Psitnlni psfklirasa.
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem**.
••• List izhaja 25. vsakega meseca. — -		 Za člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno D 6'—. Sicer stane list celoletno D 7. , polletno D 3'50, četrtletno D 2'—j posamezne številke 	——			— 1 Din		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska ■ Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8,-	cesta štev. 16. -18. ure. ■ 20. vsakega me-
====== C.ena Inseratom: 1/48 strani n 9-- vključno flnvpk		Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do seca, s tem dnem se uredništvo zaključi.	
Št. 11.	V Ljubljani, 25.	novembra 1922.	Leto IX.
Zadrugam v posebno uvaže-vanje.
Na naših shodili in zborovanjih se vedno povdarja, da obrtna oziroma politična oblastva marsikaterikrat podeljujejo pravice in koncesije činiteljem, osebam družbam, v zadnjem času celo bankam, trgovcem etc., ki ali niso v to kvalificirani, ali ne izvršujejo obrti sami, ali pa popolnoma proti predpisom glede krajevne potrebnosti. Po največ se dovoljuje trgovstvu prodajanje vina čez ulico v zapečatenih ali enostavno izraženo v zaprtih steklenicah. Trgovec hitro pozabi tozadevne predpise, natočuje sproti in maši s papirjem. A tudi to se vrši le nekaj časa, polagoma začno piti kar v lokalu in s tem je zopet nova točilnica ustvarjena. V tem pogledu je imel »Slovenec« prav, ko je pred kratkim pisal, da bi zaslužila okrajna glavarstva napis — urad za pospeševanje pijanstva. Zadruge naj imajo svoje odbornike, ki so razdeljeni po celem okolišu, tudi za tozadevne poročevalce; kadar.se zapazi, da trgovec v kakem kraju prične šušmariti s točenjem vina čez ulico drugače kakor v zapečatenih butiljkah, naj se zadeva pri prvi odborovi seji obravnava in sklene podajati pritožbe tako dolgo, da bo šušmar ugnan. Ista je s konzumi, ti imajo po svojih pravilih pravico dajati svojim članom, pa samo članom, tudi pijače, točijo pa kar vse vprek komurkoli. Tudi tega se ne sme trpeti, ovaditi vsak posamezen slučaj. Pijanstvo se po teh inštitucijah petkrat bolj goji, kot pa v rednih gostilnah.
Ministrstvo za trgovino ln industrijo je v okrožnici z dne 16. junija 1920 zadostno objasnilo, da naj se dobro premišlja,
preden se podeljuje ali ustanavlja nove gostilniške obrate.
Zadruge naj se po tej smeri vseskozi ravnajo in priporočajo eventualno le na-daljni obstoj takih obratov, katere poznajo, da služijo resnično potrebi prebivalstva z ozirom na dajanje hrane ali ako so dane okolnosti za vzdrževanje sirot itd. Tudi z ozirom na dejstvo, da je precej gostilniških koncesij neizvrševanih, ali pa jih imajo v rokah os«&e radi pohlepnosti, da jih v zakup dajejo, priporočati obrtnim oblastvom odvzetje in izbris takih koncesij. Vrnimo se k začetni temi.
Znano je namreč, da je v Trstu, okolici in tudi drugod na Primorskem nekaka navada točiti in prodajati tudi po štacu-nah in prodajalnah pijače in to modo zasledujejo semkaj pribegli neprestano. Dokaz nešteto prošenj, ki so bile tozadevno že od teh primorskih trgovcev vložene. Gre se v tem faktično le za prikrito ali pritajeno pijančevanje, ker določba v koncesijskih dekretih, da sme trgovec točenja vina in drugih’ pijač vršiti le v času, dokler so trgovine odprte, se že malone bode upoštevala, ker ima vsak dotični za čezurno točenje poleg trgovine lokal, ki bo tako dejanje lahko prikrival.
Trgovcu s špecerijo in delikatesami, absolutno ni potreba posegati še v gostilniško obrt, ko ima kot trgovec na stotine predmetov, s kojimi si služi kruh’, ko nima gostilničar drugega ko jed in pijačo prodajati.
V zasledovanju principov, da bodi trgovec .trgovec, gostilničar pa gostilničar in v zasledovanju konsekvence, izrečene v gori navedeni okrožnici ministrstva za trgovino in industrijo, da bodi stremljenje
| obrtnih oblasti in v to poklicanih korporacij za tem, da se število krčmarskih obratov zmanjšuje in s to pomočjo zboljšuje tako, da bodo ti v svojem poklicu resnično na svojem mestu, naj zadruge strumno in energično nastopajo.
Taka je s trgovstvom, ko je leze in se rine v gostilniško obrt. Oglejmo si pa sedaj tudi še druge faktorje, ki z akademsko učenostjo privijajo za gostilniškimi koncesijami.
In ker je tak dokument na razpolago, ga priobčujemo, da gostilničarji raz-vidite s čim se utemeljuje dosega in po-množevanje gostilniških obratov.
