te 56. številka. Trst v petek 9. marca 1900. Tečaj XXV ..Edinost" zhais enkrat na dan. raznu opleli m pmniiot. ob »V. uri zvečer. \arvrninx znava: Za celo leto........kron za leta.........12 _ za»četrt leta........ r, i-i en m«-~ee........ 2 kroni N»riHi..iiM e t WVvH:i nai>r»*j. N* im-ro£W uri-* priintruc imi »«-n;ri*> h* u tirava ne ozira. Po toitakarnah v Trstu se pro«lajejo posamezne »tevilke po fi stotink <3 nvč. : iiwn Trsta pa po H stotink 4 nvt iz močvirja, v katero je zašla i d v katerem se l>o pogrezala globlje in globlje, čim dalje bo čakala in odlašala. Ali kakor da zli duh proganja italijansko stranko, kajti baš sedaj, ko bi jej trebalo treznega motrenja in računjanja, narašča v njej upliv tiste struje mladih fanatikov, ki niso sjtoeobni za trezno razmišljanje o tem, kako da ImmIo razmere bližnje lx>dočnosti, razvijajoče se z duhom sedanjih časov, močneje nego je njihov radikalizem, ki ni dru-zega, nego — fanatizem. Članek v »Istrii« priča, da je v italijanski stranki nekaj mož, ki niso gluhi in -»lepi za to, kar se g«xli in pripravlja okolo njih. Zlasti v deželnem odboru je par mož, s katerimi bi se dalo govoriti. To so ravno tisti ljudje, ki — delajo. Ali tem nasproti stoji in narašča stranka mladih fanatikov, a la Benatti, l>epangher itd., katerim je i litra n si gen ea v program. To so možje trnja, ki terorizujejo tudi stareje in trezneje može. Mi smo prepričani, da je bi! marsikdo v italijanski večini deželnega sel»ora. ki se je v svojem sren sramoval divjaških prizorov, na katerih je sodeloval, ali sodeloval je von-dar-le. ker so ga radikalneji življi gnali v lo. Tako je. po naših računih, 1H>0'o verjetnosti, do isti radikalni življi preprečijo tudi sedanjo spravno akcijo, in tudi če bi naši posla ne i hoteli v svoji skromnosti eelo prekoračiti mejo dopustnega samozatajevanja in bi stavili le take zahteve, katerim bi mogel pritrditi sleherni Italijan, le razun onega, ki hoče I h.j zaradi l»oja. ki stoji torej na sta-lišču, dijamentralno nasprotnem oneiim, ki i^a brani člankar v »Istrii« in ki pravi, da boj, ki ;e bil doslej v permanenei, se mora slednjič umakniti pred ljubeznijo do domovine in do bližnjega, da se mora umakniti iz ozirov do javne -plošne blaginje, iz ozir<»v politiške rčzone in iz ozirov humani tete. Ker pa - kakor reč« no — v italijanski stranki prevladuje in stmliuje ona struja, ki se ne meni za toke ozire, moramo (v svoje odkritosrčno obžalovanje) računati na to, d a ne pride do spora z u mijenja in da modus vivendi, kar sedostaje italijanske stranke, , ostane še nadalje le pobožua želja nekaterih ' postenejih in razsvitljenejih mož. To je naše menenje: ako pa nas dogodki pouče, da smo se motili, se bomo pa prav — prisrčno veselili. Pa tudi, ako bi bile dispozicije v vsej italijanski stranki bolje, nego so po našem prepričanju, ako bi si tudi res vsi odločilni činitelji v tej stranki prisvojili stališče član- uglajenja vsaj najhujih političnih krivic ne bo miru, niti ne tesnega skupnega delovanja na gospodarskem polju. V podrobnosti se nočemo spuščati, ker nočemo prejudicirati: saj l vemo, da bo naša stvar — kdor-koli jo bo zastopal na pogajanjih — v dobrih rokah. Samo en eklatanten izgled naj povemo tu. In ta je — naše šolstvo. Karakteristikon razmer v Istri je, da se je šola v njih izne-bila svojega pravega, prvotnega — kulturnega pomena in je po krivdi Italijanov postala objekt za politične boje in sredstvo za karja v »Istrii«, bile bi nade do 8}>orazum- I politične svrhe. Vsako šolo, ki se ima zasno-ljenja še vedno dokaj neznatne. Le poglejmo! j vatj v jstrj? sodijo Italijani, in sosebno še Dokler člankar le bolj splošno, načelno, aka- j večina v deželnem zboru, s politiškega demično obsoja prepir iu priporoča mir, mu I sta j a ; Tako gojili izključno le politiški res ni možno oporekati in človeku je, kakor ozjrj gnalj v gnusno borbo proti hrvatskemu Trst, dne 9. marca liKK). Zaupni shod =>narodno-napredne t ranke« na Goriškem se je vršil včeraj. Shodu so bile predložene in so bile vsprejete nastopne rezolucije : I. Zaupni shod »narodno-napredne strauke na Goriškem«, zbran dne 8. marca 1900 v Gorici, naglasa potrebo ožje organizacije na temelju teh načel : 1. Vsestranski svobodni razvoj slovenskega ljudstva v duševnem in gmotnem oziru. 