Štev, 108.
¥ Trstu, v pogfdUek 19, aprila 1915,
Letnik XI.
Izhaja vsak tian, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 /jutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
l!redni*vr. Ulica Sv. Frančiška Asiškcga St. 20, L nadstr. — Vsi dtnj;: n pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirnna pisma se ne
fffcjeuiijo i« rokopisi se nc vračajo. !zćn'ettlj in t-dgovorni r-rćnlk Štefan Godina Lastnik koasorcii 1 & .Lcirrsti*. — Tisk tiskane .Edinosti", pisane zadruge z cmejecin jotcitvom v Trstu, ulica Sv. Frančifka Asiškega št. 20. Telefon r.redništva iti uprave $tev 11-57.
Nitctflini zr.zša: /a ccSo leto .	... K 24 -
7.« pol kia....................• • • • • 12- —
z* iri .................... • . ■ 6-—
Za cedcljsko izdajo za celo leto....... 520
Zi pol leta.................2*60
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5. —
vsaka nadaljna vrsta............ . 2 —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc Izključno la
upravi .Edinosti'. — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiika Asiškega št. 20. — PoStnoliranilnični račun št. 841.652.
9 Karpotskem lesu ruski napadi krvavo odbiti. Drusje topovski B
na južnem bojišču nobenih dogodkov. Uspešni odgovori na streljanje srbske artiljerije pri Beisrada. - lla nemško-ruski fronti položaj neizpremenjen.
Boji ozhodno od 9perna. Med Hozo In Nozelo le topovski boli. Majhen francoski uspeh pri Mezeralu.
Soji za dardanelske ožine. - Turiko-onsieiki boji ob Perzijskem zalivu. - Boji v nemški vzhodni AMkL
DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se objavlja: IS. aprila opoldne.
Splošni položaj je neizpremenjen.
V Gozdnatih Karpatih so bili ruski napadi pri Nagy Polany - Zello - Telepocz krvavo odbiti. Ujetih je bilo 7 oficirjev ;n 1125 mož.
\a vseh ostalih frontah le topovski boji.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. fioier, fml.
inspekujsko potovanje prestolonaslednika.
DUNAJ, 1». (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča:
Njegova c. kr. visokost, gospod polkovnik in linijski kapitan, nadvojvoda Karel Tranc Jožef je izvršil dne 4. aprila inspekcijsko potovaje pri četah, ki se nahajajo pri Piotrkowem in Tomaševem.
Prestolonaslednik je prispel v zgodnjih jutranjih urah v Piotrkou*, kjer je bil pozdravljen od četnega poveljnila, nakar se je po kratkem poročilu o položaju ar-inadnih čet nadaljevala vožnja k diviziji, ki se nahaja v najsprednejših vrstah. Prestolonaslednik je prispel v območje divizije okoli 9 dopoldne in sprejel poročilo divizijonarja generala Poto\* ranskega in si dal predstaviti tudi generalni štab. Nato se je vršilo podrobno ogledovanje čet divizije. pri čemer je prestolonaslednik na-glašal disciplino in vzorno vedenje moštva; prestolonaslednik je vse odlikovane oiicirje in vojake osebno nagovoril.
Po osenurnem jahanju v območju divizije je prispel nadvojvoda ob 4 popoldne k divizijskemu poveljstvu, kjer si je ogle-ucu v ic^crvi m; nahajajoči del kavale-rijske divizije in zavžil tudi kosilo. Spremljan od navdušenih ovacij čet, se je odpeljal nadvojvoda ob 6 popoldne k četnemu poveljstvu, kjer se je vršila predstavitev poveljstva in štaba.
Pri odpotovanju, ki se je izvršilo okoli 9 zvečer, je zamogel prestolonaslednik s posebnim zadovoljstvom konstatirati dobre vtise, ki jih je dobil pri armadi, ki so najboljša garancija za nadaljno uspešno delovanje naših hrabrih čet.
Bavarska odlikovanja.
MONAKOVO, 18. (Kor.) Kralj Ludovik je podelil nadvojvodi Frideriku veliki križec vojaškega reda Maksa Jožefa, prestolonasledniku Karlu Francu Jožefu pa vojaški zaslužni križec II. razreda z meči.
Predavanje majorja Moratha o položaju v Karpatih.
BERLIN, 18. (Kor.) Na povabilo društva Avstrijcev in berolinske sekcije avstrijskega mornariškega društva, je imel včeraj zvečer znani major Morath. ki se je mudil v zadnjih tednih v Karpatih, predavanje o avstrijskih in nemških četah v Karpatih.
Morath je podal pretresljivo sliko o delovanju obeh armad. Poudarjal je zvesto jrožno bratstvo, junaški odpor in neomajno vztrajnost avstrijske arlade v boju za skupni cilj, čeprav ima ta armada v vojni nehvaležnejšo vlogo. Predavatelj je na-glašal, da ste Zvezni armadi navdahnjeni od neomajne volje po zmagi in življenju in
jc končal z zagotovilom, da je dobil v Karpatih popolno zaupanje.
Predavanje, ki so mu prisostvovali po-| slanik princ Hohenlohe s soprogo, dame in i gospodje poslaništva, kakor tudi mnogo-Išteviino občinstvo, je bilo sprejeto z ži-i vahnim odobravanjem.
:_jr.r ■___~
P O D L 1 S T E K
GREŠ NIČE.
Roman. — Francoski spisal Xavier de Montepin
Ostali mladi ljudje so si prizadevali, da bi kazali enako mračno in čemerno lice, kakor pevec, ter so ponavljali dvakrat refren z izrazom obsojencev, ki jih vodijo na morilce.
Ko so prišli tako do četrte kitice in je bilo treba ponoviti refren, je Margueret. čigar oči so v ognju navdušenosti švigale na vse strani, uprl naenkrat svoj pogled v steno in je skratkim >tilio!« zaukazal mir
—	Kaj je? — jih je vprašalo več.
—	Će se ne motim preveč, prijatelji. — je odgovoril Margueret. — se nam nudi v tem trenutku krasna priložnost, da si ogledamo paphoško slovesnost in spoznamo galantne skrivnosti Cythere.
—	Kako to misliš?
—	Poglejte tjale! — je odgovoril Margueret in pokazal na steno, ki mu je bila nasproti.
V steni je bila v višini kakih sedmih čevljev okrogla luknja, skozi katero je vodila prej cev iz peči in katera je bila sedaj zaprta s kosom deske, prelepljenim s tapeto.
—	No, in . . .? — je vprašal nekdo.
—	Ta odprtin?. - je nadaljeval Margueret. govoreč kolikor mogoče potihoma.
Z južnega bojišča.
DUNAJ, 18. (Kot.) Uradno se objavlja: 18. aprila opoldne.
Na južnem bojišču nobenih dogodkov. Na streljanje srbske artiljerije iz okolice Beigrada smo, kakor že večkrat, uspešno odgovorili.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml.
Z nenribo-rnskego bojišču.
BERLIN, 18. (Kot.) Veliki glavni stan, 18. aprila: Vzhodno bojišče.