Prosilec piše:
Udano podpisani ...... ski občan
sem med slovenskimi vinogradniki organiziral zvezo, ki bo delala za takim kletarjenjem, po katerem bo mogoče vina tako-rekoč uniformirati po gotovih vrstah in jim tako dati pravi značaj merkantilnega blaga, kar je zlasti važno z ozirom na potrebo izvoza naših vin v inozemstvo, ker produkcija daleč presega domači konsum. To kletarenje pa bo omogočilo, da si tudi domači hoteli, restavracije, gostilne itd. zamorejo takoj ali pa sproti nabavljati vino tako, da točijo skozi celo leto enako kvaliteto. Na ta način bo ustreženo tudi domačemu konzumu, ki danes upravičeno kritizira neverjetno primitivno urejene gostilniške obrate, ki navadno niti po dva tedna ne točijo enakega vina.
Spričo omenjene Zveze je mogoče, da se ustanovijo po vseh večjih mestih tudi v Sloveniji stalne razstave in poku-ševalnice slovenskih vin pod strogim nadzorstvom strokovnošolsko izobraženih ljudi j.
S takimi institucijami bo ustreženo konzumu, ki bo zalagan ceneje in bolje z enako kvaliteto, ustreženo bo pa tudi vinogradništvu, kateremu se tako omogoči lažje vnovčevanje. Seveda bodo na ta način kmalu onemogočeni tudi izrastki ne-reelne vinske trgovine, konsument ne bo izrabljan, producent pa pride do zasluženega plačila.
Podpisani kmetijski strokovnjak nameravam tako razstavo otvoriti v Ljubljani na podlagi dogovora z vinogradniki in ker ima pokuševalnica kolikor toliko značaj gostilnišk. obrata, naprošam slavni naslov za podelitev gostilniške koncesije z istočasno dovolitvijo oddajanja toplih in mrzlih jedil.
Pripominjam, da razstava in pokuševalnica nimata značaja pridobitvenega obrata, kakor so gostilne v splošnem, ampak imata značaj strokovno propagandnega podjetja. (Sijajno! Op. ur.)
Podjetje bi namestil v primernih kletnih prostorih (kraja ne navajamo), ki jih bom udobno, moderno in sedanjemu okusu skozi in skozi odgovarjajoče adaptiral tako, da bo to podjetje tudi za sloves mesta gotovo nemale važnosti.
S še enkratnim ponavljanjem moje prošnje poudarjam, da si podjetja ne zamišljam kot navadno gostilniško obrt, ampak da mi je tu pred očmi predvsem napredovanje vinogradništva in pošteno ustrezanje komzumu. Svojo iz narodno-go-spodar. ozirov v vsakem slučaju skozi in skozi upravičeno prošnjo še enkrat toplo priporočam v nujno in ugodno rešitev.
In tako vlogo gre podpirat tudi Kmetijska družba kar najtopleje in utemeljuje svoje priporočilo tako-le:
1. Ker je taka ustanovitev iz narodnogospodarskih ozirov od vsakogar čim najbolje forsirati.
2. Ker je iz specijalno vinogradniškega vidika skoz in skoz vsega priporočila vredna.
3. Ker je z ozirom na konsumente vse hvale vredno.
4. Ker taka vzorna institucija mora le mestu koristiti in
5. Ker je taka institucija v vseh ozirih velik korak k napredku ene najvažnejših panog kmetijstva ter obenem dober pritisk na gostilničarje, da skrbc le za dobro in svoje cene vredno vino, kar dovede gostilniško obrt do solidnosti in reelnosti.
Proslec je celo v državni službi, katere se je menda naveličal, jo hoče opustiti in. postati krčmar.
Možje! Resni dolgoletni gostilničarji in strokovnjaki v vinski kupčiji, vprašamo vas, ali ste že čitali v kaki pripovedki toliko »fabul« in praznih domišlij kakor so napisani v akciji tega gospoda za pridobitev gostilniške koncesije.
Že iz njegove prošnje je razvidno, »da želi ustanoviti vzorno pivnico »en masse«, ker mu je na tem, da bi se oddajala tudi gorka in mrzla jedila. Kdor pa hoče imeti čist okus za izbiro vina — in to ve vsak tepec — si ne sme naložiti že-
lodca,' ker mu bo sicer na žejo vsak najslabši cviček — »Reinwein« ali vsaj »Bordeaux«.
In pa ideja za pančanje ali rezanje vin, kakršno v prošnji razvija, da bi se leto in dan dobivala le jedna in ista kvaliteta, je pa še celo naj večji unikum; s tako manipulacijo se prepreči, da kupcu na noben način ni mogoče dognati provenijen-ce pridelka, kar pa je prodajalcu dandanes prvi pogoj in ponos vedeti povedati, iz katere gore in kojega kraja je vince.
Zgodovina uči, da so bile ali vsaj postale vse doslej na ta način dobljene ali ustanovljene vzornice le navadne točilnice, koder se je pilo res vzorno do kardinalnih opojenj.