'J. Vsem stanovom se priznavajo enake pravice, pa tudi enake dolžnosti ; zato se izključuje nad vlad je kateregakoli stanu. 3. V verska in cerkvena vprašanja se stranka kratko ni malo ne vtika, obsoja pa da ne treba druzega, nego seči v ponujano gjmnazjju v Pazinu, tako so le iz političnih profanacijo in zlorabo vere in cerkve v poli-roko in mir bo gotov. : razlogov snovali svoj do cela nepotrebni realni Ali potem prihaja par vrstic bolj kon- gimnazij v istem inestu ! tiške svrhe. § 4. Svobodna šola in svobodno učiteljstvo, deželi kretnega. Malo je sicer tega, saj člankar sam Njim je torej tudi šola politika; a ker kateremu je zagotoviti po državi in < pravi, da se noče spuščati v podrobnosti, ali |,j politiko hoteli izključiti iz pogajanj, izklju- i stanu primerno gmotno podlago, da more že to malo zadošča, da vidimo, kako daleč (-.em, i,; tlulj šolsko vprašanje. Ali mo-i skrbeti za potrebni ugled in vsestransko daljno smo še narazen tudi z onimi voditelji itali- rej0 Slovani privoliti v to, ali morejo privo-! izobraževanje. janske stranke, ki stoje na takozvanem zmer- |itij l> L I T K h ti Slovenka". Spisal ie*kdo. ki -Slovenki" ni principijelno nasproten. Slovenke druga številka je izišla. Hvala I»ogu! Zdaj bodo vsaj zopet imeli krščanski in liiieralui iisti gradiva za osoljene notice, bolj ali manj stvarne kritike, duhovite in neduhovite podlistke itd. Moj navadni razum sicer ne najde z lepa, kaj bi se dalo v drugi številki »Slovenke« napadati, pa če se hoče po sili najti se že najde. Z muhe napraviti slona — to na Slovenskem ni več umetnost. Z določenega političnega stališča se da obsojati vse. najti v vsakem stavku kako zrnce, iz katerega ob skrbni umetni gojitvi vzraste veliko dievo: >podlosti«, »nedoslednosti«, »materijalizma«, »mokraštva«, ali kar liočeu*. Prosim \'as, kdo na Slovenskem ii. pr. ni prepričan, da knjiga Vzgoja in omika« ni ba< med — dobrimi knjigami? In vendar se je nt'ki gospej. ki more in sme v Uoljšo družbo, zdelo |M>trebno, napadati urednico »Slovenke« zaradi kritike o tej »zlati« knjigi, smešiti jo in braniti lastno kožo. ne vem pred kom in zakaj. Celo zasebni pogovori igrajo v l)a se razbistrijo pojmi, seje z drugo tej kritiki kritike — poleg pljuvajočih žup- številko otvoril oddelek »razgovori«, kjer bo nikov in županov imenitno ulogo. se dajalo v dostojni obliki stvarno razprav- Kar se tiče moje osebe, mi je ljubša ljati tudi — proti »Slovenki«, naravna« surovost nego še tako lepo ogla- A kam sem zašel? S koncem vendar ne jena hinavščina. Sicer pa sem se o tem napadu smem začeti. To bi bilo nezaslišano, in bati s|>omnil reka: 1 >**n Schatten haut man und se mi je najhujših napadov če bi začel »Slo- den Ksel meint man. venke« drugo številko presojati od zadnje Čemu je bil ves ta hrup? Ako »Slo- strani. Torej obrnimo red! venka« nima res nič dobrega na sebi, zakaj Na prvi strani čitamo Zorani ne »Bisere«, je ne ignorirate? Ako se Vam zdi pa ne- Oblika bi lahko bila oglajenejša, a v zgodo- varna za časno in večno srečo našega naroda, vinski snovi leži lepa misel: da mora biti izrecite svoj : »anathema sit , pa mirna ženi najdražji biser — lastni otrok. Pesem se Bosna ! tiče ženskega bistva, v žensko srce poseza Gradivo, katerega se je lotila »Slovenka« , najbolj in slovenska žena jo je zložila; na- ; — žensko vprašanje — ni podobno pozitiv- glašam : žena, ne pa kakšen socijalni demo-nim vedam, ii. pr. matematiki. Tu še nimamo j krat. Gos | »oda, kaj še imate proti pesmi?, stalnih aksijomov, <» katerih l>i se ne dalo več J Članek »Bistvo ženskega vprašanja« je razpravljati, ker so že a priori jasni iu do- že malce bolj nevaren. O statistiki je govora, kazani. Tvarina ženskega vprašanja, in kar moškemu svetu se baš ne laska in pa nekaj je žnjim v zvezi, še potrebuje debatiranja. Saj >e da debatirati eelo še o kuhinjskih receptih. »Slovenka« ni glasilo kake politične stranke, čegar glavno načelo bi bilo to, da ne sme biti nikdar drugega menenja nego ga dovoljuje politična taktika in opredelba si ranke. programatičnega je v njem. »Slovenka« da je namenjena