Na vzhodu je položaj neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Car m froitL
PETROGRAD, 17. (Kor.) Car Nikolaj je odšel na fronto.
Z nemšlio-froncosKego bojišča.
BERLIN, 18. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 18. aprila 1915:
Zapadno bojišče.
Po izvršitvi razstrefitev so Angleži včeraj zvečer jugovzhodno od Yperna udrli v našo višinsko postojanko severno od prekopa. a so bili s protinapadom takoj zopet odbiti. Boj se vrši le še za tri postojanke, ki se nahajajo v rokah Belgijcev.
V	Charapagni so Francozi včeraj jarek, ki smo ga zavzeli predvčerajšnjem, razstrelili. ne da bi dosegli kak uspeh.
Med Mozo in Mozelo so se vršili le artiljerijski boj.
V	Vogezih smo zasedli jugozapadno od Stossweierja na sedlu neko spodnjo francosko postojanko. Jugozapadno od Meze-rala so bile naše predstraže v sled sovražne premoči potisnjene na njihove postojanke.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemikfl letala na Francoskem.
PARIZ, 17. (Kor.) »Temps« poroča: Neki *golob« je vrgel včeraj na Calais šest bomb. Dve osebi ste bili rajeni. Golob je letel tako visoko, da je bilo obstreljevanje brezuspešno.
LYON, 17. (Kor.) »Nouveliste« poroča: Neki >golob« je letal včeraj nad Amien-som in vrgel več bomb, pri čemer je bilo ubitih 11 oseb.
Francoski vojni filmi.
PARIZ, 17. (Kor.) Kakor poroča »Temps«, je vojni minister pozval tovarne za izdelovanje filmov, naj delajo filme na fronti. Filmi so določeni za arhiv vojnega
ministrstva.
— nam odkrije skrivnosti sosednje sobe, in vprašam vas, kaj se vendar dogaja v privatnih kabinetih te častivredne hiše!
—	To je res! — je rekel nekdo.
—	Ce je pa kabinet prazen? — je pripomnil tretji.
—	Potem smo se pač zmotili; toda verjetno pa to ni. Sicer pa kmalu izvemo, pri čem smo, le še trenutek potrpljenja!
Margueret je zapustil svoj sedež, porinil stol k steni, stopil nanj in pogledal radovedno skozi luknjo, ko je prej previdno in neslišno odstranil okroglo deščico. Ni še stal niti eno sekundo na svojem opazo-vališču, so ga že začeli najradovednejšt vleči za suknjič. Končno je skočil s stola in drug dijak ie nemudoma splezal na njegovo meslo.
—	Ali si kai videl? — so ga povpraševali od vseli strani.
—	Ce sem kaj videl, hm!
—	Kaj pa?
—	Deklico
—	Sarno?
—	Da.
—	Mlado?
—	Mislim.
—	Lepo?
—	Ne vem.
—	Zakaj ne?
—	Ker je nisem videl v obraz.
—	Vzrok je uinljiv. Kaj pa venaar počenja?
Vpoklic 18 letnih Belgijcev.
PARIZ, 17. (Kor.) Z letnikom 1917 bodo vpoklicani tudi vsi 18 letni Belgijci v Franciji.	____
Blokado angleškega vodovja.
LONDON, 17. (Kor.) Parnik »Eleganti-ne«, 1312 ton, je pri poizkusu, da uide podvodnemu čolnu, Qri Filley zadel na breg.
Švedski parnik" »Folke« se je dne 14. t. m. zvečer 20 milj od Peterheada potopil. Kapitan domneva, da je bil parnik zadet od kakega torpeda.
Pripomba NVolffovega urada: Po včerajšnjemu poročilu je brzojavii kapitan brodolastniku, da je zadela ladja na neko mino.
HAAG, 18. (Kor.) Mornariško ministrstvo je dobilo poročilo, ki pravi, da je bil grški parnik »Helespontes«, ki je odšel včeraj iz Ymuidna v Montevideo, v Severnem morju zadet od torpeda. Posadka je bila rešena in izkrcana na Nizozemskem.
Zaplenjen norveški parnik.
LONDON. 17. (Kor.) Kakor poroča »Temps«, je bil norveški parnik »Soer-land« ustavljen in odveden v Hartlepol, kjer je bilo blago izkrcano.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON, 17. (Kor.) Za sejo spodnje zbornice, ki se bo vršila v torek, je napovedanih nič mani kakor 16 vprašanj na Greyja glede žalitev Japonske od Kitajske.	______
Vojno Turčije proti trosporazamu.
Bil za lardoBele.
CARIGRAD, 17. (Kor.) Glavni stan poroča: Včeraj popoldne ie bilo neko sovražno letalo, ki |e preletelo Saroški zaliv, poškodovano od našega ognja in je padlo pred Sattli Liman v morje. Drugo povodno letalo^ ki se je spustilo na morje, da reši prvo letalo, je bilo po naši artiljeriji potopljeno.
Angleška oklopnica »Nelson« in neki hi-droplan, ki sta se približala, sta bila zadeta od krogelj. »Nelson« se je umaknil. Povodno letalo se je istotako umaknilo.
Angleški podvodni čoln »E 15« je bil v dardanelski ožini vzhodno od Karaliuka Limana potopljen. Od p06a<fite, ki je štela 31 mož, je bilo rešenih 21 mož in 3 oficirji. Med njimi se le nahajal angleški podkonzul dardanelskega okraja.
CARIGRAD, 17. (Kor.) Turške baterije so potopile v Dardanelah neki angleški podvodni čoln.
CARIGRAD, 18. (Kor.) Glavni stan javlja nastopne podrobnosti o potopljenju angleškega podmorskega Čolna »E 15.«
Podvodni čoln, ki ga ie vlekla neka krl-žarka, je dne 18. marca zapustil Plym-puth; mudil se |e na to eno noč v Gibraltarju, dospel na to v Malto in za tem v pristanišče Mudros na otoku Lemuos, kjer se je ustavil za 6 dni. Na to je podmorski čoln ležal en dan pred Tenedo-som, od koder je odplul o polnoči. Ob 2 uri 22 min. je udri v morsko ožino Darda-
—	Spi.
—	Kaj? Spi ob takem hrupa in direndaju, kakor smo ga uganjali pravkar? -
—	Tako je!
—	Ni mogoče!
—	Saj se vendar morete sami prepričati . . . leži na divanu. Najzanimivejše na njej pa je . . .
—	Kaj pa?
—	Da je preoblečena.
—	SaliŠ se.
—	In sicer kot kmetica iz Normandije .. . prav srčkana noša, povem vam!
Margueret Se ni izgovoril teli besedi, ko so njegovi poslušalci tiščali od vseh strani vanj, tedaj pa jc Virgil, ki je sam in molče obsedel za mizo, skočil pokoncu, pograbil dijaka, ki jc pravkar gledal skozi odprtino, z obema rokama, ga brezobzirno potegnil s stola, na katerega je potem stopil sain. in je pogledal skozi luknjo v sosednjo sobo.
Virgil je takoj spoznal Pivoino.