Pred nekaj leti je tudi Kmetijska družba ustanovila tako pokuševalnico v kleteh kavarne »Evropa« v Ljubljani, kjer se je vršil vsak večer sejem s prodajanjem jestvin, da se je lažje pilo, a kupčij, kakršnih so imeli ustanovitelji v mislih, se pa ni sklepalo nobenih, ker po največ tudi takih vzornih vin, ki so se tam potočila ni bilo več; podjetništvo je uvidelo, da namen nikakor ni dosežen in je vso akcijo kratkomalo ustavilo.
Toliko v dokaz, da se spozna, 'da so izvajanja prosilca v njegovi prošnji za do-bitev koncesije z navedbami, da hoče s tem le stalno razstavo in pokuševalnico vin za olajšavo nakupovalcev, zgolj fikcija in iluzorna domišljija neizkušenega moža, oziroma dobro preračunjen manever, priti do gostilniškega obrata.
Dobro situiran gostilničar ne zaupa nobenemu posredovalcu, marveč gre sam v hram pogledat, kaj se ondi v sodih hrani, si izbere in da natočiti v svoji prisotnosti, ker je nezaupnost najboljši porok dobiti pošteno kapljico, vsak drugačni način dobave je predrag in nezanesljiv.
Izgovor, da se hoče domače vinogradništvo ali promet z domačimi pridelki s tem dvigniti, je ravno tako puhel kot neresničen. Stavimo le en sam primer neke podobne Zveze, ki ima tudi v ščitu dviganje domačega gospodarstva, osobito njenih članov. A kako je pa v istini, se lahko razvidi iz tega, da plačuje omenjena korporacija najslabše cene domačim vinogradnikom, jih pri nakupu najbolj pritiska in uvaža ogromne množine tujega vina na škodo in zastoj domačega vinogradništva.
Imamo še dve taki vinarski zadrugi v Ljubljani, a vsaka je zgrešila svoj statu-tarični namen biti posredovalec med dom. producenti in razpečevalci na debelo, marveč začne kar sama točiti na drobno in postane krčmar.
Eno tako obrtno nepravilnost imamo že v Unionski kleti, ni dvoma, da bo prišla še kaka taka vinarska zadruga kmalu tudi na tako idejo, kakor jo je izumil gospod provzročitelj te povesti.
Takim zavitim podjetjem se moramo upreti in ako je vladam res kaj na tem, da se pijančevanje omeji, naj posluša glas naših organizacij, ki priporočajo le redne vzorne gostilnice, ne pa kletarskih
beznic in nalivnic, od koder lazijo obiskovalci kakor omoteni ščurki iz sklede s pod-čepino in se razlazijo potem še v gostilne v nadlego treznim in mirnim gostom.
In če končno omenimo, da je na tistem mestu, kamor si želi prosilec postaviti svoj obrat, zaokrožen trg petih hiš s štirimi gostilnami, se spozna, v koliko se vpoštevajo določbe § 18. o. r. o krajevnih potrebah.
Obrtna oblast prve inštance je baje prositelju ugodila, zadruga je podala energičen protest na ministrstvo.
Čemo videti, kakšnih nazorov so višja mesta.
Poleg trgovstva, društev, zadrug, konsumov itd. ni dvoma, da se bo in se že pojavlja še tretja struja prosilcev za gostilniške koncesije. In to je dandanes neizogibno bankarstvo, koje se je izognilo pozivu vlade, staviti stanovanjska poslopja, pač pa kavarne in gostilne.
Pri teh prakticirajo obrtna oblastva nekak privilegij napram takim podjetjem, prezirajo dol^če obrtnega reda, da naj se gostilniške koncesije podeljujejo le osebam v dejansko izvrševanje.
Stremljenje, da bi se že enkrat odpravil modus, da se komu drugemu kot fizični osebi podeljujejo gostilniške koncesije se goji pri vseh naših organizacijah kraljevine, ker ni dosedanji ta način v nobenem skladu z obstoječimi zakoni.
Naj stavijo banke in družbe poslopja in lokale, a koncesije jim ne gre dodeljevati, koncesija gre tistemu, ki bo vzel lokal v najem in bo obrt dejanski osebno izvrševal.
Zakaj pa pri trgovini ni takega nesmisla; lastnik hiše je lastnik lokala, obrtni list pa dobi oni, ki bo v lokalu otvo-ril trgovino. Isto mora veljati tudi za gostilniško obrt.
Na dosedanji način se gostilniške koncesije takorekoč radicirajo na hiše za večne čase; tak usus je bil nekdaj samo v nekaterih krajih na Češkem, drugod v Avstriji pa nedopusten in izključen.
Obrtna oblast mora tak zavod a li-mine zavrniti, ako nima po svojih pravilih nikake pravice ustanavljati gostiln in kavarn. Poznejši poziv, naj si banka k temu pravila priredi, ni na mestu, ker govori § 3. o. r. le o pozivu na protokoliranje v gotovem terminu, ne pa o pozivu na pre-urebdo pravil. Sicer pa določilo § 3. o. r., tičoč se pritegnitve zakupnika ali namestnika, ne velja za gostilniško obrt, ker ima za to 8 19 samostojno striktno določbo, katera se v § 55. še enkrat definira.
