prav stori, I da se zadovolji s tem, in to tem bolj, če ta krik prihaja res iz srca.                                                                                        j
Sicer bi bilo težko opisovati omamljenost, v kateri zapusti Villefort justično palačo, slikati to groznico, v kateri vtriplje; vsaka žilica, so napenja in hoče počiti, groznico, ki trga celo I telo s smrtnimi ranami.
Villefort gre mehanično čez hodnike in vrže s sebe svojo uradniško robo, ne, ker misli, da je več ne sme nositi, ampak ker mu teži rame kakor breme; bila mu je tunika napojens z bolečinami
Omahuje pride na dvorišče,, namigne svojemu kočijažu, odpre sam vrata kočije, stopi v njo in pokaže s prstom v smer proti predmestju Saint-Honord.
Kočija se odpelje.
Vsa teža porušene sreče je padla na Villefortovo glavo; ta teža je grozila, da ga stare popolnoma; ni še poznal posledic, tudi ni mislil na nje, ampak čutil jih je.
V dnu svojega irca je imel Bog«.
»Moj Bog," zamrmra, ne da bi vedel, kaj piavi, „mc; Bagi«
Za dogodki zadnjega časa ni videl nič drugega ne;;j božjo roko.
Voz hitro dirja. Villefort se premika na blazinah sen-j tertja ter čuti neko stvar, ki ga ženira.
Z roko potipa po tem predmetu, bila je pahljača, katere je pustila na blazini gospa Villefortova; ta pahljača vzbušj njegov spomin, in ta spomin je enak blisku v temni noči
Villefort se zmisli svoj« žene...
»01" vsklikne, kakor da se mu je zarilo v srce žareft
Res je že pol ure mislil samo na svojo lastno nesr$;, zdaj se je njegovim očem naenkrat pokazala slika, ki s*' nič manj strašna. ":*
Z neizprosno strogostjo je obsodil to žensko k smrti,u ona, uboga, slabotna ženska, brez "j^ke obrambe proti h]^ trdni, mogočni volji, zbegana od strm;- in slabe vesti, Pottai vsled sramote, ki jo jej je v najživejših barvah slikal njen s^j stoje" v hči kreposti, ona je ta trenotek morda že umrla.
Ura je minula izza njene obsodbe -, vsekakor zdaj Boga milosti za vse svoje zločine; morda piše pisno, ar Mf! nih prose" svojega soproga odpuščanja.                                  |
Villefortu se izvije nov, bolesten vsklik.                   , I
„Ah," vsklikne,premetuje senasatinastih blazinah svojci voza, »ta ženska je postala zločinka le zato, ker se je dota*« nila menel Jaz diham iz sebe zločin, in okužena je od nj#| kakor od tifusa, kolere ali kuge... In jaz mm jo kaznovan'I Drzni) sem se jej reči: ,Obžalujte in umritel'... Jaz!.-. 0 "S ne, ona mora živeti, iti z menoj... Bežati hočeva, zapus¦ Francijo in iti, kakor daleč je mogoče na zemlji. Govoril fj jej o rablju... Veliki Bog, kako sem so drznil spregovoriti 1 besedo I Toda tudi na me čaka rabelj I... Bežala bodeva... M vse jej priznam; da, vse dni se bom poniževal prednjo $>W ponavljal, da sem tudi jaz zagrešil zločin... O, zveza tig»* g
pril6|> Jort" it 71. z In 3. iktobra ISOB.
lini jedini, ter da pleme odgovarja pri slabih naših razmerah iskajočim zahtevam; da ne bodo vsi posestniki zadovoljni ne z enim, niti z drugim plemenom, je gotovo, naj pa bode untenvaldsko ali gorenjedolsko, dasiravno ste obe za te kraje primerni.
Naj si ne šteje v zlo komisija za licen-covanje, ki bi mogla biti najmanj pred 2 letoma izvoljena,, ako ji/o>itamo, <L& ,q* je .dalfr*] terorizovati v škodo lastne dežele. Ona je kiela kot taka dolžnost licencovanje izvršiti in zahtevati; da dež. odbor takoj poskrbi, 'da si občine nakupijo potrebno število plemenja-kov določenega plemena, čim strože bi postopala, toliko bolje bi bilo, makar, da bi vse bike skartirala.
Vse zastonj, da bi tu čakali obilne državne podpore v nakup plemenjakov> ker vlada ni navajena dajati takih svot, s kojimi bi mogli ves primanjkljaj od te strani pokriti. Zato naj si občine iz svojega' kupijo pleme-ujake, kar bi bilo čim prej, toliko bolje, ne pa 5e-le študirati in ugibati! Kar zamudimo y enem letu, treba bode popravljati 10 let,
Kar se tiče denarnih dohodkov, ki naj | bi polnili občinsko blagajno po uvedbi občinskih plemenjakov, tega nikdar nihče misliti ne more, ker pri vpeljevanju nekega plemena gleda se na občno indirektno korist. Da pa gosp. Kocjan Izraža kritiko nad biki komen-ske občine, je v splošnem protislovju s strokovnjaki, ki «o y Gorici pri kmet. društvu klttsifikovali te živali, in t protislovju z določili, koja služijo pri meritvi goveda.
Kar se razstave v Sežani tiče, pokazala bode ta, da je ravno vsled šestletnega pretr-ganja dobrih bikov bodisi unterv/aldcev aH gorenjeinodolcev naša živinoreja zopet nazadovala, in učila bode le to, da vsaka zamuda in zavlačevanje z vpeljava primernih bikov se bridko maščuje. Na tej razstavi bodo le redki' sledovi pred leti vpeljevanega untcnvaldskega plemena, gorenjeinodolskega pa, izvzemši bikov in kakega polkrvnega teleta, ničesar, Odločiti se torej pri oni priliki za eno ali drugo pleme spet ne bo mogoče, in ostali bodemo zopet in zopet pri predpripravah.,
U AvcV — • Kakor je obče znano, ima, žal, občina Avče iz vasi do železniške postaje pot in stezo v takšnem stanu, da človek mora ob lepem dnevu jako paziti, da si glave ne namja.
Pred kratkim je bila v tukajšnji občini seja, v kateri se je tudi predlagalo, da bi se ta jako ozka in nevarna steza (mrtvaški klanec), popravila, oziroma razširila na 1 meter, da bi lahko vsaki človek brez nevarnosti mimo šel. — Neka oseba se je celo ponudila, da bi, kar zadeva njeno posestvo, odstopila, kar zahtevamo, in Se celo dostavila les za vso potrebno rabo pri tej stezi. "Vsi posestniki zemljišča omenjene steze so bili zadovoljni odstopiti M svojega posestva. Ko se pa je imela seja enoglasno skleniti, vpraša neki mož svojo ženo za svet-, na to pa je odgovorila žena, da ji mora občina plačati odškodnino 60 kron. Pomislite, na 1 meter širokosti zelene grive, za katero bi mogoče cenijna ko-
misija komaj 5 kron odloČila 1 Na ta odgovor j se je občinska seja takoj zaključila, in steza . je in bo stala kakor je bila; sedaj vidite, 1 kakšen vpliv ima ženska v občinski seji v ' Avčah.                                                               t
Sploh nobeden občinar ne more reči, da dotične steze ne rabi, da bi ta steza radi ene . ženske v tako nevarnem stanu ostala, bi bilo -Ee^^ra^ta iil>iioL_ Ni čudja^da vsaki tujec, ! kateri je že enkrat semkaj prišel, seje izrazil, da nikdar ne želi več priti v take kraje, kjer imajo kozje steze, namesto ljudskih poti.
IZ goriške OkOllOB. — Finančno predstoj-. ništvo v Gorici se jezi nad podrejenimi organi finance v okolici in jih mrcvari, češ da letos se manj prijemlje na užitnini vina. Všled tega zapoveduje tem organom še mnogo strožje postopati s krčmarji, češ da se mora izprašati iz ljudi isti znesek kot lani. Za pet ran božjih! Pomislite vendar, da je letina slaba, in denarja po malem. Hvaležni bi morali biti celemu svetu, če se manj popije, ker z velikim pitjem pada lepo vedenje in se zapori polnijo. Saj morda si ni erar preveč užitninft nakupil, da je ne bo mogel spe^f I Potemtakem bi nam znali še globo nastaviti, da se mora toliko popiti kot lani. Rešite nas finančnih klešč; če ne vse hudič vzame! Vodo-pivec.
Domače in razne novice.
Poroki. — Poročil se je gospod Fran S ker t, trgovec in gostilničar pri Sv. Ludji na mostu, z g.čno Marico Makarovičevo s Svete gore. Vse najbolje!