Ob tem pogled« je občutil najprej prisrčno. brezmejno veselje. Kmalu pa se je začel povpraševati, kak slučaj je prive-dcl mlado deklico v to sumljivo hišo in kako je prišlo, da se je nahajala v te] sobi popolnoma sama in da je tako trdno spala tu.
Razrešitve te uganke ni bilo treba čakati dolgo.
nel in se je ob pol 3 uri potopil, da se je odtegnil razkritju po naših metalcih luči. Ker ga je potegnila močna struja, je prišel ob 6V2 uri na dno. Stolp njegov je molel iz vode. Naše baterije so začele obstreljevati. Prva granata je zadela poveljniški most in je ubila kapitana. Druga je zadela oddelek za električne stroje. Posadka ie bila prisiljena zapustiti ladjo. Naše baterije pa so nadaljevale s streljanjem. Trije možje posadke so bili ubiti, sedem pa ranjenih.
Angleški vicekonzul okraja dardanelskega, ki je bil ujet, je izjavil, da je rezervni častnik.
Sovražni aeroplani, ki so doznali usodo podmorskega čolna, so leteli preko morske ožine, da bi videli podmorski čoln, in so metali bombe proti periskopu in stolpu podmorskega čolna, da bi preprečili, da podmorski čoln ne pride v naše roke.
Turške čete iz okolice so prihitele v barkah na lice mesta, da rešijo posadko podmorskega čolna. Ranjene angleške mornarje so spravili na varno in jih odvedli v bolnišnico.
CARIGRAD, 18. (Kor.) Glasom informacij, došlih iz vojnega ministrstva o zadnjih manjih operacijah proti Dardane-lam, je oklopnica »Majestic« popoldne 14. aprila ob podpori nekega letala obstreljevala okolico Kambatepe na polotoku Ga-Sipoli. Oddaljila pa se je takoj, ko so forti izstrelili proti njej kakih 10 granat.
Neko poizvedovanje, uprizorjeno po naših letalih dne 15. aprila, je ugotovilo, da je imel sovražnik v okolišu otokov osem oklopnic, deset rušilcev torpedov, 19 ladij za trebljenja, devet ladij za ogije in eno ladjovodno !etalko. Eden naših letalcev je vrgel dve bombi proti ladjam, ki so ležale pred Tenedosom. Ena teh ladij je bila zadeta. Na krovu je nastal požar.
Popoldne je začela »Majestic« obstreljevati naše sprednje baterije. Te so odgovarjale in so zadele ladjo med obema dimnikoma. Druga bomba je zadela poveljniški most, tretja je oplaznila ladjo. »Majestic« se je umaknila in je pozvala rušilce torpedov na pomoč. Oklopnica »Swiffsu-ri« je nadaljevala z obstreljevanjem fortov v ospredju, ne da bi bila dosegla kak uspeh.
Poizkusi torpedovk v noči od 14. na 15. aprila, da bi udrle v morske ožine, so bili odbiti.
Angleži na Tenedu in Leninu.
CARIGRAD, 18. (Kor.) List »Turan« doznava iz Soluna: Angliji se vedno bolj urejajo na otokoma Tenedu in Lemnu. Na obeh otokih se je uvedla angleška pisemska in brzojavna cenzura. Neki angleški častnik je odšel v Mitilene in napravil nekaj krajevnih posnetkov. Misli se, da zavezniki tudi na Mitileni izkrcajo čete.
Goitz pota armada! poveljnik.
CARIGRAD, 18. (Kor.) Oficijelno se razglaša: Baron von der Goltz-paša je imenovan poveljnikom prve armade.
Ansleiko-toriki bo]!.
CARIGRAD, 18. (Kor.) Glavni stan javlja : Radi napada naših čet pri Basore se je vršil boj v okolici Shaibe in Alberdžeinie.
Vrata sosednjega kabineta so se odprla previdno in neslišno, in Virgil je v svoje veliko začudenje, ki si'ga bodo znale naše lepe čitateljice pač lahko raztolmačiti, zagledal ostudnega pohabljenca Armodi-ja Carcana, ki je vstopil v sobico.
Za to slovesnost je Carcan slekel svoj stereotipni beli jopič in odložilsvoj oma-zani predpasnik ter se nagizdal s svetlo modrim Irakom s širokimi škrici, rdeče in zeleno kariranimi hlačami, rumenim kaš-inirastini telovnikom in kričeče rdečo o-vratnico.	■ ■
Ta krasna obleka je žecdofgo krasila izložbeno okno njegove častite soproge in ker mu je ugajala, si io je prisvojil.
Armodij jc bil videt|zelo.*idane volje in edino njegovo oko se- je Jesketalo v pohotnem poželjenju.
Ko je vrata skrbno zaklenil od znotraj, je stopil k divanu, na katerem je ležala Pivoine, in je zaklical: — Končno te vendar imam, mucika
moja!--
Virgil je videl dovoli. Skočil je s stola med dijake, ki se niso malo prestrašili zaradi njegove smrtne bledice in divjega ognja, ki mu je žarel v očeh, in planil je, ne da bi izpregovoril le besedico, iz sobe k vratom kabineta štev. 4. Zaletel se ie s hrbtom vanje, da so se takoj odprla na stežaj.
Naše čete so vdrle v sovražne iorte in so se zaradi prihoda angleških ojačenj umaknile iz območja teh utrdb.
Turki o grozovltosfili držav trosporazums,
CARIGRAD, 18. (Kor.) Kol o Jtoovor ir» obdolžitve ^Teiripsa«, da se obnašajo nemške čete v Franciji nečloveško, objavlja turški informacijski urad obširno poročilo, ki našteva akte grozovitosti, ki so jih zakrivile dosedaj države trosporazuma napram avstrijskim, nemški min turškim civilnim osebam, posebno postopanje s civilnimi osebami v angleških in francoskih koncentracijskih taboriščih in nezaslišane kršitve ruskih konzulatov v Perziji. Poročilo navaja potem kršenja, ki so jih zagrešile angleške, francoske in ruske ladje, ki so bombardirale odprta mesta v Siriji, Palestini in ob Črnem morju, potapljale nevtralne ladje, predvsem grške, italijanske in perzijske ladje, pri čemer je bilo ubitih več žensk in otrok. Poročilo objavlja listo ladij, na čelu italijanski ladji »Maria Rosa« in »Princiressa Giovanna«, ki so bile potopljene od ruskega vojnega brodovja. Iz teli dejanj si zamore javnost ustvariti mnenje, v koliko so upravičene obdolžitve »Tempsa«.
Uojnci 0 Kolonijah.
BERLIN, 17. (Kor.) Iz nemške vzhodne Afrike je došlo sledeče uradno poročilo:
V dvodnevnem boju je bil močni nasprotnik dne 18. in 19. januarja pri Jassini premagan in je zgubil okoli 200 mož na mrtvih. Ujete so bile štiri stotnije. Skupna izguba nasprotnika znaša okoli 700 mož, 350 pušk, eno strojno puško, 2 osla in G0.000 patron.
Nemška izguba znaša 7 oficirjev in 11 mož mrtvih, 12 oficirjev, 2 štabna zdravnika in 22 mož ranjenih. Dva moža se pogrešata.