Oblastva se sklicujejo pri podelitvah tudi na določbe 8 18. o. r., katere pa eklatantno prezirajo, ker že odstavek 1. tega paragrafa pravi, da je v dosego koncesijo potrebna samostojnost obratovanja in zanesljivost prosilca, torej že tu je določeno, da mora biti prosilec oseba in sam izvrševati obrt.
Ako bi stavile banke hotele s prenočišči, katerih resnično primanjkuje, potem bi bilo vsaj po odstavku 5 rečenega para-
grafa podano upravičenje se sklicevati nanj, a ustanavljanje gostiln in kavarn pa je v 'drastičnem nasprotju z določbami
3.	odstavka § 18. o. r., ker ni pomnoževati števila gostilniških in kavarniških obratov, ker že ti, kar jih je, tožijo o slabih kupčijah.
Bankam bi pristalo več priznanja, ako bi stavile stanovanja, ne pa kavarne in gostilne, ki ne morejo nuditi v socialnem oziru ljudstvu nobene koristi.
Predpis § 19. o. r. izrecno določa, da mora gostilniško obrt lastnik koncesije osebno izvrševati; je tedaj jasno, da se podeli le onemu, ki bo v stanu temu predpisu zadostiti.
Koncesije podeljevati zato, ’da se dajejo v najem, je striktno kršenje določb § 19. o. r. Za vzgled kam privedejo take podelitve gostilniških koncesij, podamo le en primer, t. j. Stavbena družba Union v Ljubljani.
Tam se je zgodil popolnoma sličen slučaj, kakršnega se hoče sedaj Kreditni banki v Ljubljani koncedirati. Družba ima koncesijo, obratujejo pa nanjo štirje čini-telji. Prva družba s prenočiščem in kavarno, drugi ravnatelj z gostilno, tretji neka zadruga s točenjem vina v kleti in — četrti nevesekdo z brezalkoholno gostilno, prodajo jedil itd., vsi ti vodijo vsak svoj obrat, vsak na svoj račun, a vsi na eno koncesijo, t. j. konglomerat, ki se norčuje in bije v obraz vsem obrtnim predpisom in česar se ne najde menda na celem svetu.
Kot čuvarji rednih razmer v gostilniški obrti morajo zadruge z vso vehemenco pobijati započetke takih nepravilnosti in zahtevati, naj se uvede tudi v tem pogledu pravi red. Banke in enake družbe naj le pripravljajo lokale in naj bodo teh lastniki in oddajniki v najem, a obrtna pravica pa se podeli onemu, ki bo v teh lokalih resnično dejansko delal in obrt izvrševal; ako odide ta, pa pride drugi, prvemu se odvzame in drugemu zopet podeli.
To je edino pravilna praksa v smislu obrtnega reda, vse drugo le nedopustni privilegiji, ki niso v nobenem skladu z jasnimi določili zakona.
Take korporacje izrabljajo koncesije v to, da zakupnike privijajo na ogromne najemnine.
Zakupnik mora zopet občinstvo odirati, da pride na svoj račun in tako rodi eno zlo drugo, da trpi slednjič le konsu-ment, zato ker se daje vsa moč izrabljanja kapitalizmu v roke.
Zato poživljamo vse naše organizacije širom Slovenije v danih sličnih slučajih brezobzirno stremeti in delati na to, da se v vseh v današnjem članku navedenih in tudi drugačnih podobnih prilikah za te vrste obrti ne dajo več koncesije na hiše ali družbam, temveč poedinim strokovnim osebam, ki bodo obrt dejansko sami izvrševali, kakor to predpisuje zakon.
Kako moramo ravnati z leto-|šnjim vinom.
Vinogradniki! Letošnja vina se veči* noma ne držijo! Nekatera na zraku porjave, mnoga vina se pa pri natakanju tudi vlečejo. Kaj je temu vzrok? Letos* nje skrajno slabo vreme med trgatvijo, ker je grišlo v vino mnogo zemlje, gnjilobe oziroma kvarljivih glivic in bak* terijev, ki so edini povzročitelji orne« njenih bolezni v njem. Kako se je treba ravnati?
1. Vino moramo pretočiti, in sicer letos preje kakor navadna leta (prve dni decembra). S tem smo odpra* vili največjo nevarnost oziroma nesna* go iz vina.
2. Pred pretakanjem je nam napra* viti poskus na stanovitnost vina, in sicer za vsak sod posebej s tem, da vzamemo za poskušnjoi po 1 kozarec vi* na in ga denemo na svetlo. V slučaju, da vino porjavi v njem, moramo žveplati. Vzeti je na polovnjak (3 hi)
1 tretjino do 2 tretjini treščice azbest* nega žvepla, ki tehta 20 g (25 treščic gre na pol kg); sicer odvisi količina žvepla od stanovitnosti vina samega. Na vsak način naj se pa žvepla dvakrat, polovi* co, ko je sod še prazen, drugo pa, ko je sod na pol poln.