Enoleten dopust je nastopil gospod realčni profesor Ferdinand Seidl, znani naš slovenski učenjak. Želja vseh, ki ga poznajo, je ta, da bi se vrnil gospod profesor čez leto dnij čil in krepak v Gorico.
Preizkušnje učiteljska usposobljenosti se prično
na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici dne 5. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj, — Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potom ulože do 15. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu.
SnrtN kQ88. — V Kanalu je umrl zdravnik gospod dr. Josip Golmair, star 79 let.
V Gorici so pokopali gospo Uršulo Bre-gant, soprogo železniškega uslužbenca.
Umrl je v Slavoniji, kjer se je nahajal po opravkih, tržaški lesni trgovec in posestnik g. Fran Abr.am.
Nadaljnl Izkaz darov zi srečkanje »Slov. bralnega in podpornega društva v „Gorici". — Brajnik Al. K 2, Pečenko Josip, kavarnar, 2 buteljki likerjev. Neki rodoljub iz Amerike je pa naroČil brzojavno pri nekem tukajšnjem obrtniku neki dar s pripomnjo, da naj se istega postavi oni večer na dražbo v prid društva.
Vsem blagim darovalcem izreka odbor najsrčnejšo zahvalo. Živeli posnemovalci!
Opozarja se si. občinstvo da imajo na prodaj srečke tudi sledeči gospodje: Cotič Peter v Raštelju, Kravos Ivan n.i Kornu, Kovan Josip na Stolnem trgu in knjigarna A. Gabršček v Gosposki ulici.
Veselica »Bralnega In pevskega društra v Št.
Andriitt". — V nedeljo se je vršila m\ Mirenski cesti običajna jesenska veselica omenjenega društva. Lepo vreme in lep, izbran vspored sta privabila mnogo občinstva iz sosednjih vasij kakor  tudi  iz Gorice ca obsežen, lepo
ozaljšan prostor Makucove gostilne. Domači pevski zbor je zapel Ferjančičevo „0j slovenska žemljica" v splošno zadovoljnost. Mešan zbor društva »Nada* iz\ Sovodenj je pokazal s svojo pesnico „Proljetni zvuci", da goji pridno in uspešno petje. Lepo se je razlegalo po širni Mirenski planjavi »Morje Adrijan-sko", koje so zapeli domači pevci, združeni s pevskim zborom bralnega in podpornega društva iz Gorice. Vilharjevo«. »Slova" je pelo najmlajšo društvo v vencu primorskih pevskih društev, namreč bralno in podporno društvo iz Gorice. Zbor je imenitno izvršil svojo nalogo, le škoda, da se bariton ni prilagodil spremljajočemu vojaškemu orkestru .ter ni mogel popolnoma zadovoljiti poslušalcev. Toda, kakor omenjeno, je društvo še mlado, vkljuh temu pa je nastopilo s precej težko skladbo in jo tudi izvršilo še povoljno, izvzemši omenjene hibe. Igra »Rusotil" je žela mnogo pohvale zbranega občinstva. Zadnja točka »Paradna straža" je vzbudila mnogo smeha, in da ni bilo slišati slovenske pesmi, bi marsikdo menil, da vidi pred seboj dvorno godbo kralja Me-nelika. Vit končanem vsporedu se je vršil ples. Vsak, kdorkoli se je udeležil veselice na Mirenski cesti, je nesel s seboj lepe spomine na njo, saj je spoznal, kako se trudijo vsa slovenska pevska društva v goriški okolici, da lahko nudijo občinstvu mnogo lepega in zabavnega, in kako postaja vez med raznimi okoličanskimi društvi ožja in ožja.
Spominski ploš(a baronu Fiillerju. - Veteransko društvo vabi na slavnost odkritja spominske plošče c. kr. majorju in vitezu reda Marije Terezije Maksu baronu Fiillerju z mosta, ki se bo vršila v nedeljo 7. oktobra t. 1. ob 10. uri dop. v Rubijah pri Gorici.
Enoletnih' prostovoljcev pri tukajšnjem peš-polku št. 47. je letos 24; med temi več Slovencev, nekaj Nemcev, Lahov in tudi Čehov, kateri v zadnjem času radi hodijo v Gorico in v Trst opravit svojo enoletno prostovoljno vojaško službo,
V šolo za enoletne prostovoljce pridejo poleg onih pešpolka št. 47. še enoletni prostovoljci lovskega bataljona Št. 7, in 29., to je iz Kanala in Gradišča ob Soči,
Imenovanje. — Koncipist pri policijskem ravnateljstvu v Trstu g. Alojzij G u š t i n je imenovan policijskim komisarjem.
Namestniški praktikant dr. Silvij Bal-desBari v Trstu je imenovan namestniškim koncipistom.
Razglas. — Pri tretjem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902 od 1,000.000 kron, katero se je izvršilo v deželni hiši, so se srečkale:
obveznica Btevi 323 v znesku 2000 K, „     102 »     „      1000 » „    225 „     „      1000 » „     136 „     „        200 „ „     241 „     »        200 » „    200 „     »        200 „ Te obveznice izplača deželna blagajna od 1. januvarja 1907. naprej v polni imenski vrednosti proti pridržku dotičnih obveznic in do 1. januvaija 1907 še ne zapadlih odrezkov. —• Deželni odbor.
Spremembe In Imenovanja v poštni stroki. —
Premeščeni so poštni oficijal Leopold Hamperi : iz Trsta v Ljubljano, poštna oficijantinja Ivanka
Pečnik iz Ilirske Bistrice v Novo mesto. — i imenovani so: poštna odpravitelja Bonifacij J Manzoni v Trstu in Fran Černe v Ljubljani , poštnima poduradnikoina;  uradni sluge Josip
Remič, Anton Gorše, Jakob Saher, Fran Bre-• zovnik v Trstu, Mihael  MušiČ v Ljubljani in
Fran Sušnik v Gorici, ter orožniški stražme-1 ster Mihael Šimenc in orožniški postajevodja
Ivan Žvanut za poštne odpravitelje. — V visi
plačilni razred so povišani: poštni podurad-ttiki Anton Podgornik, Karol Leon in Anton Seme v Ljubljani, nadalje poštni odpravitelji Fran Skrinjer, Josip Loik, Kristijan Vouk, Ivana Klarič, Daniel Sibelja, Karol Golob in Ivan Katalan v Trstu, Alojz« Trampuš, Mihael l<ait v Gorici in Nikolaj Franolič v Krku, nadalje uradni sluge Nikolaj Boraje, Jakob Motz, Josip Muser, Ivan Vrančič, Henrik Ma-gerl .in Feliks Concina v Trstu, Bogomir Gmeiner, Avgust Marinko. Filip Kalan in Peter Primšar v Ljubljani, Nikolaj Bonifacio in Josip Mikulus v Rovinju, Ludvik Dapas v Malem Lošinju, Iv. Dernovšek v Opatiji in Bogomir Saksida v Gorici, -~ Umirov\jena sta višji poštni oficijal Josip Gslovič in poštni oficijal Anton Purič v Trstu.
Razstava čevljarskih Izdelkov v Kobaridu. -Tečaj za čevljarje v Kobaridu, kateri je bilo priredilo društvo zn pospeševanje male obrti, je skončal 29. pr. m. Obiskovalcev je bilo 14.
-   Dne 30. pr. m. je bila otvorjena razstava čevljarskih izdelkov. Razstavo je otvoril predsednik društva in deželni poslanec Holzer; navzoč je bil kobariški župan Rakušček, društveni ravnatelj Penso, dež. odbornik Berbuč, okr. glavar Prinzig. Dvorana razstave je bila lepo ozaljšana. Obrisi in izdelki kažejo lepe uspehe učitelja Hulka.
Klerikalni poštenost.  -  „Goriea" od
2. t. m. je priobčila to-le novico:
»Ubogi »Trgovski Dom"! — Godi se mu kakor nezakonskemu otroku: zatajujejo ga tisti, ki so ga spočeli, Komaj je bil rojen, že so se v laških in nemških (! 1 - o ti krasna slovenska zavednost!) oklicih sramovali njegovega imena, bali so se ga imenovati ter na mesto njega »korajžno" tiskali laško ime ulice, V novejšem času jim je zlezlo srce še nižje: zdaj se bojtf, da bi utegnili Lahi in Nemci citati tudi slovenski del oklicov, zatorej proč s »Trg. Domom" tudi iz slov. besedila in na njegovo mesto laško ulico! Da, celo neslovenski »koncert" jim je premalo servilen, in zato vabijo že tudi Slovence na — »concerto"!