izobraženemu ženstvu, ki naj bi posredovalo meti idejami in nižjimi sloji, ker je baje tako mogoče doseči večih uspehov nego z mrtvo besedo. Drzni predlogi! Za Boga, morda bi naročnicam »Slovenke« vendar bolj ugajali recepti, kako se dela sneg iz rumenjakov ? Kaj porečejo cenjene čitateljice? Zofka K veder nam v »Ani Jokavenko« kaže brezupno sliko petintridesetletnega, brezplodnega, zgubljenega življenja ter nadaljuje svoje »Študentke«, nad katerimi se je tudi že spodtikal neki — strokovni list, ker pisateljica baje — oponaša življenje! Članek »Praktična stran ženskega vprašanja« završuje z besedami : »Prepričan sem, da bodo nam le svobodne slovenske matere rodile in vzgojile svoboden narod«. — Na-gromado s piscem ! Prof. Fran Ilešič nam je podal v »Pevcn-slepcu-dalekovideti krasen feljton. Posebno mi je ugajal tisti odstavek o meže-čem petelinu. Kedar jc napočila njegova tira. zapira oči, povzdiga kljun, stega vrat proti nebesom ter oznanja svetu s >koncentrira-jnimi« močmi svoj glasni: kikeriki. Komaj je zaoril po vasi glas prvega oznanjevalca nove dobe, vzdrandje Se sosedov |»eteliuček, za njim tretji, in tako naprej, petelini, pete-linčki in uegodni piščanci. Vsi seveda o tem brskajo skrbno po gnojišču, pardon! — »Slovenki«, a le redkokedaj najdejo zrno za svoje drage piške. Glas njihov pa pravi vendar le vedno samo: kikeriki — in nič več. A v to riz i ran prevod iz češčine : Arne Novak »Nove faze moderne žene« bo se janski meji, skrl>eti za dobre prometne zveze |m» vsej deželi, za potrebne ceste in železnice, ki z vežejo mejo /. osrčjem države, za uravnavo rek in hudourni kov, za ureditev zdravstvenih razmer, v obče več brigati se za moralno in materijalno povzdigo slovenskega ljudstva. I'. Narodno - napredna stranka na Goriškem bo iskala vedno najožjo dot i ko z narodnimi strankami na Slovenskem, ne pu- Postopanje katoliške ljudske stranke . Afera Banily. Nedavno je dunajski oznaea praški list kakor nemoralno. To neko-j » Vaterland« predbaeival bivšemu ogerskemu rektno in nasproti zaveznikom nelojalno postopanje je menda zopet pripisati raah i nacija m dra. Kathreina, in je isto obsojati tem- ministru predsedniku, da je v inozemstvu nabiral denar za volilno agitacijo — namreč za volilni fond liberalne stranke, tla pa denarja bolj. ker se ni zahtevalo od konservativcev ni izročil svojemu nasledniku, pl. Szellu, ter ni kake žrtve. Ni se zahtevalo od njih, da bi glasovali za Začka in proti Pradeju, ampak le, da bi oddali bele listke in bi vsaj na ta načiu stivši nikdar izpred očij vzajemnosti z vsemi : dokumentirali solidarnost večine. Notri smo slovanskimi narodi. torej zopet sredi parlamentarne krize. Čehi 10. Stranka stoji na stališču narodne! w žf» sklenili, da le predlogo o kontingentu samouprave. : novincev ne bodo obstruirali. j»otem pa zač- II. I nejo takoj z obstrukeijo. I >a se izvede organizacija stranke poj Položaj se torej poojstruje, a tako, ka- gornjih načelih, se izvoli izvrševalni odbor k,,r nemške stranke. One vidijo, da 21 členov. kateri » vseh važnejših vpra- parlamentarno ne morejo več gospodovati, šanjih poprašiije za njnetije zaupnikov, skli- \u delajo na to, da nastaja kaos, v katerem cuje zaupne sh<»de, kedar se rnu zdi umestno, se parlamentarizem pogrezne. Na tem delu so zlasti ob vseli načelno važnih pojavih, in jjm pomagali nemški konservativci, a morda v«di politiko stranke na znotraj in na zunaj. ne (>0 nobena skupina toliko trpela vsled tega — Odln>r je sklepčen, kedar je navzočih 9 postopanja kakor ravno — nemška katoliška •"•lanov, in se po[>olnuje do prihodnjega za u p- ljudska stranka. V večini je bila vzlic svoji nega shoda sam. inaloštevilnosti mogočna stranka in so vse >Politik< opaža tem povodom: druge skupine v nekem strahu poštevale nje »V utemeljevanju te secesije, na kateri želje, v vsaki drugi kombinaciji pa ne bo se krivda pripisuje nasprotni stranki, je re- imela druge veljave, nego one, ki bo pri-čeno, da treba dokazati svetu, da se Gorica merna nje malemu številu. še ni pogreznila v morju nazadnjaštva, ampak Spravna akcija V Istri. Precej raz- da se razvija sveže in zdravo v duhu na- j ligno 0(1 »Piceola* opisuje postanek te ak-predka