3. Ako se vino vleče (kakor olje), potem naj se ga pri pretakanju močno prezrači (skozi cedilo, sito), seveda se mora obenem tudi zmerno žveplati. Mno* gokrat se tako vino noče spomladi či* stiti, potem naj se doda vinu 10 g tanina (čreslovine) na 1 hi, in čez par dni se pa čisti z želatino (10—15 g želatine na 1 hi).
4. V novejšem času rabimo tudi z uspehom — »natrijev b i s u 1 f i t« (bel prah, ki močno diši po žveplu) na* mesto žvepla. Ako smo vino premalo žveplali ali celo pozabili žveplati in je vino v sodu porjavelo, potem rabimo bisufit, in sicer od 2—5 g na 1 hi. Bi* sulfit se raztopi v vodi (1 četrt litra vo* de) ter se v 1 i j e v s o d (v katerem smo odvzeli škaf vina), se dobro premeša, zalije in zabije. V vinu se namreč potem razvije isti hudi plin, kakor če bi žvep* lali, kateri uniči vse kvarljive bakterije v njem.
5. Sode moramO> držati vedno polne in snažne.
6. Žveplana vina je piti šele po še* stih tednih po žveplanju, pretakanju, ko se žveplo izgubi iz vina (vsede na dno).
7. Šibka in za takojšnji konzum na* menjena vina pretakamo samo enkrat (lkrat);
8. Boljša vina pretočimo tudi koncem aprila oziroma spomladi (2krat).
9. Fina buteljna vina tudi po trgatvi v jeseni (3krat).
10. Pretakati je vedno pri lepem vremenu.
Franjo Kofol, drž. okrajni ekonom.
Predpisi o higijenski prodaji živil.
Občinski svet ljubljanski je sprejel v javni seji dne 9. maja 1922. na predlog policijskega zdravstvenega odseka nastopne predloge, ki stopijo z dnem razglasitve v veljavo:
1. Prodaja vseh živil, posebno pa onih, ki se uživajo tudi surova, to je v mlekarnah, delikatesnih trgovinah, gostilnah, slaščičarnah, pekarnah, v javnih kuhinjah itd. ni odvisna samo od lokalne potrebe in od primernosti lokalov, ampak tudi od higi-jenske usposobljenosti in od zdravja v poštev prihajajočih oseb.
Koncesijonar mora biti uradno zdravniško preiskan in načeloma tudi osobje.
2. Za prodajo na stojnicah določena živila, zlasti kruh, pecivo, klobase, mesnati izdelki itd., morajo biti razpostavljena le v zabojčkih, škatljah, kartonih itd., ki so pokrita s steklom.
Otipavanje predmetov bodi na ta način onemogočeno.
Popolnoma se ukine izdaja dovoljenj za točenje in prodajo kave, čaja, malinovca, sodavice itd. na raznih stojnicah in vozičkih, ker je higijenično umivanje kozarcev pri tem obratovanju popolnoma izključeno.
Imenovani predmeti se bodo v bodoče točili le na nekaterih stojnicah, ki imajo uveden vodovod.
3. Prodaja kruha v pekarnah se mora vršiti tako, da kruh pri prodaji ni izpostavljen otipavanju in prebiranju, ter da dobi stranka od prodajalca le zahtevano množino kruha v roke.
Po tem higijenskem načelu je urediti prodajo drugih jestvin po trgovinah.
V večjih delikatesnih trgovinah se zahteva nastavitev blagajnika oziroma blagajničarke.
4. Prepovedano je nastavljanje kruha po gostilniških mizah. Gostu se da le zahtevano množino in kakovost kruha.
Pri vseh gostilniških koncesijah se zahteva pred izdajo koncesijske listine uvedba vodovoda k točilni mizi in umivalni mizi za izplakovanje.
5. Priporoča se uporabljati v gostilnah samo bele namizne prte. Uporaba pisanih in barvastih namiznih prtov le nehigijen-ska, ker se v teh skriva umazanost in nesnaga, ž njo vred pa kali kužnih bolezni.
Kjer ni belih namiznih prtov, je bolje, da so mize brez prtov, eventualno prevlečene s platnom, ki se da dobro snažiti z mokro brisačo.
6.) Mesarji prodajalci mesa, delikatesne trgovine, branjevke, sploh vsa obrato-vališča živil morajo imeti na vidnem mestu nabite table z napisom, da je otipavanje naprodaj postavljenih predmetov iz hi-gijenskih ozirov prepovedano.