— Kam nas je privedla »napredna" gospodarska organizacija!!"
Kako podla brezvestnost tiči v teh malo besedah! Trgovska tvrdka Pregrad in Cer« notic razpošilja reklamne oglase tudi v nemškem in laškem jeziku; m teh izpuSča imenovanje poslopja »Trgovski dom". Zakaj tako dela, ve* sama najbolje, je za to sama odgovorna, nikdo je ne more siliti, naj postopa drugače, Saj tudi »Krojaška zadruga" vabi Nemce in Lahe pod imenom »Teodoro Hribar". Da, iskala je celo po laških Ustih uslužbence, od katerih je zahtevala v prvi vrsti znanje laškega, šele potem slovenskega jezika. Ali smo bili toliko kulantni, da nismo okrcali »K. zadruge" zaradi teh res budnih pojavov!
Zdaj pa vprašamo; Ali ni podlo in brezvestno, ako »Gorica" ravnanje tvrdke Pre-rad & Černetič prišteva na rovaš naši — stranki, oziroma tistim, ki so ustvarili »Tr govski dom"V!
Druga je pa še lepša! V Gorico so došli neki hrvaški tamburaški škripači. Pogodili so se z gostilničarjem v »Trgovskem domu", da jim je dovolil restavracijske prostore. Tambu-raši so priredili trojezične lepake, na katerih je res stal'nepotrebni »concerto" skupno za vse tri jezike. — V dopolnilo naj pa *«» povemo, da je te lepake tiskala. — 1 a š k «\ tiskarna! Torej za prireditve v našem »Trg. domu" tiskajo vabila pri Lahih! Taki pojavi se množe v Oorici, ker desperaten laški tiskar tiska morda ceneje nego more to storiti slovenska tiskarna, pa bodi to »Goriška" ali »Narodna". Saj je z isto tiskarno neki propadli Lah uganjal bedasto konkurenco, ali
kače, o žena, vredna moža, kakoršen sem jaz!... Ona mora živeti, da moja propalost zatemni poleg njene."
In Villefort odtrga okno.
»Hitro, hitrejše!" zakriči z glasom, pred katerim kočijaž poskoči na svojem sedežu.
Konji skoro let6 proti domu.
»Da, da," si ponavlja Villefort, čim bolj se bliža domu, Bda, ta žena mora živeti, obžalovati mora in odgojiti mojega slia, moje ubogo dete, si^un snu ti kljubujočega starca edinega, M je preživel pogin rodbine. Ljubi ga; vse to je storila zanj. Mati, ki tako ljubi svojega otroka, nikdar ne more popolnoma obupati. Obžalovala bo; njeni zločini, o katerih svet že nekaj sluti, se s časom pozabijo, in če bi se jih nekateri sovražniki & vedno spominjali, jih vzamem na, svoj račun. Eden, dva ali trije zločini več, kaj je tol Moja žena se; reši ter vzame s seboj denar in pred vsem svojega sina. O, še srečna bo, ker so vsa njena ljubezen združuje y njenem sinu in je ta ne zapusti. Dobro delo naredim, 4n to je mojemu srcu v tolažbo.'
In kraljev prokurator prvič izza dolgega časa zadiha nekoliko lažje.
Voz obstane na domačem dvorišču.
Villefort skoči na peron; sluge se začudyo, da se je vrnil tako hitro. Na njihovih obličjih ni čital nobenega drugega izraza ; uibie ne spregovori k njemu besedice; kakor običajno stopijo vsi molče na stran.
Idoč mimo Noirtierjeve sobe, opazi skozi pol odprta vrata dve senci; toda ne zmeni se za nje, njegov nemir ga žene naprej.
Po malih stopnicah odide, vodečih y prazno Valentinino sobo in v sobe njegove žene.
nTuni nič izpremenjeno," si pravi.
Nato zaklene vrata za seboj.
»Nihče naju ne sme motiti," pravi. „Vse jej moram po-f*tati in priznati svoj zločin..,"
Približa se vratom in položi roko na kljuko; vrata se odpro.
„ Vrata niso zaklenjena l O, to je zeio dobro," zamrmra.
In s temi besedami vstopi v mali salon, kjer je bila vsak večer pripravljena posteča za Edvarda, ki je vsak yečer prihajal iz zavoda domov, ker se njegova mati ni pod nobenim pogojem hotela ločiti od njega.
Hitro se ozre po sobi.
„Tu ni nikogar* pravi.   „Najbrže je v svoji spalnici.*
Stopi k vratom. Bila so zaklenjena. Spreleti ga mraz.
»Heloisel" zakliče.
Zdi se mu, da se nekaj giblje.
»Heloise!" ponovi.
»Kdo jo?" vpraša njen glas za vrati.
Zdi se mu, da je ta glas slabotnejši kakor navadno.
»Odprite, odprite!" zakliče Villefort. »Jaz sem!"
Toda kljub temu povelju in kljub strahu, s katerim je bilo dano, se vrata ne odpro.
Villefort vlomi vrata z nogo.
Pred sobo, ki je vodila v njen boudoir, je stala gospa Villefort; bila je bleda, njene poteze so bile spačene, iu ozre se vanj s plašnimi in steklenimi očmi.
»Heloise, Heloise!"  vsklikne.  »Kaj vam je? Govorite;"
Mlada žena iztegne proti njemu svojo otrplo, mrtvaško bledo roiit;
»Zgodilo se je, gospod,* pravi s hropečim glasom. »Kaj Vendar še zahtevate?"
In zgrudi se na preprogo.
Villefort plane k njej in jo zgrabi za roko. Ta roka krčevito stiska kristalno stekleničko z zlatim zamaškom.
Gospa Villefortova je bila mrtva.
Ves otrpel vsled strahu odskoči Villefort k vratom in Opazuje mrtvo truplo.
»Moj sin!" vsklikne naenkrat. »Kje je moj sin? Edvard, Edvard!"
In planivši na hodnik, kliče:
»Edvard, Edvard!"
To ime kliče s takim izrazom strahu, da prihitijo sluge."
»Moj sin! Kje je moj sin?" vpraša Villefort. »Takoj mora iz hiše!"
»Gospoda Edvarda ni doli, gospod," odvrne komornik.
»Brezdvomno se igro na vrtu. Poglejte, poglejte!"
»Ne, gospod. Milostiva gospa je pred kake pol ure poklicala svojega sina. Gospod Edvard je prišel k milostivi gospej in ni odšel od nje."
Leden pot oblije Villefortovo čelo, noge se mu v kolenih všibijo, misli se mu prično mesti.
»Pri gospej je bil!" zamrmra. »Pri gospej!"
In obriše si čelo ter se omohujočih korakov vrne po stopnicah, opiraje se z roko ob zid.
Vrnivši se v sobo, zopet zagleda truplo nesrečne žene.
Da bi poklical Edvarda, bi moral vzbuditi odmev v tej sobi, izpremenjeni v krsto. Govoriti, to bi se reklo motiti mir groba. —
Villefort začuti, da mu glas zamrje v grlu.
»Edvard, Edvard!" zajeclja.
Otrok ne odgovori. Kje naj bi torej bil, ko so rekli sluge, da je šel k svoji materi in se ni vrnil od nje?
Villefort stopi korak naprej.
Truplo gospe Villefortove je ležalo pred boudoirjem, ,v katerem je moral biti Edvard. Bilo je, kakor da hoče truplo s svojimi steklenimi, široko odprtimi očmi braniti prag; skrivnostna, strašna ironija jej je igrala, na ustnicah.
Vrata so bila pol odprta; videti je bilo odprti piano in del divana iz modrega atlasa.   '' .
Villefort stopi tri ali štiri korake naprej ter zagleda, da na divanu leži njegov sin.
Gotovo spi.     v
Nesrečniku se izvije vsklik neizmernega veselja; žarek čiste luči posveti v peklensko temo.
zapravil; je s tem trojno premoženje; dočim hočemo Slovenci živeti in napredovati To le mimogrede 1 — In vendar prihaja »Gorica" na dan s takimi noticami, kakršno smo tu ponatisnili. Kaj ima' opraviti s takimi obžalovanja vrednimi dogodki — »Trgovski dom" in njegovi gospodarji? Naj pove to »Gorica"! Čitatelji pa naj sodijo l
Ka ženske Učiteljišče v Gorici je vsprejetih na slovenski in laški oddelek I. tečaja po 42 učenk.