človeštva. Dozdaj se je sodilo, da cije dunajska »Information«. Pripoveduje prvi in najvažneji interes slovenskega naroda nararef. • v Gorici obstoji v tem. da si pribori sta- ,Da m stori konec neznosnim razmeram lišče, ki mu pristoja v deželi. Sedaj vemo, j v (]ež z|loru istrskem, so se hrvatski po-da je prvi interes v jtobijanj u nazadnjaštva, gbinci že pred dlje časa obrnili do svojih za kar se zahteva tudi blagoslov naprednega j italijanskih tovarišev, povabivši iste na po-Kako bode da je dispozicijskt zaklad za leto 1899. porabil, še predno je bil isti v parlamentu dovoljen. »Vaterland« je mej tem že objavil popravek, a svojega zaupnika ni hotel imenovati!!! S to afero se je bavila včeraj ogerska zbornica poslancev v tajni seji. Posl. Ra-kovski je vprašal, ali so zgoraj navedene vesti v »Vaterlandu« resnične? Ministerski predsednik pl. Szell je odgovoril, da on osebno ni prevzemal blagajne, ampak da to že od nekdaj dela neki mnogoletni ministerijalni uradnik. Minister F 6 j e r v a r y je izjavil, da je vprašal Bantfvja glede obtožeb proti njemu, a Banffv daje odgovoril kategorično, da nikdar ni dobil niti novčiča iz inozemstva. Poslanec Lr g r o n je izjavil, da je dopis v »Vaterlandu« objavljen na podlagi njegovega pisma. Posl. Gajarv je izjavil na podlagi temeljitih preiskovanj, da Banffv ni dobival denarja iz inozemstva. 1'gron je reKel. da ga izjava Gajarvjeva ni prepričala. On bi umaknil besede le proti častni besedi pl. Szella, da ni res, kar je trdil trn (Ugron). Minister pl. Fejervarv je izjavil, da v decembru 1898. ni bilo denarja za strankarske namene. Potem so zaključili sejo. Poročilo blagajnice. 4. Kazni predlogi in želje, o. Volitev novega odbora. II. I>cl: Domača zabava, kateri je nastopni vspored : 1. Petje. 2. »Oj slovenska zemljica . . . .«. deklamuje Milan Ponikvar. .'». Petje. »Mlada umetnica e. prizorček izvršujejo deklice: V. Grmek. .1. Ferluga in V. Ponikvar, 5. Petje. <>. »Mlada kuharica«, deklam uje K. Brana. 7. Petje. H. »Mali zaspanček«, prizorček, izvršujejo : V. Ponikvar, V. Grmek in J. Brana. 9. Igra »JDamokljev meč«. Pevske točke izvršujejo učeuci deške šole sv. Jakobu a prizorčke deca otroškega vrta v sv. Ivanu. Vstopnina 40 vin. (20 nvč.): sedeži 20 vin. (10 nvč.) Radodarni doneski se vsprejemajo hvaležno. Čitateljem. Z nadaljevanjem povesti »Moja prijateljica« pričnemo zopet v ponedeljek, ker je pisateljica nekaj obolela in nam ni mogla o pravem času doposlati rokopisa. Tržaške vesti. Volitve v mestni svet oziroma dež. sveta. Kako bode o tem z .nter» sioven-1 ^j« 0 prepornih točkah. K e r s e i t a- ! ^ trža6ki ^ razpisane tako-le: za IV. skega naroda - no, kdo bo stavi,al taka, časa h j j a n 8 k j p 0 8 1 a n e i niso menili; razret] dne 2? in u m.. za m. razred nepn merna vprašanja?* za tasp ra v 1 j i v i korak Hrvatov,^ 30 in t rn.. M „. ra3tred dne 2. Svoje stališče označimo enkrat pri- | obrnili so se poslednji do namestnika grofa ! apr . ^ j razred due 4 aprila okolica bo hevm. Praška urnelecka beseda je po- htevali so le osebno varstvo v in izven de- »*-ala kakor svojo zastopnico gc>spo Preissovo. \ >e točke so se znamenito izvršile. Posebno presrčne ovacije je občinstvo prirejalo dvornemu oj>eruemu pevcu Navalu. nilno knjižico, glasečo se na 1150 kron. Vče-raj jo je našel tramvajski sprovodni k Štefan Smrdel v ulici Tor S. Pietro ter jo izročil želne zbornice ter pravico za rabo hrvatskega redarstvu. jezika na razpravah, so pa privolili Italijanom Begun. Včeraj so v neki tak. gostilnici važno koncesijo, da se deželni glavar sme v aretirali 25-letnega Antona Binka iz Spljeta ; deželnem zboru posluževati izključno italijan- istj ^ je pripeljal v sredo s parni kom > Leda«, skega jezika. Na tej podlagi utegne priti do Ker je* begun, so ga izročili vojaški oblasti, sporazum ljenja. Gospod Campitelli je že do- Poskusen samomor. 