Od gospodarja samega se bo zahtevalo strogo izvrševanje vseh higijenskih predpisov. Gospodar, ki bi sam strogo izvrševal higijenske predpise in zahteval tudi od uslužbencev njih strogo izvrševa-
nje, gospodar, pri katerem bo tudi večkrat uradna kontrola poslovanja in prostorov dognala popolno primernost — dobi po enoletni dobi uradno potrdilo v priznanje. To uradno potrdilo se uradno prekliče takoj, ko se pojavijo prvi nedostatki.
Taka potrdila se izdajajo tudi usluž-benstvu, ki službujejo nepretrgoma 1 ali 2 leti pri gospodarju, ki ima uradno potrdilo v priznanje.
Nadzorovalni organi morajo izvrševanje teh naredb najostreje nadzorovati.
Zaradi prestopka se kaznujejo kon-cesijonar, službeno osobje in kupec.
Vinski trg.
Letošnji pridelek vina v naši državi je mlnogo večji, nego je bil lanski. Neka* tcri cenijo, da se je pridelalo 5 do 6 mi* lijonov hi. Zalibog pa je kakovost letos* njega vina povprečno slabša od lanske# ga. Le v Dalmaciji, kjer edino je množi# na letošnjega pridelka zaostala za krnskim, je kakovost izborna.
Ker imamo v naši državi poleg ogromnega letošnjega pridelka tudi še velike lanske zaloge, so naši vinograd# niki res v kritičnem položaju, kako naj vino razpečajo. Po dogovoru s Češkoslo* vaško se sme tjakaj izvoziti iz naše države 150 tisoč hi vina, kar je za naše raz* mere mala količina. Če izvozimo v Če* škoslovaško tudi vso to količino1, kar jc seveda še vprašanje, to našim vinograd* nikom ne more mnogo koristiti. V Polj* sko moremo po trgovinskem dogovoru izvažati sicer neomejene količine vina, toda praktičnega pomena bo to le, če bo* do naše cene dovolj nizke in naša vina dovolj dobre kakovosti. Upoštevati mo* ramo, da je poljska valuta zelo slaba in da ni izključeno-, da bo poljska marka še padala. V slučaju ponovnega večjega padca poljske marke ne bomo mogli spraviti tja niti liter vina. Na drugi stra* ni pa tudi konzum vin v Poljski ni velik. Za nas pa je dobro to, da je uvoz vin v Poljsko drugače zabranjen.
Žalibog letos tudi kakovolst vina ne govori za naš izvoz. V Sloveniji n. pr. v
novomeškem, krškem in brežiškem okra* ju so imela lani vina povprečno 12 od* stotkov alkohola, letos pa imajo komaj () do 10 odstotkov. Redki vinogradniki se bodo' mogli hvaliti s kakovostjo nad 10 odstotkov. Še slabše kakor v Sloveniji je v nekaterih drugih naših pokrajinah. Ra* zen Dalmacije so le redki posamezni kraji ali celo le posamezni vinogradi, ki imajo dobra vina.
Pri taki kakovosti so cene v naši dr* -žavi mnogo previsoke. Absolutno po* trebno je, da se ccne letošnjim vinom znižajo, ako nočemo obdržati vina v kleteh. Da se vinska trgovina v državi in iz države dvigne, more in mora pomagati tudi prometno ministrstvo z znižanjem železniških prevoznih tarif in z drugimi ugodnostmi. Cene letošnjim vinom se še niso ustalile. V Vršcu, Beli Cerkvi in okolici se tržijo vina po 4—6 K, okoli Križevca po 8—9 K, v Dalmaciji po 12— 14 K, v Sloveniji od 10—18 K za liter.
Pripomniti moramo še, da naj se ne* katera naša vina, ki imajo v inozemstvu še svoj sloves, ne mešajo z vsako brozgo, ker to škoduje ne samo dotičnemu izvoz* niku, temveč sploh našim vinogradni* kom, ker izgubi inozemstvo zaupanje vanje. Reklame za naše vino sploh ne znamo delati. Tako n. pr. je znano, da se je za časa vsesokolskega zleta, ko je bilo pri nas toliko inozemskih gostov, točila po nekaterih gostilnah čisto na* vadna brozga za ljutomersko vino. Čehi, ki so pili takšno »ljutomersko« vino, ne bodo delali doma za nas reklame, kar je jasno. Zaradi slabše kakovosti je treba, da naši vinogradniki skrbno ravnajo z vinom. Končno je pri naših sosedih v Avstriji in Madžarski kakor v Češkoslo* vaški letošnji pridelek še slabši nego pri nas. Države, ki bodo kupovale naše vi* no, bodo letos itak računale na slabšo kakovost. Huda konkurentinja nam pa bo Italija, ki je pridelala letos sicer manj vina, nego lani, toda je letošnji pridelek celo boljše kakovosti kakor lanski.
Naznanjam, da sem otvoril
sedlarsko In tcineMo delavnico.
Sprejemam vsakovrstna v to stroko spadajoča dela in popravila. Priporočam svoje lastne izdelke konjskih oprem itd.
Jože Pirnar
sedlar in tapetar,
Bfsisdlija.
Svarilo!