Dne 10. in 11. januarja so Angleži zasedli Mafijo. ______
Položaj na Portugalskem.
PARIZ, 17. (Kor.) »Petit Parisien« poroča iz Lizbone: V Villas Rcal, Siguesa, Baga in v drugih krajili so nastali nemiri. V hišah demokratov so bile najdene bombe. Portugalsko časopisje zatrjuje, da so se demokrati zakleli proti vladi. V Bagi je bil ustreljen en rezervist. Več oseb je bilo tamkaj aretiranih. Dalje sc poroča, da se je generalni guverner v Bcngueli, in-fanterijski stotnik Pinto, uprl proti nared-ban vladuega komisarja v Angoli, generala Leje. Pinto bo odveden na Portugalsko in tamkaj aretiran.
Avstralski parlament.
LONDON. 17. (Kor.) Reuterjev urad poroča: »Times« poročajo iz Sidneja, da je dovolil avstralski parlament včeraj na-daljnih 3,130.000 funtov za vojne izdatke do 30. junija 1915.
Severočeška premogokopna družba.
DUNAJ. 17. (Kor.) Severočeška premogokopna družba v Mostju je sklenila, razdeliti od čistega dobička 3,169.719 K dividendo v znesku 67 K za akcijo.
Carcan je vzkriknil prestrašeno in divje obenem, ko je videl, da ga nekdo moti v njegovem podlem počenjanju.
Virgil jc skočil vanj, ga vkljub temu. da se je branil na vso moč, vrgel na tla, ga za ovratnik fraka vlekel do okna, ki ga jc odprl, nakar je z neodoljivo močjo vzdignil gostilničarja in ga vrgel skozi okno na vrt.
Nato sc je vrnil k Pivoini, ki se še vedno ni prebudila iz svojega sna, ali pravzaprav iz svoje omotice, jo vzel v naročje ter pohitel s svojim sladkim bremenom iz hiše, kjer je pred vrati slučajno stal prazen voz, v katerega je stopil žnjo in se nemudoma odpeljal v mesto.
Mimogrede naj omenimo, da sc podlemu Armodiju. ki Je imel več sreče kot jo je zaslužil, ni zgodilo nič hujšega, kot da je dobil nekoliko brezpomembnejših prask, dočim bi si bil kak drug, pošten človek, če bi bil padel, kakor on, z okna v precej visokem prvem nadstropju, najbrž zlomil vrat.
Kakor mačka, kateri je bil po svojem potuhnjenem značaju precej podoben, je vstal nepoškodovan in izginil. Iz vzrokov, ki so lahko umljivi, je smatral Armodij za pametnejše, da ne vlaga tožbe proti Virgi-iu, ki ga je tako neusmiljeno vrgel iz sko-rai doseženih nebes v pekel.
(Dalie.)
Sirim II
„EDINOST* štev. 108.
V Trstu, dne 19. aprila 19lo.
flfkrhn ll Sr^ntlitill	pričel dovoz, torej po 42 dneli od ustavitve'preračunano visino, tom več seje samo
U^iiilfU v	železniškega prometa, se je vkljub orne- skušalo toliko spraviti v trdnjavo, kolikor
Dumi i" anrila ! »jene vrnitve 150.000 odmerkov, torej sko- je bilo sploh mogoče ob danih razmerah, * 1	raj dvodnevne potrebščine normalne po- celo glede na to, da bi mogel drugi nit-
ki > r. — I/ vojnega tiskovnega stana se sadke. in kljub temu. da je odšel del čet pad predčasno upropastiti trdnjavo in bi ra/r«»šilja obširno poročilo o oskrbni o- kot ojačenje spredaj se borečih armad, po-(se tako mogla izgubiti ta velika množina premi v Przemvslu. v katerem se povdar- rabilo: za 79 dni kruha in prepečenca, za živil. Ker Rusi, kakor znano, izučeni po ja, da ve je tedai. ko je ob vzornem varo- 42 dni sočivja. za 8S dni mesa in za 230 j ogromnih izgubah, niso v drugo napadli vanju vojaškega ugleda Przemvsl padel j dni ovsa.	i trdnjave, temveč so se namenili, da jo se-
zaradi poi>olne porabe živil, kakor je lahko Samo ob sebi umevno je bila glav na j stradajo, je trdnjavski poveljnik tudi ta umljivo. splošna pozornost obrnila na skrb armaduega vodstva, da bi se porab- \ boj sprejel z vso energijo. Takoj se je vprašanje oskrbe Przemvsla.	Ijena. živila zopet nadomestila in pomnoži-1strogo uredilo razdelevanje živil. Vsi
Na prvi i <«Itd >e zdi seveda, kakor da ' !a. kolikor bi bilo mogoče. Pripravile so se j častniki so nadzirali pripravljanje in raz-bi bilo i akopičenje velikih zalog živil po- v ta namen velike množine živil. Težave j deljevanje hrane, ustavil se je obrat v polnoma preprosta in naravna stvar. V pa so bile v tem, kako naj bi jih spravili i vseh hotelih in gostilnah, nabavo živil je resnici pa je vprašanje, tako daleč so utrd-j v Przemysl. Transport po cestah je bil j ukrepal in urejal častniški kazino po na-be kake države že v mirnem času priprav- nemogoč sam po sebi. Ceste so bile ne gle- tančnem stanju najavljenih gostov. Po-liene /n voino odvisne od denarnih sred-! de na to prenapolnjene z annadnimi treni ——
Tudi on svari pred iluzijami in meni, da je rjave, a nogavice, črne, ima pripete pod za Nemčijo velik vojni uspeli v tem, da se ! hlačnicami. Vse |e pa lepo čedno/ iz česar je vzdržala proti napadom inozemstva na je razvidno, da se dečko na potovanju ni raznih frontah in se z Avstrijo obranila I zanemarjal glede snage. Na policiji mu je proti koaliciji velesil. To je velikanska neki uradnik dal kos kruha: dečku so se politična pridobitev, ki pa mora dovesti j oči zablestele, segel je s tresočo roko po do temeljitega pouka, da »koalicija, ki se kruhu, ki ga kmalu ni bflo več. Naš poro-
bojuje danes proti Nemčiji, ne sme mogoča v bodočnosti . .
O avdijenci grofa Tisze pred cesarjem
minulega četrtka piše »Neue Freie Pres-se< med drugim: Lahko je navesti različne jako važne stvari, ki se morajo ure-, diti v sporazumu obeh držav monarhije. Ureditev vprašanja hrane v Avstriji s
biti jčevalec, ki ga je videl na pol ciji, ga je vprašal:
—	Mluviš češki?