40-letni Just Pasko šel na Dunaj, da zaprosi vlado, naj deželni iz sv Križe se je skušal zastrupiti s kar-zbor premesti zopet v Poreč. In ker na vo- j boiuo kjBlino. Našli so ga po noči v ulici dilni strani izdatno podpirajo njegova pri*a-1 deue Aeque ter ga od tod spravili v bol-K položaju < »bzorje se je zopet iz- Rvanja v ta namen, da v deželnem zboru njčnjeo. datno zatemnilo. Dočim je bilo soditi še ne- i^rskem pride do znosljivih razmer, se pri-; Aretirali so včeraj :il-letno Heleno C. poredno pred volitvijo 1. podpredsednika kazuJ^ možnost mirnega razpravljanja v dež. j iz parizat ki ^ je pripeljala pred nekoliko zltornice — in s<» tudi listi večinoma pisali v zboru »strskem, ki je bil dolgo časa pozorisee dnevi iz Xeapelja ter je po Trstu, preoblečena tem zmislu — da so se stranke večine spo- i uajhujih bojev . v nuilf(? pobirala milodare. Pri njej niso našli ra/umele za način postopanja o rečeni vo- Razlika mej verzijo »Piccolovo« in ono v nobenega pooblastila, denarja pa tudi ne. litvi, kaže sedaj, da temu ni bilo tako in da i »Information« pada sama ob sebi v oči. Iz-pred naših sodišč. Včeraj so bili na so vsled dejstva, da se nemški konservativci j Dočim kaže »Piecolo« ministerskega pred- tuk. deželnem sodišču obsojeni: 20-letni že gla-ovali za Pradeja, nastopili zopet kritični sednika Kori>erja kakor glavnega akterja v večkrat kaznovani Anton Vatovae iz Kopra Politični pregled, TKftT, 1». marca 1900. časi za obstanek večine. Češki listi so silno raz-rjeni na konservativce. >Politik« pravi naravnost, da so konservativci onemog<»čili skupno delovanje desnice in z včerajšnjim dnem je morda večina nehala obstati ne le formalno, ampak tudi faktično. s|»oraztimljenju s Spinčićem in Laginjo ter zaradi tatvine v 10 mesecev težke ječe: 27-1. po proti italijanski stranki, je pri po vede vanju, Ivan Maltisa iz Poreča zaradi hudodelstva kakor je podaje »Information«, g. minister le : javnega nasilstva v '2 meseca ječe: 28-letni povspeševalec prizadevanj deželnega glavarja | Matej lvttcijančič zaradi hudodelstva goljufije Campitellija. Mi menimo, da je v obeh pri1- | p<> krivi izpovedbi kakor priča v 2 me-povedovanjih zrnce resnice in kup neresnice.; seca ječe. —Vremenski vestnik. Včeraj : toplomer morda priprostim čitateljicam zdel preučen: zvonu, Dom in svetu, Prosvjeti, družbi sv. <»b 7. uri zjutraj o.O, ob 2. uri popoludne inteligentni krogi pa se v njem obveste o Mohorja, Ženskih listvh, Domačici, Ženskem 9.0 C. —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.4 marsičem, kar se jim dosedaj še morda ni : svetu in Zori. — Danes plima ob 3.81 predp. in ob 7.2.*» podalo v tako pregnantni in lepi obliki. 1 Tako sem srečno prispel zoj»et k »Raz- pop. — Danes oseka ob 0.2 pop. E. Gangl je objavil [ljubki pesmi »Ob j govorom«, kjer nam kaže uredništvo, da so Dražbe premičnin. Vj soboto, dne 10. f^erkvic in »V sanjah«, a Oton Zupančič nas mu res na srcu ideje in stvar, ne pa laskavo marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled Vesti iz ostale Primorske. ! X Nekaj s sodišča k o p e r s k e g a. Matej Kocijančič iz Trušk št. 17. je bil povabljen v neki stvari na sodišče, a ker ni znal govoriti laški, ni opravil stvari ni v prvo, ; ni v drugo, ampak je moral priti še v tretje: 9.. 16. in 26. januvarja. Dotični sodni uradnik je hotel na vsaki način, tla Kocijančič mora govoriti laški in je bil celo opazil, da se bo Kocijančič prej naveličal hoditi na sodišče, nego pa on — uradnik —, klicati ga. No, v tretje so vendar velevali Kocijančiču naj privede kakega tolmača. Mej tem pa, ko 'je naš mož iskal zaželjenega tolmača, je že sodni uradnik sam našel takega v osebi nekega Lovrečiča, ki pa je priprost in jako omejen človek, o katerem niti misliti ni, da i bi mogel točno prevajati iz slovenščine na italijanski. Ker pa je prav na sodnih izpo-vedbah vse ležeče na tem, da so točno in vestno prevedene n e le po besedi, ampak tudi po duhu in je posebno težavno zlasti lokalizmom dati tudi v prevodu isto barvo in isti zmisel. je pač lahko umeti, kolika škoda nastane lahko za stranko in v kaki nevarnosti je zanesljivost pravo-sodstva, ako prevajajo tolmači, ki niso povsem vsposobljeni za ta posel. To smo pripomnili I seveda brez škode za svoje zakonito stališče, po katerem je posredovanje po tolmačih za deželne jezike že a priori in načelno o d k 1 a n j a t i. Tem gorostasneje je, ako rabijo tolmača za slovenski jezik na sodišču, kakoršuje je v Kopru, ki posluje za sodni okraj, ki