Ubogi Cirili!! — V Mirnu je naznanil v nedelo župnik, da od sedaj naprej .ne bo več ne petja ne orgljanja pri službi božji, ker zu letos je organista cerkev že plačala. Za naprej pa ne more vse sama plačati, občina pa noče ničesar prispevati; dokler se občina ne zaveže aiazmerno prispevati, ostanejo Mi-renci brez orgjjanja in petja. — Ta se pravi drugače: župnik hoče kljubovati ter izsiliti iz občine prispevanje za petje in orgljanje! — Občina pa naj bo lepo pametna ter ne da nič — bodo pri tihih mašah ljudje vsaj lažje molili! — Sicer pa, kako pridejo občine do tega, plačevati še organista in pevce 1 Saj ima vendar cerkev dosti denarja, da jih prav lahko plača. Enkrat se vendar mora pričeti z energičnim odborom proti vedno večjim cerkvenim davkom.
VBJi poštni tontritor KeBItaitvGoricipojdev pokoj. Dobil je plavo polo. Ker odide, se nočemo bavitl več ž njim, želimo pa, da postavko na mesto tega zagrizenega pangermana sposobnega domačina.
„Kaa]pwa6". — Izšla je 10. številka nKnejpovcau z raznovrstnim, zanimivim besedilom.
Bralno In pivsko druStto i foellaau vabi k
veselici, katero priredi v nedeljo 14. t. m. v prostorih g. Štefana Špacapana, krčmarja na Veliki Otavi. Veselica bo obsegala petje, de-klamacijo, igro in ples. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi idjuduo vabi odbor.
Bolezni razsajajo med šolskimi otroki Št. Ferjanu v Brdih. Več otrok je bolnih, nekaj jih je umrlo, v šolo jih prihaja le malo število, ker jih stariši ne pustijo.
NUMSftiSfllflli kincIpitlOM je imenovan kon-ceptni praktikant dr. K. Steinmetz.
IZBriJaal Otroci. — V Solkanu so trije dečki v starosti 10—U let zvezali 8-letno deklico ter počeli t njo take reči, katerih ne moremo tu zapisati. Deklico so tudi poškodovali, da je bila nezavestna ter so mislili, da je že mrtva. Odkod taka izprijenost?
Otvoritev kiriflllSkl tlllZIlCI se jo izvršila v nedeljo na slovesen način. Otvoril jo je železniški minister Derschatta. Vsa nova proga teče, izključno po slovenski zemlji. Od Beljaka do Žihpolja so dvojezični napisi. Slovenci so razobesili mnogo slovenskih zastav, semtertje so tudi klicali živahno »živio", drugače pa se demonstrativno niso udeležili slavnosti.
Ossk In Črnlče. — Dokler y Oseku pri Črničah niso imeli duhovnika, je dajala vsaka hiša dekanu v Črničah 1 vedij vina (13 bokalov). Ko so dobili duhovnika, dajejo temu — ob jednem pa je ostal davek za dekana v Črničah; tako plačujejo na dve strani. In poprej je bilo le 106 številk, sedaj jih je pa 160. Obrnili so se na ordinarjat, naj jih oprosti tega krivičnega davka, pa seveda zaman; v primeri z občani v Črničah plačujejo Osečani prav toliko kot oni. To je velika krivica, katere naj jih oprosti novi dekan ; to pričakujejo od njega.
Noto stranka in Šfajersken. — v nedeljo
se je vršil v Celju zaupni shod nove »Narodne stranke za Štajersko". Ta stranka, ka-
tere glasilo bo »Narodni list0,  bo  napredna stranka, kakoršne je na Štajerskem pri sedanji klerikalni prešernosti in pri. cincanju onih, ki nočejo biti ne klerikalci ne naprednjaki, nujno J potreba.                                                             !
»Slov. bralno In podporno društvi)" v Gorici priredi v nedeflo dne 7. oktobra t. 1. v dvorani pri »zlatem Jelenu" koncert s petjem, godbo in s srečkanjem na vrednostne dobitke.
Začetek ob 7»/i uri zvečer.
Vspored: 1. Wagner: „ Junak iz Like", koračnica, svira yoj. orkester. 2. pl. Zaje: Ouvertura k operi »Graničarji", svira voj. orkester. 3. Volarič: „ Slovenski svettt, poje društveni možki zbor. 4. Lehar: »On in ona", valjček iz operete nPoroka za šalo". 5. a)Ku-dovernik: »Naša zvezda", b) Eisenhuth: »Moja ijubav", poje društveni oktet. 6. Cajkovskv: „Pesera brez besed", svira voj. orkerster. 7. a) Eisenhuth: »Gorka sudbina", b) Prochazka: ^Moravska narodna", roje ženski kvartet. 8. Muhvič: „Slovensko-hrvatski potpouri," svira voj. orkester. 9. Vilhar: »Slovo", poje društveni možki zbor s spremljevanjem voj. orkestrov. 10. Žrebanje vrednostnih dobitkov.
Vstopnina k koncertu 40 vin. Srečke a 20 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
Z ozirom na blag namen, ki ga ima društvo, je pričakovati, da se odzove temu vabilu občinstvo v obilem številu.     Odbor.
V KOpru prično pred izpraševalno komisijo za obče ljudske in meščanske šole izpiti 12. nov. t. I. Prošnje do 31. t. m.
Nov denarni zavod v Postojni. - Občinski
svet postojnski je v svoji zadnji seji soglasno sklenil ustanoviti v Postojni. „Občinsko hranilnico".
X uvodnemu članku »Poštno homrije" v zadnji
Številki, ki je vzbudil toliko senzacijo, pripominjamo, da smo na koncu zamenili imeni -Hochheisel in Humel. Nerednosti v Dalmaciji je zakrivil višji poštni komisar Humol, in Hochheisel ga je zaslišal. Tako se ta dva moža v zasliševanju menjujeta ter se o pritožbah lepo pomenita med seboj. Humel se ni še nikoli prepričal o kaki pritožbi, pa še tako opravičeni, bodisi od strank, bodisi od uslužbe-nega osobja; ravno tako se ni pobrigal za službo, še pojma o njej ni imel, nego je storil s svojimi pajdaši, kar se mu je zljubilo. Tudi farbati zna imenitno. Dne 1. avgusta 1.1. se je odprl poštni urad št. 4. na Blanči. Tam ni bilo še ne pohištva in ne osobja, manj pa še potrebnih tiskovin itd., ali ta mojster je brzojavil v Trst in na Dunaj: »D a s Post-amt Gbrz 4 ohne Anstand erbffnet." Tableau! Takim ljudem smo izročeni.
Omeniti moramo še glede na gori navedeni članek, da sta bila poprašana radi poštnega urada na državnem kolodvoru poštna predstojnika Roghela in Hoger, ali dala sta tako izvestje, da nista povedala nič.
Okrožnica vsem občinskim upravam In okrajnim cestnim odborom dežele. — Ust »Samouprava" Izdelan po deželnem Odbori t- Z ozirom na napredek sedenjega časa in s posebnim ozirom na vsak dan množečo se potrebo, da stopijo upravne oblasti z interesovanimi strankami v bojj ozko stiko, namerava deželni odbor izdajati mesečen list, potom katerega se bodo seznanjali vsi in-teresentje s tem, kar se dogaja na samoupravnem polju, In sicer ne samo v delokrogu deželnega odbora, oziroma deželnega zbora, marveč tudi v delokrogu drugih samoupravnih korporacij, posebno občin, cestnih odborov itd.
Upoštevaje stališče najskrupuloznejše pravičnosti, katere se mora držati vsaka javna uprava — bodisi velika, bodisi majhna — in glede na okoliščino, da se dandanašnji vsakdo, bodisi posredno, bodisi neposredno, udeležuje
javnega življenja, in da so pri tem vsi int* reBirani, je neobhodno potrebno, da je delovanje javnih oblastij odkrito in vsakomur vidno. Vsakdo ima potrebo in pravico vedeti, kaj delajo in kako rešujejo svoja dela javne uprave, posebno pa samoupravne oblasti.
List, ki ima zadostiti tej potrebi in pravici, more ustanoviti le deželni odbor, kjer se osredotočijo in od koder se podpirajo vse važnejše inicijative samoupravnega značaja.
List torej izdan po najstrožji nepristnosti, katerej je podvrženo delovanje deželnega odbora, bode ne-le priličen postulatom nove dobe, marveč mora razun tega uplivati na posamezne upravne činitelje in na one, ki so upravjjeni, z duhom, ki je potreben v dosego onih izdealov, za katerimi, stremijo koli upravni, toli upravljeni činitelji: idealov, ki; se morejo doseči le potom popolnega sporaz-umljenja pod vplivom Čuta civilnega poštenja.