—	Mluvim, pane, a take polski. • Ker zaradi prestopka ni kazniv, ker lima še 14 let, so dečka dali začasno v policijska zapore v ulici Tigor, dokler ga ne odpošljejo občini, v kateri ima domovinsko pravico. Treba bo pa šele iskati, kam je dečko
jjene za vojno, ouvisne ou aenarnm >icu-;ut nu u» iji ciupumjcuc z siev. ki so na razpolago. V poročilu se in poleg tega se z lahkimi vozili ni moglo povdaria. da proračunska sredstva za vse prepeljavati bogve kaj. Vojno železnico od državne utrdbe Avstro-ogrsKe letno nejkonca železnice v trdnjavo bi bilo treba dovoljujejo ve; izdatkov nego sedem mi-, graditi deset dni, če bi se bili zelo podvi-Hionov kron in da na Przemvsl ni odpa- zali z dobavo materijala za tako železnico, dalo več kot je bilo potrebno za vzdržava- in poleg tega bi bilo treba, da bi se vsaj nje najpotrebnejših obrambnih naprav. Ob kolikor toliko, hitro dogradila železnica, prenaglo prihajajočih vojnih dogodkih na- uporabljati ceste, kar bi bilo zopet oviralo stopila potreba, da se je za hitro ivršitev arinadne trene. Sicer pa bi bila ta neobhodno potrebnih utrdbenih del moralo j železnica tudi delala zelo malo, na v trdnjavi namestiti veliko delavskih od- dan kvečjemu za poldrug dan po-dc-lkov. je tudi zelo vplivala na vprašanje trebščin. Da bi se bil odvzemal ar-o^krbe z živili. Ne samo da bi se bilo mo- »nadi določeni materijal in oni ki je bil lalo daleč preko normirane vojne posad-j deloma že porabljen, bi se bilo zelo ren-ke v trdnjavi se nahajajoče število založiti j tiralo prav slabo. Potemtakem ni preosta-ži il. temveč m> se morala za shrambo in jalo drugo, kot da so se vse razpoložljive kon servira nje živil in zalog municije, moči osredotočile za vzpostavitev želez-premoga, bencina in tehničnega materija- j niške zveze s Przemyslom. V poštev je la itd. napraviti tako velika in mnogošte- prihajala samo od juga preko Chyrowega vilna skladišča, da bi bilo vzdrževnje in i vodeča proga, ker je bila severna pri Ja-upr avl janje zahtevalo izredno velike svo- roslavov em in Radiinnem v najučinkujo-te. Nadalje je treba pomisliti, da bi bilojčejšem sovražnem strelnem dosegu. Že-treba, ker so vse zaloge živil tudi ob naj-j lezniška stotnija je storila vse, kar mo-bolišem konserviranju izpostavljena po-1 rejo storiti ljudje. Do 27. oktobra je bila kvari, živila vedno zopet treba nadonie-} železnica pri Nicankouicah sposobna za ščjti z novimi. Naj bi bilo na primer za i obrat. V tem se je od Przemysla proti njej li»".i>0n m<>7. vedno pripravljenih kimserev i gradila vojna železnica, tako. da se je moža dni. kar predpostavlja zagotovitev j glo pričeti dobavljanje s prekladanjem,
četudi z nekoliko zakasnitve, v omejenem obsegu. 2e 2K so v ostalem vrli že-
druge polovice zalog mesa v živi živim, bi bilo treba vsako leto zameniti 18 milijo-
nov konserev. kar bi pomenjalo lezniški pijonirji — bilo je rekordno delo — j.6o(M).nn K izgube, to ie več nego polo- zopet zgradili državni most pri Nicako-vični letni doprinos za vse državne utrd- \vicah. tako, da so odtlej mogli vlaki vozi-
be. Tudi pomisel. da se vobče nobena trd njava ne more smatrati za nezavzetno in da morejo, če pade, pasti v sovražnikove
ti v trdnjavo.
V tem so vozni materijal v preobilici pripravili pri Mezo Laborczu in pri
bilo nad
roke izredne zaloge, govori proti nako-1 Zagorcah. Pripravljenih je pičevaniu prevelikih zalog. Potemtakem j lokomotiv, da bi omogočile transport v ie u ml ji \ o, da se je morala vojna uprava velikih masah. V Zagorcah je poslovala pozadi voljiti s tem. da je v mirnem času za i sebna komisija za dirigiranje voznega ma-varstveno posadko, ki naj bi je bilo terijala, da bi se doseglo najskrajnejše, kar s.=.'«Mi mož in 3700 konj. v trdnjavi zalo-, bi bilo mogoče doseči na enotirni progi, ono količino, ki se je mogla nabaviti ki je imela vse nedostatke hitro vzpostav-/ razpoložljivimi sredstvi.	j Ijene proge. Nesreča je hotela, da je bila
\ kljub temu. da se je moral postop ar-j proga na več mestih, posebno pri Novem
Mjastu, izpostavljena sovražnemu ognju. Ponovno je bilo treba popravljati poškodbe, vsled česar je bilo treba usavljati promet. Ni se s tem samo izgubljal dragocen čas. temveč so se ob forsiranem obratu neljubo začela čutiti kopičenja in zastaja-nja. Uvedeni vlaki so zabasali postaje in bilo je treba vsega preudarka in energije »ijavo vlak za vlakom z živili, pri čemur , komisije za dirigiranje, da so se premago-vC je dobavilo živil daleč preko tekoče po-, vale težave. Najbolj se je občutilo, da je trebe. Tako je prišlo, da je bilo 16. sep-; bilo nujno potrebno napraviti trdnejši most tembra. na dan. ko se je ustavil železni- j pri Dolnjih Ustrzykih, kjer je moral ves ški promet v Przemysl. na razpolago za promet prenehati za celih sedem ur. I v dni kruha in prepečenca, za 147 dni1 Ker so se zaradi uinaknitve nemških ^ »čivja, za 115 dni mesa in za 392 dni ovsaj jn avstro-ogrskih sil na ruskem Poljskem za normirano stanje posadke. Resnično morale umakniti tudi ob Sanu, ne daleč od število po^dke pa je bilo 131.000 mož in Przemysla se boreče c. in kr. armade, je 11.000 konj. Pri odbijanju jeseni z obnov-! potem že zopet morala 4. novembra ob 7 Ijer.o srditostjo izvrševanih ruskih napa- f zjutraj tudi železnica ustaviti svoje delo-
zakonski načrti, ki se imajo predložiti I Vandičko.
skupnemu saboru, ki utegnejo biti važne I za vse prebivalstvo, prihodnje volitve v parlament — vsa ta vprašanja in še mnoga druga so zadostni razlogi za potrebo avdijence in ministrskih dogovorov, ki se ponavljajo v kratkih presledkih.
Ubogi, nesrečni otrok! »Se tako mlad, pa že popolnoma sam na tem tirnem svetu!
pomočjo preostankov, ki so na Ogrskem ^	. . na razpolago, skrbi diplomacije, ki istota-1 Pnstoien- Na vsak način poskrbe za deCka,
sebna izber jedil in bogato pokrita rmza je! zahtevajo pogoste stike med vodilnimi da mu re bo <reba trpeti lakote, a obenem bila samoobsebi umevno izključena ob teh svetovalci krone in posebni ogrski posli 'mu bodo skušali najti mater in pa njegovo okoliščinah. Kot edino zabavišče je prihajala v poštev Stieberjeva kavarna, kjer so se omejevale použitnine na čašo čaja ali kave s koščkom sladkorja. Vsak gost je smel na dan dobiti samo eno porcijo.