Ob lanski kampanji pri nakupova* nju novega vina so sc pritoževali mnogi gostilničarji kakor soi tudi poročali Do* lenjci vinorejci sami, da so se dobili go* stilničarji, špecijelno iz Ljubljane, ki so brez vprašanja, po čem proda vinograd* nik to' ali to partijo, ponudili sami mn o* go višje ccne, kakor so bile pa takrat v navadi oziroma deloma določene.
Poštenjak strokovnjak z enega naj* bolj produktivnih krajev Dolenjske je zagotavljal, da bi bil od 18—22 K oskrbel lahko vsakemu najboljša dolenjska vina tisti čas. A prišli so> prej omenjeni kupci ter na vprašanje kmetovalca: >Po čem ga plačate,« obljubili 26 K za liter. Ta ne* previdnost se je bliskoma razširila po vseh goricah in tako so cene sčasoma zlezle celo na 28 K za liter navadnega dolenjskega vina.
Člen 12., odstavek 2., zakona o pobi* janju draginje, življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije pravi:
Kdor zato, da bi si zagotovil nabavo najnujnejših potrebščin ali da bi si od* slej zagotovil prvenstvo pred drugimi kupci (zaarovanje), ponudi ceno, ki je višja od tržne cene, tako, da ima po mne* nju veščakov res tako namiro, se kaznu* je z zaporom do enega meseca in v de* n ar ju do 15.000 dinarjev.
Ako se tedaj dožene, da j c kdo svo* jevoljno ponudil višjo ceno, kakor drugi, ki je že preje nameraval isto' blago ku* piti, je v veliki nevarnosti biti katego* rieno kaznovan.
Torej ne preplačil j te in ne bodite še pomagači za dviganje cen.
FRANC HORN * Ko.
postavitelj peči In štedilnikov Ljubljana
Poljanski nasip 35	Rožna	ulica	27
se priporoča vsem gostilničarjem in hotelirjem.
S Dva soda
dobro ohranjena, po 24 hi se po primerni ceni
PRODASTA.
■ Pojasnila v zvezni pisarni v Ljubljani, Gosposvetska c. 16.
I
Hramni
sod
s 47 hi vsebine dobro ohranjen
SE PRODA
ali pa zamenja za manjše sode. Pojasnila v hotelu Štrukelj. Ljubljana.
-4
J
M
I
m
i
m
m
Interesentom
\7 rednosti
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA ZA
JUGOSLAVIJO naznanja, da ima v svoji založni kleti, Sp. Siska, Celovška cesta 77 (v nekdanji Juvančičev! kleti) na razpolago prvovrstnega cvička iz Gadove peči, letnik 1921. Tam se dobe tudi prvovrstna vina iz Štajerske in Dalmacije. — Cene solidne in po kakovosti blaga. Pokušnje se dobe vsak čas v založni kleti.
liMSIS
BI
I
1
n
Pozor, »Morji!
Cast mi je javiti, da sem s podporo slovečega vinogradnika g. Marko Stojita Iz Šibenika
mr ©tvoril
veletrgovino samo prvovrstnega, pristnega belega in črnega
DALMATINSKEGA DIHU
•	9
•	•
• • ■
• •
ki ga oddajam po cele vagone, kakor tudi v posameznih posodah iz moje kleti v Spodnji Šiški, Savškova cesta 235
ali pa franko brod Šibenik ali Baker po
MT konkurenčno nizki ceni.
Pisarna je v Ljubljani, Gosposka ulica 3, restavracija »Zlatorog".
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Gostilničarji dobe stekleno in
porcelansko posodo
po tovarniški ceni v skladišču Ljubljana,
Dolenjsko vino
zelo dobro rdeče in fino rumeno kraljevino proda Valvazorjema klet, Krško št. 104. Pojasnila se dobijo pri Križmanu istotam.
Veletrgovina vina in žganja
Bolbecher in drug.
Novo mesto
dobavlja na veliko in malo iz svojih skladišč prvorazredna banatska, dalmatinska, ljutomerska, štajerska in hrvatska vina
ter domačo slivovko.
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
Delniška pivovarna Laško		
marčno pivo	dvojno marčno pivo	temno norter pivo
Koncertna kavarna JflLlIT
PTUJ, Vseh svetnikov ulica 20.
Vsak večer
KOKCERT
prvorazredne damske kapele ,,Zvezda".
Sestanek vseh tujcev.
Rendez-vous au Gafš „Balkan“.
Najboljša zabava v Ptuju pri dobri kapljici vina,
Za obilen obisk se priporoča
Janko Vučak,
kavarnar.
Poceni in velika zaloga
NOVIH DVOKOLES
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, šivalii stroji in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica.
TB ID II N fl“ tovarna dvokoles in jniDUllH otroških vozičkov,
Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1.
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri TRNKOCZY, lekarna, Ljubliana Slovenija.
Jernej M.
:: LJUBLJANA, Sp- S»ks
priporoča svojo zalogo najboljših V««	•
po zmernih cenah.
1. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. d,
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
»odavlco, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronario, jabol-čnl biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
AZBEST
za precejanje Vina, ŽELATINA za čiščenje vina, oglje za odvzetje ban/e Vina, „EP0N1T“, sredstva za odkisanje vina, TAfilN, natriumbisulfit, Juto žvepleni trakovi, žveplo na azbesta in vsa dnaga sredstva za lepšanje vina. — Nadalje aparati za precejanje vina, sesalke, gumijeve cevi za pretakanje Vina, razne priprave, kapice za steklenice, Vseh vrst zamaški iz probkoVine, čepi in vehe, orodje za sodarje, kletarska oprava, kakor vseb vrst v vinstvo spadajoče potrebščine nudi in razpošilja hitro in po najnižjih cenah
„PflSTEURlT“ K- SARJfl, ]VIARIB0R, ^opoška cesta šttf. 30.
Naslov brzojavkam: „PflSTE0RIT‘‘.	Telefon	štev.	229.
Razbito ali luknjasto posodo
iz stekla, porcelana, lonce iz emajla, železa ali pločevine zlepi samo Diamantni prašek; tudi razbite marmornate plošče in modelnice od peči si lahko sami popravite. Popravljeno posodo lahko zopet rabite za pečenje in kuhanje. Zavitek zadostuje za 10—15 popravil. Razpošiljam vzorce po Din. 4.—, denar naprej, trgovcem popust, vsak je kupec!
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ANTON KOVAČIČ - LJUBLJANA
Metelkova ulica 3.
Pozor gostilničarji
Na prodaj imam več tisoč novih vrčkov, 0 5 1 in kozarcev 0.3 1 za pivo kakor tudi več popolnoma dobrih, ovinjenih vinskih sodov 200 do 41 »0 1 z novim cementiranjem.
M. Dolničai restavrater na glav. kol. v Ljubljani.
Raznovrstno
rudninsko vodo
priporoča
A ŠARABON v Ljubljani.
A Glavna naloga rudninske vode ln špecerijska veletrgovina. k
Ceniki na razpolago!	SMf	Ceniki	na	razpolago!
e__________________________________________________________r
Vinoraetre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. —Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.—Natrijev blsulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino ———Vinsko kislino.— Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. — ■
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
Ljubljana, Zidovska ulica 1.
Z vf ?.mi v špeceiijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, LfuMfrna, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
Velepražarna za kavo i elektri enim obratom.
Zaloga mineralnih vod.
Zaloga stekla, porcelana Ig svetnik
Fp.Koilmann
v Ljubljani
dovoli gostilničarjem In ka-varnarjeni pri večji naročbi izdatno znižane cene.
fi. Jajec
cvetlični salon
Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
'T J
H*"
\l4’
I
lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Trnkoczu, LjuMlu
J| Ma (rpfna In restavracija ■
; Peter Stepic;
a Spodnja Sla Štev. 256	13
S priporoča p. n. gostilničarjem svojo ® gg veliko zalogo zajamčeno naravnih gj vin iz dolenjskih, goriških, istrskih * in štajerskih vinskih goric. *** g	Telefon	St.	282.	K
ITKIOUOL XXXJJOl
N
M
W
H
N
M
W
nS
N
N
M
M
SBivovko
tropinovec rum
cocnac-medicinal rasne fine Sikerje
ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Serlii
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
N
N
K
N
H
M
H
N
N
H
W
M
H
.. &
sli
Hi
pekarija, slaščicama in kavarna
Stari trg 21
»3
$3
M
•3
»3
Hi
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajntrk.
p
P
I Z A L O G O I
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
f\r
lA
VINO
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti prodaja po jako zmernih cenah
LADISLAV POLLAK
JAŠKA (Hrvatska).
La
aJ
gostilničarske zadruge v Ljuftljanl
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 25 p, . ■ ----- z	dežele 1 Din.
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I
SODE
vseli velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo
 ______  „	vse	solidna	in	trpežna izdelava.------
Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila
0tT po najnižjih cenah. ^9
 Zaloga sodov ter sodarskega lesa.	---
Cene zmerne.	Točna	postrežba.	Solidno	delo
Frani© Repič
tedarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Koiesijska ulica St. 18
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih uln Iz dnlenjsklli, tiruatskih la štajerskih »Inskih garic ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
PRISTNI BRINJEVEC se dobi po pri- ERJIMf flllfiFI lil na BREGU merni ceni pri 1 IlHlll tjVIMLLJU p. Borovnica	
zamaške oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JEIiACIN & SiOMP. LJUBLJANA.	AVGUST AGHOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
MIHI	—
Pivovarna »UNION« v Ljubljani
(Spodnja Saška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobe se tudi tropine la sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
CSDODD
□□□
um
m
A. & E. Skaberne
^ (
Mestni trg 10. LJUBLJANA Hestni trg W. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih in svilenih nogrvic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glaco rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
kdaja In zalaga ..Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk ..Narodne tiskarne''.