Objavljanje posebnega mesečnega lista od strani deželnega odbora odgovarja torej potrebi ustvariti možnost medsebojnega spo-razumljenja med upravnimi oblastimi in onimi, ki so upravljani, česar bi ne bilo mogoče doseči, ako bi se objavljalo uradno delovanje v političnih listih, do katerih se oblasti iz uradnih ozirov ne morejo obračati, da se ne meša njihovo delovanje z delovanjem Časopisov — (katerim gre v ostalem vsa čast) — ki zastopajo postulate gotovega političnega značaja.
Deželni odbor naznanja, da bode čim prej izdajal mesečnik pod naslovom »Samouprava".
Začetka obsegal bode list v prvi vrsti sledeče zadeve: a) Deželno upravo (zakonodajne in deželno-zborske zadeve, železniške in finančne zadeve, zadeve o vreditvi voda, cestne zadeve, predmete, ki se tičejo ustanov, deželnih zavodov in deželnih kmetijskih šol); b) občinske uprave; c) druge samoupravne korpo-racije. d) Bazno.
Glede točk h), L) in d) se opaža, da se bode radovoljno sprejemalo sodelovanje vseh občinskih uprav, cestnih odborov, kakor tudi vsake druge samoupravne oblasti brez izjeme, v kolikor bode zadeval dotični predmet javne interese in sicer bodisi nove inicijative, bodisi konkretne predloge.
Dotični dopisi naj se pošljejo deželnemu odboru.
V posebnem predalu b(ido dajal deželni odbor na zahtevo pravne Informacije v dvomljivih samoupravnih zadevah kake važnosti v svrho, da olajša korporaeijam dežele reševanje dotičnih poslov.                                 -
Kdor bode želel od deželnega odbora informacije v sličnih zadevah, moral bode staviti dotično vprašanje kratko, jasno in jedrnato.
Naravno, da deželni odbor z označenim listom ne išče dobičkov, marveč se omejuje na to, da z zelo zmerno naročnino deloma krije troške za tisk.
Naročnina znaša za celo leto 2 K, za pol leta 1 K. Enako plačajo tudi zasebniki.
Kdor se misli naročiti na list, naj pošlje deželnemu odboru naročnino (za celo leto ali za pol leta) in natančen naslov. — Deželni odbor.
Črno Jekleno uro, sistem Roskopf, je izgubil neki vojak sinoči okoli 7. ure od artilerijske vojašnice čez Tržaško cesto, staro pokopališče, po Korsu in ulici Czornig. Kdor je našel uro, naj se oglasi v našem upravmštvu, kjer izve naslov onega, ki je izgubil uro.
Tudi čokolada se podraži. — Avstrijski to-
vai narji čokolade so sklenili tudi svoje izdelke podražiti z ozirom na naraščujočo ceno kakaa.
Lepa   meblovana   soba
s posebnfm uhodom se odda v ulici Bagni št. 10. H. nadstr.
Razgled po sneta.
Državni Ebor. — Železniški minister Derschatta je odgovarjal včeraj na interpelacijo glede železniške nesreče na Koroškem; obsodil je ostro razmere, ki vladajo na južni železnici. Prometne uredbe ne odgovarjajo potrebam, v stavbnem in varnostnem oziru je železnica nezanesljiva, v službi vlada na eni strani malomarnost, na drugi so uradniki preobloženi z delom. Nova pogajanja z južno železnico morajo to razmere sanirati. Nato je zbornica nadaljevala generalno debato o lekarniškem zakonu. Minister Schonaich je govoril glede domobranske artilerije. Stroškov bo 18.6 milj. zal Avstrijo, 16.2 za Ogrsko. Na koncu seje je Pltacco zahteval neko preiskavo glede »hrvatskih izgredov" v Dalmaciji.
Odsek za volilne reformo. — v seji i. t. m. je posl. Schlegel predlagal, naj se reasumira § 4. volilnega reda za državno zbornico. Reasu-miranje j* bilo sklenjeno, nakar je posl. Schlegel predlagal, naj odsek vsprejme določbo o volilni dolžnosti. Utemaljeval je svoj predlog podrobneje ter predlagal, naj bi se določbo o volilni dolžnosti prepustilo deželnim zborom. Posl. Grabmayer se je izjavil proti temu predlogu, češ, da je prijatelj svobode javnega življenja. Posl. Tavčar se je zavaroval proti očitanju reakcionarnega mišljenja, kakor so mu to izlasti očitali »Narodni Listi". Govornik je na stališču, da je treba razširiti deželno avtonomijo. Izlasti uravnavo jezikovnega vprašanja ne bi mogli Slovenci Štajerske, Kranjske in Istre prepustiti deželnim zborom. Temu nasproti so Slovenci navdušeni pristaši tako-zvaiie narodne avtonomije. Govornik se je izjavil proti predlogu Scbiegla, tako tudi posl. Adler, Lecher in Choc. Posl. Gessmann je predlagal, naj se v principu določi Volilna dolžnost. Minister za. vnanje stvari je govoril o vzrokih pro in contra volilni dolžnosti ter je prišel do zaključka, naj se odločitev prepusti odseku. Posl. Hruby je predlagal, naj se izvoli pododsek 10 členov, ki naj se o vprašanju volilne dolžnosti posvetuje v obče, o stavljenih predlogih pa posebej ter naj tekom treh dni poroča odseku. Nadalje je predlagal, naj se posvetovanje o § 4 prekine. Predlogi Hrubega so bili vsprejeti in seja zaključena.
Cesar V Pragi; — Cesar pride v Prago najbrže dne 3. novembra t 1.
Ruska duma, — Volitve v rusko dumo se bodo vršile najbrže med Božičem in novim letom.
Spomenik Emilu Zola so okriii ao. sept. t.
1. v Mčdanu.,
19 pORlOfSčakOV je obsodila vojna sodnijs v Petrogradu na smrt; potrdi razsodbo šeiron-stadski zapovednik, general Adlerberg.
FriSCftauf — umlroviien, — Graški vseuči-liški profesor Frischauf je umirovljen. Frischauf je prijatelj Slovencev, pošten in pravičen mož, učenjak v pravem pomenu besede. Zato pa so ga preganjali in blatili toliko časa, da ga je ministerstvo. umirovilo. Da bi se bili slovan* ski poslanci zavzeli za tega moža, kakor pri-tiče, o, tega pa ne 1
Samomor I Trstu, -r- S karbolao kislino se je zastrupila v Trstu 20 letna sobarica Marija Strnad.
Armade! voj v Ljubljani. — Po časopisih se
širi vest, da bo Ljubljana sedež armadnega voja. Mejne posadke ob laški meji se pomnožijo s prihodnjo spomladjo, in baje se premesti brambovski polk št. 27. iz Ljubljano v Gorico.
Več se ne boji stopiti preko mrtvega trupla, vzeti vi svoje naročje otroka in bežati daleč, zelo daleč.
Villefort je bil enak ranjenemu tigru, ki s svojimi zlomljenimi zobmi trga svojo poslednjo rano.
Več se ni bal predznamenj, ampak pošastij. Skoči Čez! truplo, kakor da mora skočiti čez uničujočo ognjeno grmado.
Otroka vzame v svoje naročje, ga stiska, stresa in kliče, a otrok ne odgovori. Svoje žareče ustnice pritisne na Edvar-ddva lica; ta lica so hladna in ledena; svojo roko položi na njegovo srce; to srce ne bije več.
Otrok je bil mrtev.
Na Edvardovih prsih je bil pripet štirikrat preganjen papir. —
Villefort je bil uničen; zgrudi se na kolena, otrok mu zdrsne z naročja ter obleži poleg svoje matere.
Villefort vzame papir, spozna pisavo svoje žene in hlastno čita.                                 ~*
List obsega sledeče:
,,Sodite, če sem bila dobra mati, ko sem iz ljubezni do svojega sina postala zločinka I"
„Dobra mati nikdar ne odide brez svojega sina Iu
Villefort ne more verjeti svojim očem in svojim Čutom. Vnovič se približa Edvardu in ga še enkrat preišče s pozornostjo, s katero stopa Ievinja okoli svojega mrtvega mladiča.
Nato se izvge iz njegovih prsij straSen krik.
»Bog, vedno Bogi"
Ti dve žrtvi ga napolnita z grozo; strah se ga polasti v družbi teh mrtvih trupel.
Villefort vzdigne svojo glavo, počasi vstane, strese Bvoje z znojem OmoČene lase, naježene od strahu, In mož, ki je dotlej brez vsakega usmiljenja, odide k svojemu očetu, k slabotnemu starcu, da bi imel še človeka, na katerega srcu bi mogel jokati, kateremu bi mogel potožiti svojo nesrečo.