V začetku januarja se je odmerek živil skrčil. Dajala se je za moža na dan le četrtina odmerka kruha. Ker so pojemale zaloge sočivja in krompirja, se je odredilo naj moštvo dobiva za hrano krmilno peso. ko je pokazal poizkus trdnjavskega poveljnika in njegovega štaba, da to nadomestilo nima slabih posledic za zdravje. Od srede januarja se je tudi konjsko meso uporabljalo za hrano častnikov s trdnjav-
Dvanajstleten sallikl begunec aretiran v Trstu.
Justina Kravanjeva je bila šla včeraj dopoldne nakupovat razne zelenjadi na trg pri Rdečem mostu. Imela fe torbo Že skim poveljnikom vred, kakor tudi za pre- skoraj polno, ko se ]e ustavila pred neko
hrano, moštva. In je tudi najdalje potrajalo. Nekaj konj in še ostali oves je bila tudi borna prehrana posadke za prve dni po predaji trdnjave. Trdnjavsko poveljni-štvo je moralo tudi zagotoviti potrebščine za prebivalstvo, ki mu je pošla hrana, in J in ki jo je do tedaj tiščala v desni roki, na za ujetnike, katerih število je polagoma j vrh zelenjadi v svojo torbo. Kmalu potem narastlo na 2000. Ob vsem tem je tudi za-
ženico, ki je prodajala jajca. Pogodila se je . t K . za ceno in začela izbirati jajca, da bi jih i L tal_n ^ iskupila nekoliko. Da bi Imela bolj prosto ln aK0 sta Dl,a roko pri izbiranju jajec, je pa položila nov-
DomaČe vesti.
Žepni tat. Na trgu pri Rdečem mostu ie bil včeraj dopoldne ob devetih aretira« 2&* letni težak Just Tavčer, ki je doma z Opčin, a stanuje v ulici di Rena št. 11. Aretiran je bil pa zato, ker je kmetici Mariji TavČenevi ukradel iz žepa novčarko, v kateri je Tavčarjeva imela 27 kron denarja. Potem, ko je Tavčerjevo okradel, je pobegnil in se skril v veži hiše št. 22 v ulici Nuova. Nekdo, ki ga je videl iti v to vežo, je pa redarju, ki tekel za njim, pokazal, kam se je skril« tako sta bila z redarjem kmalu skupaj. Smrt v gostilni. 58letnl težak Ivan UrŠič,
čarko, v kateri je imela še 11 kron denarja i stan"J*0Č v "jici Solitario št. 2, je
. . » -	.	• -	^ ~	-	'	CrtA^t no rt I IA iflMA tr /Vrt nftlrt rt *i Kaj
bil
čelo primanjkovati tobaka; smotke in cigarete so bile dragocenost, dočim pa je bilo čaja in kave še precej.
Tako je bilo, seveda ob velikem poman-kanju, ki so ga pošteno enako trpeli častniki in moštvo, mogoče vkljub vsem neugodnim okoliščinam in dogodkom, da se
it: de ob popolni uporabi voznega materi->a'a moral izvršiti z izredno hitrostjo, da-siravno so se z vračanjem voznega železniškega materijala iz vzhodne (ialicije, zaradi bežečega prebivalstva in odprave ranjencev morale premagovati velikanske težave, se Przemvsl ni zanemarjal. Poleg velikih množin municije je prihajal v trd-
dov je veliko zaleglo ojačenje posadke po eni honvedski diviziji kakor tudi gibčnost topovske rezerve. 20. septembra sc je pričeli* obkoljevanic trdnjave po sovražniku. 10. oktobra je prodiranje naše armade osvobodilo trdnjavo. Prodiranje je izvršilo ob skrajno težavnih okoliščinah.
Železnico so bile razdejane, kar naj-hitreja pričeta poprava jg izpočetka zastajala najprej ob mogočnih zaprekah: razdejana sta bila velika mostova \VisIok pri Rzezowem na severni in preko Sana pri Zagorcah na južni železniški progi s Przemys!om. Na obeli straneh Przemvsla v svoje boje se zapletle armade so bile torej popolnoma navezane na nadobavo po cestah. O tedanjem stanju cest in potov, po štiritedenskem, skoraj nei restanem dežju s: komaj more najdrznejša domišljija ustvarjati nekoliko pojmov. Tisočera naša in sovražna vozila s<> razmehčala vsa pota, jih izpremenila v morje blata ter zadrla vanja globoke rane. .'ama se je vrstila za jamo in bile so globoke do enega metra, in vsaka teh razritih cest naj bi bila rabila nadobavi cele armade, o katerih številnosti se more imeti nekoliko pojma, če se pomisli, da se je moralo za en sam armadni zbor nadobav-Ijati vsak dan samo živil z 200 ton. To nadobavo so mogla sploh prevažati samo lahka vozila z majhnim tovorom. Pa tudi ta vozila so vozila silno počasi, pri čemer jim je bilo skoraj za vsak korak treba žrtvovati konje. Ni čuda, da se poraba v bojni črti ni strinjala z nadobavo in da so si armade, ker jih je silila stiska, prosita pomoči pri trdnjavskem povelimštvu, ki ni smelo odrekati trenutnih zahtev. Ko je »zvedelo za to vrhovno armadno povelj-ništvo. je prepovedalo nadaljno oddajo živil.
v tem so se po odrejenih popravljalnih
dtlih nekoliko zboljšale cestne razmere in omogočile tudi uporabo tovornih avtomobilov v omejenem številu. Armade niso samo mogle same skrbeti za svoje potrebe. temveč so po ukazu vrhovnega madnega poveijništva mogle celo kakih I5<).»M) odmerkov oddati trdnjavi. Oskrba ojačene posadke, oddaja armadi na bojišču m tekoča potreba po osvoboditvi trdnjave so napravile velike vrzeli v zaloge živil. Do 27. oktobra, ko se je zopet
vanje. Na razpolago je bilo torej samo 6 dni za gladek promet do Przemysla, pri čemer poleg tega železnica ni rabila samo v svrhe trdnjave; druga in tretja armada ste bili s svojimi mnogostranskimi življenjskimi in bojnim potrebščinami tudi navezani nanjo.
Trdnjava je bila napolnjena z bolniki in ranjenci, ki so sc tekom oblege in posebno tekom bitek nabrali tamkaj. Dasiravno so sc oni, ki so inogli korakati, odpošiljali dalje, in se jih je mnogo odpravilo v vra-čajočih sc praznili \ lakih, se je moralo, da bi se trdnjava popolnoma osvobodila tega balasta, poskrbeti tudi za odpravo najtežjih slučajev v posebej za to urejenih vlakih. Ti vlaki so torej zastavljali proge, ne da bi se bili uporabili za nadobavo. Komisija za dirigiranje jc v kratkem dosegla prevoz 21.3 vlakov. 3. novembra, ki se je mogel izkoristiti najbolje, je vozilo 43 vlakov. Od 213 vlakov jih je bilo 85 za živ-Ijenske potrebščine obeh armad, 128 pa za trdnjavo. Od teh jih je pripeljalo 9 čete, 15 municijo. 18 razni materijal in opremne predmete. 14 jih je bilo za zdravstvene namene, .S6 jih je pripeljalo živila, 9 klavno živino in 7 seno.