je, izvzemŠi mesto, prek in prek slovenski. X Žalostna smrt. Pišejo nam: Ivan Jakomin pri sv. Antonu, okraj koperski, je imel, poleg četorice mladih hčera, sina jedinca, ki je bil očetu res v podporo. Dne 24. m. m. je bil sin povabljen v svate, /e v jutro je začelo rajanje in vriskanje, ki je trajalo do 5. ure zjutraj naslednjega dne. Ali kakor je že navada, so potem nadaljevali še naslednjega dne. Ob ">. uri popoludne so začeli plesati. Ves upehan in razgret je mladi : Jakomin šel na mrzli zrak. Na pepelnično : sredo je prišel k službi božji, a poznalo se ; mu je že, da mu ni dobro. A mesto, da bi bil šel domov, je šel v žganjarijo, kjer je i izpil četrt žganja in to je j p r o v z r o č i 1 o njegovo zadn jo uro. Tako je po objestnosti in nepremišljenosti mladine nesrečni , oče zgubil sina jedinca. Žalost v družini se j ne da opisati. V petek so ga pokopali. Po-j greb je bil lep, udeležila se ga je vsa mladina in veliko odraščenih. Zložili smo tudi za par svetih maš. Ta žalostni dogodek bodi v svarilo mladini, kako treba, da je človek i vsikdar zmeren tudi v veselju in uživanju. je razveselil s prijetno pisano anekdoto »Iva-nič in Panijanc in s pesmico »Vasovalec«. »Keodora Sokola« duhovita satira »Vzgoja in omika ali izvir sreče c nam slika »zlato« prizuanje, katero je eventuvelno dobiti, kakor naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-bi vedel povedati g. Valenčič. J j vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: Gosp. prof. Ilešiča pismo mi ni povsem na Trgu delle Legna 1, železna blagajna: v jasno. Ali naj »Slovenka« s praznimi frazami zagati del Moro 17, kočija: v ulici Valdi-dol>o, ko 1k> na Slovenskem zavladal duh < navdušuje za narodno stvar? Ime začasnega rivo 20 in v ulici della Tesat), šiška, sardele, V a len čiče v in njegovih zagovornikov. Bilo odgovornega urednika »Slovenke« pa je prišlo j železna blagajna, pisarniška oprema in hišna v to pismo kakor — Pilat v vero. j oprava: pri sv. M. Magd. zgornji 8S, lug, V7 obče je moja sodba o drugi številki j svetilke in drugo; v ulici Tintore 6, hišna »Slovenke« ta, da je lepa, nje gradivo rano- j oprava; v ulici Giulia 3 in v ulici Farneto govrstno, zanimivo in tudi aktuvelno. Da pa ' 52, oprava v zalogi, hišna oprava in železna zopet ne bo ugajala tistim, ki nočejo za no- j blagajna : v ulici S. Miebele hišna oprava, beno ceno, da bi se naše ženetvo v zdramilo, t — o tem sem popolnoma prepričan. Je še pač ObenI zbor pevskega društva »Lipa« med nami mnogo takih, ki so menenja, kakor v Bazovici se bo vršil v nedeljo dne 18. je nekoč rekla stavna slovenska pisateljica,: marca in ne dne 11. marca, kakor je bilo že da je spanje najl»olje — za možem. objavljeno. Konečno naj svetujem upravi »Slovenke«, Ženska pod ru/II i Ca sr. Cirila in Me-naj pospeši izdanje tretje številke, kajti ne- toda T Trstu vabi na redni občni zbor ki prijetno mora biti »kolegijalnim« uredništvom, rl>o v nedeljo dne 11. marca ob ;">. uri popo' bi zanimivo vprašanje, ali še najde odsihdob kdo |n>guma braniti to »remek«-delo<. Keklame za zavod sv. Nikolaja se skoro ne upam omeniti, ker je — zamašite si uha, nepokvarjene Slovenke! — članku naslov — »Socijalno vprašanje in zavod sv. Nikolaja v Trstu«. »Listek« je to pot precej raznovrsten, Naj navedom vsebino: Ženske in višja omika, ženska prava, varstvo žen, poselsko vprašanje, žena in vzgoja mladine, ženski pokret na Slovenskem, slov. umetnica, mučenje «trok, kreditni zavod za pisatelje, Slovenke v Ameriki, posredovalnica za delo in službe in rešilna postaja v Ljubljani. V oddelku književnost in nmetn(«t nahajamo beležke o Lj. če jim poide gradivo, da slednjič že morajo ponatiskovati iz bratskih listov pamflete na »Slovenko«. ludne v prostorih »Slovanske Čitalnice« (ulica S. Fraucesco št. 2). I. Del: Dnevni red: 1. Nagovor pred-^ednice. 2. Poročilo tajnice. Vesti iz Kranjske. 