Odide po stopnicah, ki so nam znane, ter vstopi k Noirtierju.
Ko vstopi Viiitfort, Noirtier s pazljivostjo in s tako nežnostjo, kakor jo je le pripuščala njegova nepremičnost, posluša abbeja Busonija, ki je miren in hladen kakor navadno.
Ko Villefort zagleda abbeja, položi roko na čelo. Preteklost se mu zopet vrne pred oči nalik valu, ki šumi in buči močnejše nego drugi valovi.
Spomni se poseta, katerega je naredil abbeju dan po iuteuilu, in obiska, katerega je naredil abbd njemu na dan Valentinine smrti.
»Vi tukaj, gospodi" pravi. „Toda vi prihajate vedno le v spremstvu smrti I"
Busoni se okrene, in ko vidi propadlo Villefortovo obličje in divji pogled njegovih očij, spozna, kaj se je zgodilo pri seji porotnikov; drugo mu je bilo neznano.
Zadnjič sem prišel molit k mrtvaškemu odru vaše hčerke!" odvrne Busoni.
»In po kaj prihajate danes?"
»Prihajam vam povedat, da ste mi zadostno plačali svoj dolg, in ta hip, ko nameravam odpotovati, prosim Boga, naj se š tem zadovolji kakor jaz."
»Moj Bog," pravi Villefort in stopi plašno korak nazaj, »to vendar ni glas abbeja Busonija!"
»Ne.«"'
Abbe odstrani svojo tonzuro, in njegovi dolgi, črni lasje se mu vsujejo na rame ter obkrožijo njegov bledi obraz.
»To je obraz gospoda Moiite Glista!" vaklikne Villefort s plašnim pogledom.
»To je Se nekdo drugi, gospod kraljev prokurator; iščite boljše in bolj daleč v preteklosti!"
»Ta glas1! Ta glas! Kje sem ga vendar prvič slišal?"
»Prvič ste ga slišali v Marseillu pred triindvajsetimi leti, na dan svoje zaroke z gospico de Saint-Miran. Pomislite nekoliko!"
„Vi niste Busoni? Vi niste Monte Cristo? Moj Bog, vi tajen,  neizprosen,  morilen  sovražnik!   V Marseillu sem moral kaj zakriviti proti vam! O, nesreča!"
„Da, prav imaš, tako je," pravi Monte Cristo in prekriža roke čez svoje široke prsi. »Išči, išči!"
„A kaj sem ti vendar storil?" vzdihne Villefort, katerega misli se medejo bolj in bolj. »Kaj sem ti storil ? Povej! Govori!"
»Obsodili ste me fc počasni in strašni smrti, umorili ".u mojega očeta ter mene oropali ljubezni, prostosti in sreče."
BKdo ste? Kdo ste vendar? Moj Bog!
„Prikazen nesrečnika sem, katerega ste dali vreči v ječe gradu Ifa. Ko je ta prikazen koačno vstala iz groba, jej je dal Bog masko grofa Monte Crista ter obsul z demanti in zlatom, da bi je ne spoznali do današnjega dne."
„Ah, spoznavam te, spoznavam te," pravi kraljev pur kurator. „Ti si..."
„Edmond Dantes!"
nTi si Edmond Dantes !tt ??,kriči kraljev prokurator in pograbi grofa za roko. nTorej pcjdi z menoj!"
In odpelje ga po stopnicah. Monte Crfoto mu začudeno sledi, ne vede, kam ga vede kraljev prokurator, in pričakujoč kako novo katastrofo.
„GIej, Edmond Dantes," pravi Villefort in pokaže grofij trupli svoje žene in svojega sina, „glej, dobro si se maščeval !u
Pri tem strašnem pogledu Monte Cristo prebledi in začuti, da je prestopil mejo osvete, da več ne more reči:
„Bog jo za me in z menoj.*
S čutom nepopisnega strahu v srcu plane k otrokovemu truplu, odpre njegove oči, potiplje žilo in odhiti ž njim v Va-lentinino sobo, katero za seboj dvakrat-zaklene.
„Moje dete!" vsklikne Villefort, »Odnesel mi je truplo mojega deteta! O, prokletstvo, nesrečo, smrt tebil"
• In hoče planiti za Monte Cristom; toda kakor priklenjen ostane na mestu, oči se mu izbul^o, njegovi prsti se krčevito
pred tržaško poroto so sodili 20 letnega Jos.
Trinajstica iz Kastva radi zločina poskusa po-
•ne oskrumbe na 15 letni Klementini Starac.
fLjjgtid je   obsojen  na   18   mesece težke
ue, poostrene s postom vsake 3 mesce.
f ' Trst In Btsmarck. — »Corriere della Sera"
J piniu posvečuje  članek spominu generala
L^ ki je nekoč posredoval med Viktorjem
ILgjjuelom,  cesarjem  Francom  Jožefom  in
tarckom.  Leta 1867, je nekoč Bismarck I
|LU rekel:  »Ko bi  Avsfrija' imela *i'ntelt-n|
Litnega državnika,  bi Trident in južno Ti-
Efto odstopila Italiji. No, to že poskrbi ne-
fJoi jfemčija". — »Kaj pa Trst?" vpraša ge-
1 ^ Tiirr".   »Trst",  odgovori Bismarck, rfo
pa druga stvar. Trst bo nemško pristani*.:e
f jadranskem morju".                   ,     ,   «*»,,.,
y Avstriji se popije na leto povprečne 20
gjj hi piva, 5 mil. nI vina in 3 mil. hI žga-
J v skupni vrednosti 1500 milijonov kron.
Roparski napad 1 Trstu, — Na zahtevo Aioj-a Slckoviča je bil aretovan 39-letni klobuki Fran T. Malo prej je bil namreč Fran T., Lflp3j z dvema drugima človekoma v ulici del forreate, kar vstavi Slokoviča in dočin sta ga 0Bfc&ia držala, je skušal T. vzeti mu denar j^z-pa. To so pa preprečili ljudje, ki so vi-$ dogodek in so pristopili na pomoč.
Tatvini f Pulju. — V Pulju so prišli na sje(l tatvinam v vojaških skladiščih, iz katerih jaje prodajalo moko, sladkor, itd. Policija je preiskavala ter zasledila tatvino, vsled česar jje bilo aretovauih 6 oseb, med temi dva vo-jaia. Prišli so na sled tudi večji tatvini v poljskem arzenalu.
KonuregacIJo v francoskih kolonijah. — Kon-
gres za poduk v ljudski šoli v francoskih ko-[onijah se je obrnil v posebni resoluciji do francoske vlade, naj nadomesti v kolonijah toagregacijske učitelje s posvetnimi.
General StISlIJ. - Buski car je ukaza), njse vstavi sodnijsko postopanje proti generalu Steslju, katerega naj se vpokoji.
Ljudske šolo na španskem. — Naučno mi-Igjaterstvo hoče zapreti vse one šole, ki jih rodijo ali posvetni ali redovni učitelji, ki pa nimajo usposobljenosti za poduk. Če se to iivede, bodo hudo udarjene kongregacije, katerih glavna moč glede gospodstva nad ljudstvom tiči prav v šoli. Namesto teh šol bi se postavilo novih 5000.
200.000 frankOV je ukradel poštni uradnik ftikarov iz ambulance med Sofijo in Varno ter pobegnil.
Uslnlll Igralko. — V Oseku v Slavoniji je ustrelil neki igralec igralko Eroi NValder, baje ker ni hotela več Ž njim živeti. Igralka je bila takoj mrtva. Igralec je streljal potem nase, pa se ni zadel takoj do smrti.
5 Viharju Y Mehiki se poroča, da je povz-^i/ stmkio škodo. V Pencasoli je razdejano m pristanišče, 25 ladij se je potopilo, 2000 Ijudlj je brez streke.
Samomor radi dveh kron. — Na železniški
tir se je vlegel 25. pr. m. zvečer v bližini Žrolca trgoyski pomočnik I. Spitz, doma iz lovskega, ter je bil povožen od vlaka. Imenovani, kateri je bil pri trgovcu Fleischmannu t Celovcu v službi, je bil takoj mrtev. Poleg jimomorilea je ležalo odprto pismo, naslov-lljeno na prejšnjega gospodarja. Pismo se [glasi: „Z današnjim se Vam zahvalim za vse iseni storjeno, jaz nisem na tem nič kriv". W trgovčevi izpovedi je Spitz 25. m. m. pre-!M od strank 12 K 40 v, njemu je pa oddal Mino 10 K 40 v, torej je za-se obdržal 2 K. Ko je gospodar o tem izvedel, je sporočil pomočniku, da je najboljše, ako takoj izgine. Imenovani se je na to odslovil in zvečer je Mi že mrtev.