Po tej nadobavi so se zaloge živil hitro množile. Do 5. novembra, ko se je trdnjava zopet morala prepustiti svoji usodi, je bilo — če se vzame normirano stanje trdnjave — nadobavljanega kruha in prepečenca za 114 dni, sočivja za 109 dni, mesa za 84 in ovsa za 348 dni. Ko bi se porabljali r>olni vojnooskrbni odmerki, bi bile te zaloge zadostovale za nekako polšesti mesec, če bi se pa dajali dvetretjinski odmerki, pa za osem mesecev. Toda tudi pri drugi obkolitvi je število posadke znatno presegalo normirano število. Bik) je treba prehraniti 128.000 mož in 14.000 konj. Kmalu se je čutila tudi potreba, da se daje živež tudi civilnemu prebivalstvu, kakim 18.000 osebam in 2000 ujetnikom. Oteže-valo jc stvar še dejstvo, da so vojaki že tekom prve oblege porabili veliko zalog, ker nadomestitev tedaj ni bila mogoča in ar- so inočne armadne mase, ki so korakale 1:1 skozi trdnjavo in se mudile tamkaj 3 tedne, skoraj do praznega izjedle mesto iu okolico.
Kakor je razvidno iz teh dogodkov, se nadobava ni izvedla z namenom, da bi sc spravila aprovizacija na neko določeno
je Przemysl od 16. septembra pa do 22. marca, torej nad 6 mesecev, nepremagljivo upiral sovražniku.
Armadno vodstvo je ob danili razmerah stol storilo vse, da bi usposobilo trdnjavo za dolg odpor, ako bi se izvršil drugi napad na trdnjavo. V začetku uspešne operacije so se izjalovile, ker je nastala nenavadno huda zima, ki je povzročala zlasti nadobavi največje težave. Komaj se je zboljša-lo vreme, ko je armadno poveljništvo, natančno poznavajoč položaj trdnjave glede oskrbe, storile vse, da osvobodi trdnjavo. V prvi polovici meseca marca so skušale naše Čete, ojačene po armadi našega zvestega nemškega zaveznika, z mogočnim sunkom predreti sovražno fronto v smeri proti Przemyslu. Že je začela sovražna fronta omahovati na sedmih mestih, ko je silno huda zima z vsemi strahotami uničila namen. Vkljub hudemu mrazu, vkljub snegu in ledu ter vsem mukam in težavam so v visokem Karpat-skem lesu zastavljene armade z ne(xio-Ijivo hrabrostjo do smrti pogumno in junaški z naskokom vzele več višin ter so ujele v teh bojih 80 častnikov in 12000 mož, pri Čemer je bilo zajetih 10 strojnih pušk in mnogoštevilen vojni materijal.
Dan za dnem so stale naše čete v najsrditejšem ognju municijo naravnost zapravljajoče sovražne artiljerije, in da bi omahovale in se umikale, ter so izvrševa-
je pa videla, kako se je neki deček sklonil nad njeno torbo in vzel iz nje novčarko. Kravanjeva je seveda takoj popustila jajca in skočila za dečkom, ki pa ni niti skuhal pobegniti, temveč se Je takoj ustavil in sam ponudil Kravanjevi nazaj novčarko, ne da bi
šel
snoči na polič vina v gostilno v hiši št 12 v ulici del Farneto. Okoli devetih je pa Ur-Siču tam, ko je sedel pri vinu, naenkrat postalo slabo. Gostilničar, videč, da je Uršiču vedno slabše, je pozval zdravnika z zdrav« niške postaje, ki se je nemudoma pripelja1 v rečeno gostilno in tam našel Uršiča v nezavesti. Skušal ga je spraviti k sebi, a to se mu ni posrečilo, vsled česar ga je dal
jo bil niti odprl. V tem je pa že pristopil , .,	. , , ^
redar, kateremu je Kravanjeva povedala, kaj P^P^a i y mestno bolnišnico, kjer je pa se je bilo zgodilo. Seveda je redar nato cd-;ncsrcčni Urš,e Par m,nut Pozneje umrl. vedtl dečka seboj na policijski komisarijat v Samomor. V III. nadstropju hiše št. 9 v ulici di Torre bianca. Tu je pa ubogi deček ulici Donato Bramante stanujoči 64!etni me-— ki je komaj 12 letni Josip Holašček Višo sar Anton Peschitz se je snoči okoli osmih
koji je povedal žalostno, prežalostno povest.
Dečko, ki govori le poljski, nekoliko češki in malo nemški, je na vprašanje, zakaj je šel krast, povedal, da je to storil zato, ker je bil lačen, ker ni že tri dni nič jedtl. Pri tem so ubogemu otroku lezle debele solze iz oči doli po licih, a ustnice so mu krčevito drgetale, dočim je le s težavo spravljal iz sebe posamezne besede, kakor bi ga
zaprl v svojo sobo in si tam z britvijo pre-rezal grlo. Njegovi domači so sicer kmalu prišli na sled temu njegovemu početju ter so nemudoma pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki je takoj pohitel k Peschitzu. Vendar je pa bilo že prepozno, ker je bil Peschitz, ko je prišel zdravnik, že mrtev. O vzrokih, ki so moža gnali v smrt, se ne ve ničesar.
Krvav pretep. V [neki krčmi v ulici de'
nekaj dušilo v grlu. In dečko je povedal... Gelsi je snoči okoli polnoči nastal pretep
„Vem, da sem rojen v Szegedinu, a z očetom, ki mu je bilo ime Josip, z materjo Marijo in z mojo mlajšo sestrico Vando, smo živeli v Rzezovem v Galiciji. Moj oče e bil zidar in živeli smo precej dobro, ker e oče precej zaslužil. V Rzezovem sem tudi hodil v šolo, pa to je bilo še »ani, ker letos nismo imeli šole. Prišla je namreč vojna in od tedaj smo padli v nesrečo. Hudo je bilo sicer, dokler smo bili v Rzezovem, vendar smo vsaj živeli v kraju, kateremu smo bili navajeni In ki sem ga jaz smatral za svojo domovino. A prišlo je še hujše: prišel je s vražnik, naša hiša je zgorela, kakor tudi mnogo drugih. In morali smo bežati iz Rze-zovega, kakor so bežali vsi. Prišli smo v drugo mesto, kateremu ne vem več imena, a tudi tam nam ni bilo obstanka in morali
med neko družbo pivcev. Eden teh, in sicer 36letni zidar Evgen Turus, ki stanuje v hiši št. 41 v ulici E. Rossetti, je bil v tem pretepu ranjen z nožem med leva rebra. Neki redar je Turusa spremil na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Sicer pa rana ni nevarna.
i	a X,- \r i___ •____smo dal e. Mati je nosila mojo malo Van-
le napade, k. ^.^kor Soj)r,^vedova^ | djčko fu SQ dJcčku zopet v^repetaIe ust_
niče, glas mu je postal bolj tih, a na očeh ste mu zopet zablesteli solzi kakor dva bisera. Revček se je globoko oddahnil in po
ujetniki, celo sovražnika prisilili, da jih je zelo občudoval. Napadi so vplivali na sovražnika tako ogroževalno, da je od vseh strani z največjo hitrico pritegnil
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Gaiatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba ln slovenski jedilni listi.
moči, da bi mogel vzdržati, in vkljuh temu ^fMta^bTu'^^o^bneir^ri bi se bil posrečil predor, ko bi ne bilo vre- K^ ki sem ^J VmTgTs te^ da sem
me proti nam.