151 Bolniško blagajno za posle nameijava ustanoviti mestna občina ljubljanska, ki s tem ponovno dokazuje svojo najboljšo voljo in globok smisel za soeijalno delo. Čast jej ! * Stavbena <1 e l a v L j u bi j a n i so se zopet po malem pričela. Tujih delavcev je došlo že mnogo. Vse kaže, da slovenska metropola vsaj v nekaterih delih postane moderno in uprav krasno mesto. * V snegu izgubila seje dne 1. t. m. ti in pol letna Kezika Tomažin iz Vel. Korena, ko je šla z deklo v gozd po kole, kakor jih rabijo v vinogradih. Otroka so šli iskat še isto noč a našli so ga šele druzega dne blizu Zaloke — zmrznjenega. Vesti iz Štajerske. Tudi uši so nevarne nemških radikalcev Na shodu KrOsrer v Bloemfoiiteiiiu. LONDON 9. (K. B.) »Heuter« rnu zaupanje. koje da ume ecniti ter je ob-j ! ljubil, da bode vodil razprave strogo objek- i tivno po določbah opravilnika. Prosil je iz Bloeinfonteina dne 6. t. Gradcu, o katerem smo zborniw, | »lagohotnosti in potrpljenja. Potem že poročali, je posl. I r o rekel mej drugim Trgovinske vesti. Budimpešta 9. Pšenica za oktober K so izvolili nekaj odsekov ter rešili imuni- .Očito se mora enkrat povedati, da Nemci v tetno vprslAan,e glede |>osK Holanskega, Sto- Avstrij. niso za spravo, marveč za boj«. jalov8kegUf VVinhovskega in Stapinskega : Predsednik shoda. dr. A. Polzer, je dal duška j Stojak)V8kejra in Stapinskega so izročili sodi- v njegov blagor." Iz juga in zapada ne jav- velenemškim svojim čuvstvom v krilatih be javlja m: Predsednik do 7.74. Pšenica za april K. 7.41' do Kruger je prispel semkaj. Na kolodvoru ga i7'5** ** za oktober K <>;4S do 650. Rž za . \ li..«.. i april K. b"29 do b"o0 Koruza za jub je sprejel predsedn.k Ste.jn. Predsednik Kru- £ _ _ do _ __ Korm /a maj 1900 JK> ger je nagovoril občinstvo, češ, če ostane 5-15 rfo 5*ltJ. Oves za oktober K. —•— do narod zvest svoji veri, obrne Bog vse zopet —*—. Oves za april K. 4-93 do 4.95 Pšenica : ponudbe oživljene, povpraševanje stot. vom Belt bis zur einig Germania !« seda h : Freideutschland Adria. Freideutschland. (Svobtnlna Nemčija od Melta do Adrije, svobodna Nemčija, jedina Germanijall Kako divno, kako ponosno. Človeku se kar zdi, da Nemci že raztezajo ob Adriji svoje zgodovinske — medvedje kože. <'ez vse imeniten pa je najnovejši veliko-nemški evangelij, katerega je z nedosežno modrostjo in učenostjo razlagal neod rešeni apostol Schonerer rekoč: »\Vir sind nicht nur Mensehen, w i r s i n <1 m e h r, w e i 1 \v i r G e r m a n e n, w e i 1 \vir I> e u t s c h e sind«. (»nismo samo ljudje, mi smo več, ker smo Germani, ker smo Nemci.«) Ti Bože moj ! nezmotljivi njih Nietzsche pa govori o bodočih hiper ljudeh in ne pove, da to zamorejo biti le blaženi sinovi Germanije! In še bolj pre-gnantno je označil veliki Schonerer razliko mej Germani in Slovani. Rekel je namreč, da so Nemci levi, a Slovani — uši! Dobro. A Nem<*i naj ne zabijo, da so uši že marši koga — snedle ! šču. S tem je bil dnevni red končan in zbornica j ljajo nikakega premikanja. To pa smatrajo I iio!m\,.tr^m- Pl;o(laJa: 38.000 met. , . ... . , I. 1 .». ,... oh višje. \ reme: lepo, mraz. je začela razpravljati o nujnem predlogu posl. kakor tišino pred viharjem. ; Haillbnr? 9. Trg za kavo. Santos g(k,d Dvoraka glede dvignenja ees. naredbe z dne Porodilo iz boerskih krogov. j average za marc 36.25 za maj 36.50, za sep- 20. aprila 1H54. PRETORIJA 7. (K. B.WReuter« javlja : j tember 37.50 za december 38'— Denar. Starke Vsi tukajšnji krogi so zadovoljni, da so An- Havre 9. Kava Santos good average PRAGA 9. (K. B.)' Položaj v čeških g'eži tako uljudno ravnali s Cronjejem po !» ^^ k. fmnkov 4SrtbtTa}n\\fi0 k. in moravskih štrajkovmh okrajih se v obče predaji in o dohodu v Capstadt. Kruger ob- ni spremenil RAKOVNIK S. (K. B.l Ker je med iskuje poveljstva na južni strani Bloemfon-1 teina. Pri Mafekingu se vrši bitka. Vse zu- ! Dunajska borza dne 8. marca.. delavci in lastniki rudnikov prišlo do spora- nanJe utrdbe (forte) razven ene so zasedli j zumljenja, je smatrati stavko v teh rudnikih kakor končano. Pater Stojalovski v gališkcin deželnem zboru. LVOV H. (K. B.) Na deželnozb<»rski dopolnilni volitvi v skupini kmečkih ol>čin Boerci. Trgovina in promet. danea Državni dolg v papirju 99*30 „ .. v srebru 99.25 Avstrijska renta v zlatu 98.20 „ kronah 4°/0 99.35 Kreditne akcije . . . 234.80 London 10 Lsr. . . . 