Spomenik Palackemu postavijo v Pragi po
načrtu profesorja Sucharda. Stal bo pied mostom Palackega. Izvršen bo v treh letih; skupni stroški bodo znašali 500.000 kron.
Novi krediti za nemško armado. - v prihodnjih mesecih bo zahtevala nemška vlada od državnega zbora velik kredit za armado; porabi se kredit zlasti za ženijske čete in za napravo brzojavnih in telefoničnih prog v vojne svrhe.
• '^^mri^tllš^^mnr' — -YMaku med Rimom in Neapljem je povila neka*kmetska ženska dete z dvema glavama. ' Bogato Ženlto»anj8. — V nemški vasi 6r-dinghausen pri Hovi se je vršilo te dni kmet-sko ženitovanje, na katero je bilo povabljenih 400 družin, vsega vkupe okoli lOOO oseb. Napravili so 5 ogromnih šotorov za pojedino, za ples in za kuhinjo. Zaklali so 4 presiče, izredno velike in debele, kravo, vredno 500 mark, 300 kokošij, 100 gosij, 100 rac; kom-pota so pojedli sto funtov. Ženitovanje je trajalo tri dni in tri noči.
2ab8 Je deževalo v Diinkirchnu. Najbtfe so jih zanesli v Diinkirchen velikanski viharji zadnjih dnij iz Belgije in z Nizozemskega.
Iz Odese se je izselilo v zadnjih mesecih v Ameriko 2500 zidov.
ljenjsk*)ga zavarovanja, pri katerem jamči po petem letu vsako leto 3% obrestovanje vseh vplačanih zavarovalnin, tako spaja v tem načinu življenjsko zavarovanje s hranilnico. Ima nadalje doslej nepoznano- zavarovanje človeškega življenja spojeno z zavarovanjem za slučaj onemoglosti, n«j nastane poslednja vsled kake naravne bolezni, ali vsled kake nesreče.
»Prva češka na življenje" v Pragi je vredna vse podpore konečno tudi radi tega, ker daja od vsakega zavarovattfa-stalni dalež našej najvažnejši družbi, to je — družbi sv. Cirila in Metoda.
Lepa meblovana soba
z razgledom na ulico
'se odda v najem
u ultel Alvarez št. 1, in. nadstr.
i
Ižojiž^oosh
Kmetijsko gospodarstvo, — Lu kmetijske šole in praktične gospodarje spisal Viljem Rohrman, pristav kranjske kmetijske šole na Grmu. Druga na novo predelana izdaja. Knjiga stane v platno vezana K 1'60; po pošti 20 v  več.
Že naslov pove dovolj, kaj obsega knjiga; da je izšla sedaj v drugi izdaji, predelani in popolnjeni, to knjigo najbolje priporoča.
XVI. letopis »Zadružne zveze" v Celju, regi-
strovane zadruge z omejeno zavezo (poprej „ Zveza slovenskih posojilnic".) Ravnatelj Franjo Jošt v Celju je sestavil kakor vedno pregledno omenjeni letopis. S Primorskega je v Zadružni zvezi 20 zadrug.
Sprejme se =
gospico za trgovino
zmožno slovenščine in nemščine. Naslov pov6 upravništvo.
Sfanouanje
si. novembrom i i.
v Gosposki ulici,
Več pove* naše upravništvo.
Gospodarstvo.
»Prvi češki splošni delniški družb! za zevanje na
Življenje" V Pragi, ki ima svoje glavno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu ulica Torre bianca 21,, je bilo podanih od prosinca do velikega srpana 190G. ponudb za K 0,868.104 zavarovane zlavnice, na katere je družba izdala za K 5,154.154 zavarovalnih listin. — Kakor vidimo, je ta zavod silno napredoval, saj dela isti res neumorno na tem narodnogospodarskem polju iu vrši svojo narodno misijo v popolnem obsegu.
Ta znatni vspeh dokazuje sicer tudi to, da je znala »Prva Češka na življenje" v Pragi polagoma privaditi vse ljudske sloje na življenjsko zavarovanje in jih poučiti o njegovej velikej važnosti in vrednosti v človeškem življenju. Jako vesel pojav je, da se razvija ravno češki zavod tako lepo, kar dokazuje najlepše, da vrši »Prva češka na življenje'' v Pragi častno svojo narodno gospodarske nalogo, s čemur si je zagotovila neomejeno zaupanje in si pridobila vsestransko naklonjenost.
»Prva 'ieška na življenje" v Pragi do-seza tako lepe vspehe tudi radi tega, ker goji vse vrste življenjskega zavarovanja po izredno nizkih cenah; ona zavaruje na smrt, na doživetje in smrt v različnih načinih, na dohodke in ima zlasti ugodna zavarovanja otroških dot. Razven tega je  uvela najnovejši  način živ-
Peter Škerbic
v GORICI, Itiva €orno Jtev. 13.
(nasproti zaloge vina bratov Bolaffijo).
Priporoča svojo zalogo edino
MARČNEGA PIVA
li  prvo domače  pivovarna G. Auer-Jtvlh dodlčev v LJubljani v sodih in pasteriziranega v steklenicah.
A. vii. Berini
Gopiea, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga .== = oljkfnego olja
prve vrste najboljših Iv: d k iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja  na drobno:  Kron    -"80, -"88, -•96,112,120,136, N4,160, T80, 2'-.
--------    Na debelo cene ugodne.    _____
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga
- mila in sveč. Cene zmerne.
Tla fisoee
priznanj se mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojega blaga. Radi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne si občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in ceno blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožuhovne ovratnike <Boa), Jaeger podobleke za letni In zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja zaloga okrasov za obleke, vedno zadnje no v3ti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice In perilo za gospode, tolletna mila, disavne glavnike, mošnjice itd.-------—
J. ZOBNIK - GORICA
Gosposka ulica to.
= = V novem = =
modnem salonu -*•«¦
Cesta Josipa Verdi 40.
MARIJA D.EROSSI
je na razpolago cenjenih gospa in .g.-.sppdičen velika izbira klobukov po najnovejših modelih iz Pariza in Dunaja ter po najnižjih cenah.
krijejo v prsi, in kri jih pobarva. Žile se mu napno, glava! mu prične žareti kakor ogenj.
Ta otrplost traja nekaj minut, dokler se mu pamet ne zmeša popolnoma.
Nato silno zakriči, se glasno zasmeje in plane na stopnice.
Za četrt ure se odpre Valentinina soba, in vnovič se prikaže Monte Cristo.
Bil je bled, temnega pogleda, sapa mu je zastajala; vse ajegove sicer mirne, plemenite poteze so izražale najglobokejšo :. ialost.
V svojem naročju je držal otroka, ki mu noben poskus * mogel vrniti življenja.
Ponižno poklekne z enim kolenom na tla, položi malo toplo poKr trupla njegove matere in naslone otrokovo glavo :Dsfljeap, prsi.
Nato odide iz sobe in sreča na stopnicah slugo.
uKje je gospod Villefort ?" vpraša.
Sluga pokaže z roko na vrt, ne da bi odgovoril.
Monte Cristo stopi na peron, krene v naznačeno smer in 2«gleda sredi slug Vilieforta, ki drži v roki lopato, prekopava z Mjvečjo marnostjo in pri tem mrmra besede:
„Tukaj še ni, tukuj še ni."
lu koplje naprej.
Monte Cristo se mu približa.
^Gospod," mu pravi čisto tiho in ponižno, »izgubili ste stoa, toda —«
Villefort ga prekine; ni ga niti slišal, niti razumel.
»O, zopet gs, najdem," pravi. »Lahko govorite in pravite, J& ga ni tukaj, toda jaz ga najdem, in če bi ga imel iskala *> sodnjega dne."
Monte Cristo stopi prestrašen nazaj.
»O,« pravi, »blazen je t"
Jn kakor bi se bal, da ga ne podsujejo zidovi te pro-©te hiše, plane na cesto, prvič dvomeč o tem, če je imel ****» delati tako, kakor je delal,
„0, dovolj, dovolj," pravi, »rešimo poslednjega."               I
Vrnivši se na svoj den, sreča Monte Cristo Morrela, ki je blodil okoli molče kakor senca ter željno pričakoval tre-notka, ko bo smel umreti.