Ledeni snežni viharji so divjali v pustem Karpatskem lesu. Naše napadajoče čete so se do prsi pogrezale v sneg, tako, da so nekatere stotnije morali saperji izkopati iz snega. Ob takih razmerah je bilo tudi dostavljanje živil tako otežkočeno, da je bilo najhujši mraz trpeče čete komaj mogoče oskrbovati s toplo hrano.
To neugodno vreme je presegalo človeške moči. Naravne sile, ne pa sovražnik, so onemogočile prizadevanja za osvoboditev Przemysla. Da je tako odločila u-soda, ne izpreminja ničesar na slavi, ki se i za hrabro, žilavo, vztrajno posadko, i za junaško se borečo osvobodilno armado strinja z imenom Przemysla, in nič na duhu, s katerim se bodo tudi nadalje za-oostavljale naše armade sovražnemu navalu.
Padec Przemysla ostane le epizoda v tej veliki, mogočni borbi.
Rožne politične vesti.
Dva nemška glasova o miru. V sredni številki »Cecha« čitamo: V Nemčiji se je o velikonočnih praznikih pojavilo v časopisju več mirovnih pojavov, izmed katerih povzemamo dva: Pl. Zedlitz piše v listu *Post«: »Podajali smo se pred vojno in ko je izbruhnila, pa tudi pozneje marsikaterim iluzijam. Iz one dobe izhaja rek, da je v vojni naše edino orodje orožje, da torej naš smoter boja dosežemo edinole po njegovem uspehu. Potem pa so se v težkem osemmesečnem boju razblinile vse one iluzije v kruti resnici kakor milnati mehurji. Danes moremo stopiti na trdna tla dogodkov, ako hočemo videti resnico. In tu nastaja samo po sebi vprašanje, ali ni morda tudi za nas že prišel Čas, da bi sc spominjali Clausevvitzevih besed, da vojna ni nič samostojnega, temveč le politika z drugim orožjem.« Podobno je pisal tudi profesor Hoetzsch, avtor obsežnega dela o Rusiji, v lisru Kreutz-Zeitungc.
nosil malo culico perila, je držal za roko, Na poti je pa oče zbolel in — umrl. Pokopali smo ga na pokopališču pri neki vasi, kateri tudi ne vem imena, in potem smo šli dalje z materjo in z Vandico. Nekoliko dni pozneje sem se pa izgubil od matere in nisem videl več ne mame ne moje Vandičke ! Iskal sem jih, klical sem jih, a nisem jih našel, nista več odgovorili na moje klicanje. Šel sem darje, v nadi, da jih dohitim, a nisem jih dohitel. Prišel sem — hodil sem vedno peš, ker nisem imel nobenega kraj-cerja — v mnoga mesta. Dobri ljudje so mi dali jesti, a spal sem vsako noč v kakem hlevu, ali pa na kaki žagi Tako sem prišel slednj č v lepo in veliko mesto, ki mu pravijo Zagreb. Od tam sem prišel pa sem.
Ves čas, ko je dečko to pripovedoval, je mirno gledal s svojimi lepimi plavimi očmi naravnost v obraz uradniku, ki ga je zasliševal, le ko je omenjal očeta ali mater so se mu oči zameglile in pogledal je v stran, a ko je imenoval svojo sestrico, Vandico, tedaj )e vselei vztrepetal ln oči so se mu vselej ob tem imenu orosile.
Ko ga je uradnik vprašal, koliko č.isa da je, odkar je z očetom in z materjo zapust>l Rzezov, je dečko rekel, da ne ve, da je pa že jako dolgo. Niti ne ve dneva, kdaj mu je na begu umrl oče, ne imena kraja, kjer je izgubil mater in — Vandičko, ne imena krajev, preko katerih je prišel do Trsia. E-dino le Zagreb, ki mu on pravi „Zagrab", mu Je ostal v spominu. Tudi nima revež pri sebi prav nikakega dokumenta in je že več nego čudno, da je mogel prepotovati prt ko vse monarhije od najskrajnejše meje1 do dija netralno nasprotne najskrajnejše točke, I ne da bi ga bil kdo vprašal, kdo in odkod 1
■ ■	MALI OGLASI::			
□□ □□ □□		se računajo po 4 stot. besedo. Ma»tno tiskane besede se računajo eokrnt tpĆ. — Najmanjim : pristojbina znaia 40 stotiak. :		□□ □□
Udova			dobru kuhur:ca išče službo. Naslov povo In«, odd. Edinosti. 210	
IRIOtOn roladenič, ki govori in piše slovensko, JOItrflvlI italijansko in nekoliko nemško, iščh shi/.he v kaki pisarni. Ponudbo pod „Vesten" na Ins. odd. Kdino-ti. 401				
r 'rttiTfciffi fliliifiHffiifrVi^				
t
Putrtlm srcem naznanjam sorodnikom, teljem in znancem, prežalostno Test, da je nafl nepozaMjeni sin
RUDOLF GORSE
dijak I« raxr< na gimnaziji
v nežni mladosti 14 let po dolgi iu mučni bolezni včeraj v Gospodu zaspal. Pogreb prediagega sinčka »o vrši v torek 20. t. m ob 4 uri po pol dna, iz biže žalosti via Moreii 134, v Rojanu. TKST, 18. aprila Vn\
Žalujoči htarisi: Anton in JUm florf.ft sestra Marija goriš
Novo pogrebno podjetje Corso 47.
Zalogu dalmatinskega vino
lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu
Filip Ivanišević
ulico Torre biooca 18. Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
Gostiina-Buffet v nI. Nuova it. % v kateri toči svoja vina prve vrste.
{■iiiiHin	il		niiai
Umetni zobje
z in
krone
je, ne da bi ga bil ustavil kak orožnik, i:: Dečl
ečko je lepe rasti, za svo;a leča srednje j postave, prikupljivega lic i in gladkih las, j kostanjeve barve. Vzlic svojemu dolgemu f
pešpotovanu je dečko čedno oblečen, le če- i TRST, ul. Caserma 13.
v.slabe™	Ka	i Ordinira od 9. ziutraj dc
astrahansko cepico. jopic črn iz debelega	■■
sukna, hlače, ki mu segajo do koleri, imaH||| IMIlP1"''«™" II
brez čeljusti, zlate
in obrobki	s
Viliem Tuscher
konces. zobotehnik
H. nadz«
6. zvečer