„Pripravite se, Maksimilijan," mu pravi smehljaje, Jutri zapustiva Pariš."                                                                         j
„AH nimate tu.ničesar več opraviti?" vpraša ta.
„Ne," odvrne Monte Cristo, „in Bog daj, da bi ne bil storil že preveč."
XV.
Slovo od Parisa.
O pravkar opisanih dogodkih je govoril ves Pariš. Ema-| nuel in njega žena sta si jih pripovedovala s Čisto naravnim; začudenjem v svojem malem salonu v ulici Meslav. Primerjala j sta katastrofe, ki so zadele Morcerfa, .Danglarsa in Villeforta.
Maksimilijan, ki ju je prišel obiskat, jih je poslušal ali pravzaprav prisostvoval njunemu pogovoru ter se pri tem vtap-ljal v svoje misli.
»Resnično, Emanuel," je rekla Julija, »ali bi ne bilo lahko reči, da so vsi ti tako bogati, tako srečni ljudje pri vsta-novitvi svoje sreče pozabili na hudega genija in da ta nalik hudi vili, ki k tej ali oni poroki, k temu ali onemu krstu ni dobila povabila, zdaj naenkrat prihaja, da se maščuje za to usodepolno pozabljivost?"
nKakšna nesrečna 1" pravi Emanuel, misleč na Morcerfa in Danglarsa.
„Kakšne bolesti l8 pravi Julija, misleč na Valentino, katere imena si s svojim ženskim instinktom v.Maksimilrjanovi prisotnosti ne upa izgovoriti.
„Če jih je kaznoval Bog," pravi Emanuel, „Bog, ki je največja dobrotljivost, ča v preteklosti vseh teh ljudij ni našel ničesar, kar bi jih delalo vredne odpuščanja, o, potem so to kazen gotovo zaslužili |"
„Ali ne sodiš prestrogo, Emanuel?" pravi Julija. „Ali bi človek, ki bi tedaj, ko je vzel moj oče v roko pištolo in se je hotel umoriti, rekel: ,Ta mož je svojo kazen zaslužil,' — ali bi se tak človek ne bil zelo motil?"
„Da, toda Bog ni pripustil, da bi bil oče podlegel, kakor tudi ni pripustil, da bi bil Abraham daroval svojega sina. Prav kakor patriarhu je tudi nam poslal angelja, ki je odvrnil smrt."
Komaj dogovori te besede, ko se začuje glas zvonca.
Vratar je s tem dajal znamenje, da prihaja obisk.
Skoro isti hip se odpro vrata v salon, in na pragu se prikaže grot Monte Cristo.
Mladi mož in njegova žena radostno vsklikneta.
Maksimilijan dvigne glavo in jo zopet povesi.
„Maksimilijan," pravi grof, kakor da ne opazi dvojnega vtisa, katerega naredi njegov prihod, „iščem vas."
„Mene?" pravi ta, kakor da se zbudi iz sanj.
„Da," odvrne Monte Cristo; »ali ste pozabili, da imava skupaj potovati, in sem vas včeraj prosil, da bodite pripravljeni?"
„To tudi sem," pravi Maksimilijan. „Pri8el sem se poslovit."
„In kam odpotujete, gospod grof?" vpraša Julija.
»Najprej v Marseile, gospa."
„V Marseille?" ponovita oba mlada človeka naenkrat.
„Da, in vašega brata vzamem s seboj."
»Ah, gospod grof," pravi Julija, »pripeljite nama ga nazaj ozdravljenega."
Morrel se Obrne v stran, da bi zakrii svojo rdečico.
»Torej ste opazili, da je bolan ?" pravi grof.
»Da/ odvrne mlada žena, »in bojim se, da ga midva ne moreva razvedriti."
»Jaz ga razvedrim," odvrne grof.
»Pripravljen sem, gospod,"  pravi Maksimilijan.  »Z gom, draga moja, z Bogom, Emanuel, z Bogom, Julija 1" (Dalje pride.)
Bo-
Otroci ob tem izvrstno uspevajo in ne trpe  na motenju prijavljanja.
Se  obnaša izvrstno  ob bljuvanju, črevesnem kataru, driski itd.
Priporoča jo na tisoča domačih  in   inozemkih zdravnikov.
Najboljše živilo za   zdrave   in na želodcu bolne otroke.
Naprodaj po lekarnah in drogerijah.
Tvornica diet. živil R. KUFEKE, [Dunaj I., in Bernedorf-Hamburg.
Išče se licenca
za trgovino z mešanim
v Tržaški okolici.
Prednost imajo 14 do 15-letni dedki,
kateri so dovršili z dobrim vspehom
4 - razrednico.
Kje, pov6 upravništvo.
Adolf Fey
urar iti opttker
na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni
v GORICI
Vsprejsnia poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
------ in optičnih predmetov. —~
Za vsako uro se jamči 1  leto.
Na  prodaj je pod vipavskim Sv. Križem lepa, z vsem preskrbljena
kmetijo,
obsežna za veleposestvo. Natančneje se izve pri g. Iv. Makarovlču na Sv. Gori pri GorJet.
iltlMUiMlUMM-—¦•«—•i
i  Andrej Fajt  š
f pekovski mojster |
S       v Gorici Corso Franc, fiius. št. t      •
•    Sprejema naročila vsakovrstnega 1
S peciva, tudi najfinejega, za nove i
j S maše in  godove,  kolače  za  bir- I
f mance, poroko  itd.  Vsa naročila t
8 izvršuje točno in natančno po želji I
j S naročnikov.                                      •
J z    Ima tudi na prodaj različne moke, Z
J fino pecivo, fina  vina in  likerje g
I S po zmernih cenah.                           •
I f Za toliko  1108  priporoča   goriške t
plnce, potice itd.                i
Odlikovana pekarija in sladčičarna v Gorioi na Komu v (lastni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte,  kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah.
Priporoča se slavnemu občinstvi za mnogobrojna naročila ter obljublja  solidno postrežbo Ur- po jako zmernih cenah. -%•
F« Podheršič,
avtoriz. kamnoseški mojster. Gorica, Tržaška ulica št 17.
--------   Priporoča   -------
slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh   vern h duš dan
svojo  bogato zalogo
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih
iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više.
V zalogi ima tudi razne kamenite plošče, umivalnike
za kuhinje, žlebe itd. itd.
Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strngarsko
==: stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah.--------
TrLoV5ko-obrtqa zadruj>a V Gorici
reg-istrovana zadruga z neomejenim jamstvom
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premen j ena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6# obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine *(t% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje |po 4',%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
»Goriška Tiskarna"
priporoča
vizitke
I Najcenejša in najhitrejša ?ožnja v Ameriko je s parniki wSeYeronemšk«jga Uojda".
t cesarskimi brxop«rafld JKAISER WILHELM H.-, »KRONPRINZ WDLHELM« 1                              ia »KAISER WiLHELM der OROSSE".
Prakomorsk« vožnja traja tarna 5-0 dni
podok trn veljavne vozne listke za parnike gori navedeni
t velji
tudi
lega bite
pwrobro«%ega drsita kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite   »>• ˇ LJubljani edino le pri                                             gj
EDTAHI TAVČARJU, ttbnrffli ulice a. 35 A
t       nasproti občeznani gostiln! „pri Starem Tišlerju".                  C* I
Odhod ii IgiiMJaie Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se 2 j itfieje pett  jnja, taftae ia brezplačno. — Postrežba poštena, realna In solidna. L
Potnftnea, ~ _kenient— t sapadne države kakor: Oolorado, Meiiko, CaHforaiJo,   ,-jjl
Ari    •., Vtah.  WIoming,  Navada,   Ortgon in  WaabiDgton  nudi naie druitve   Yt\\
potoka*  a«oda*  1»   Uvoda*   eeno  8raa  talvetlM.   Odhod  m  la|   pr^d   2
f» Bremna enkrat meeoiita.      •   -        -                     •       -' Ta te dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mor a in na vse ostale dele sveta, kakori 9   BraaiUjo, Kubo, Buenos-Airea, Oolombo, Slugaporo vAvatralljoitd.
Se dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarna11'
— REVMATIZMU in PROTINU
IB   likir   G0dina   Y^ rTimvlehmtihn*imm**om*, lakarna „Ai:« Hadonna d«ll« 8«lut." pri Sv. Jakobu; Joalp Godln«,
""......   ".....'     '".............-       Mn* ¦hmJ"1* K »*<•• >* »ate «• na rasdolllja manj nego 4 ateklenlce proti povsetjn tU niDftJ poilanim mestom E f— prosto poštnine,