242.65 20 mark.....23.64 včerai 99-30 99-25 98-20 99-35 234-80 242-65 23-64 19-28 9005 11-38 Razne vesti. o Grozen požar v gledališču v Parizu. požaru gledališča »Theatre de la Comčdie Franraisec, o katerem smo sporočili že sinoči mej brzojavnimi vestmi, smo doznali naslednje podrobnosti: Ogenj so opazili najprej ljudje, ki so hodili j>o ulici Montpensier : to je bil o <»b 12. uri in f» min. opoludne. Kmalu so prišli er.sdei na lice mesta. Pred gledališčem , , , , . . 1 . ik pogorišču. Dve brizgalnici sta iz previd- se je v tem času zbralo mnogo občinstva. _ , ji- ___d__. Ob 1. uri |hj|*oludne je imela namreč biti predstava Raci ;ove žaloigre 1 Bajazet . A videli so drupo žal«»igro. Neki uradn'k gleda-liščnefra arhiva se j^- rešil na balkon v ulici Richelieu. Obupno je klical na pomoč ter je hotel skočiti z balkona, kar se je pripeljal z omnibusom neki vojak 74. pešpolka, ki je zagledal starčka. Dal je torej ustaviti voz pod balkon«»m. preskrbel si lestvico, postavi! jo na krov voza ter je reveža, že na pol mrtvega, spravil z balkona. Igralci, ki so se v svojih sobicah že oblačili za bližnjo predstavo, so se rešili vsi razven osemnajstletne nadarjene igralke Avguštine Henriot. Ko je bilo vse j»os!opje že v O dopisovanju med trurovci. Iz soške doline nam je došla pritožba, j ^pogoni 19.28 Bohnija je izvoljen P. Stojalovski s 155 od da je neki tamošnji trgovec dobil od nekega 100 italijanskih lir . . 90.05 219 oddanih glasov. tržaškega trgovca nemško dopisnico, ki pa je J Cekini......11.38 Afera Ban tut,i le-ti imaj° »voj pošten del transvaalske meje. Kolona, sestavljena iz peš- krivde na tem, da je sploh nedostatek, o katerem cev na konjih, natalske policije in vojnega i Je tu g°vor, in da kupčijska korespondenca Z ozirom na prejšnja naznanila v topništva z nekoliko mornarskih topov, je mej Trstom in slovenskimi deželami ni tako slo- jednero plamen«, ho jo našli gasilci v „j«,, . ^ ^ ^ h ^ 0u"rbaJla> I kateri je zapisana krivda trgovcev po' sobici, na jw>l zgorelo. Ista osoda je zadela 1 - - - _ ............. .. hisinjo igralke Ibidlav. Lahaves. Notranja oprava gledališča je uuičena ; zunanji idovi s<» malone nepoškodovani. Bližnja f»oslopja niso trj>ela nol>ene škes- , . ehanel [M»hvalil junaške g:isilee. Predstave, i ki bi se imele vršiti v Comedie Franraise, se IhkIo vrnile menda v gledišču Kako je nastal ogenj, še ni znano. Telovadba za dečke. prišla do hriba Cotasa. Tjeti lnsrleži t Pretoriji. LONDON H. (K. B.) »Reuter« javlja iz venska, kakor bi lahko bila in bi tudi morala biti. Gospoda, to ni redko, ampak je skoraj vsakdanji slučaj, da celo take tržaške firme, o njištva. ki sta se glasom vesti od dne 13. fe- i od trgovcev v slovenskih krajih nemška bruvarja zgubila, sta se vrnila v Paardelierg. pisma — pisana včasih v pravi ( .. Tretjo eskadrono so Boerci ujeli ter spravili . nemščini. Da, še več: zgodilo se je tudi že, neon«. ^ P re torij©. ! da je taka tvrd k a dobila na slovenski 3000 Boereev se hoee udati. j Pisauo P°nl,dbo' finski sestavljen odgovor, LONDON 8. (K. B.) Dopisnik iista j» to ne morda, od kakega nezavednega kra- pOrOČila »Times« javlja dne H. t. m. : Slišel sem, da „Edinosti" naznanja se, cla se bo redni pouk v telovadbi za dečke vršil vsako sredo in soboto od o—4. popoludne. Pouk prične v soboto l<). marca ob a. uri popoludne, ter se objednem JOJ mene , fjOSe^aj Zgla§enj \n tudi ne se zglaiseni opozarjajo, da pridejo v kolikor mogoče obilnem številu radi uvrstitve v pododdelke. marčka, ampak od }>oznanega na roll nega i zavoda!! Kaj čete potem ? I Je-ti tako po- i Odbor „Trž. Sokola'-. je neko sovražno poveljstvo, sestoječe iz oOOO Ce*aričina-«d«Ta Štefanija v »iramaru. možf ponudilo predajo, a stavilo"pogoje, ka- ^»venskih trgovcev v spodbujo tr- MIRAMAR (K. B.) Gesaričina-udova terih ni mogc^če izpolniti Vsled tega so An- žaškim ** slovensko poslovanje?! Stetanija in nje hči, nadv«.jv(Klinja Kliz:il>eta, pleži Sklonili ,>onudbo. Včeraj so nažH | Ah ne dajejo marveč naš« trgovci tržaškim sta se danes Pre.l,H>ludne pripeljali z južno ra mrtVecev, 60 v nekem jarku. 'trgovcem ^»sebno dovoljenje za preziranje železnico semkaj; na j»eronu sta ja p»zdra- Ujetnikov ne zamenjajo. I našega jezika ?! Ako bi naši trgovci po de- vila namestnik grof Goč«s in poveljnik tr- LONDON H. (K. B.) »Times« javljajo, ' ^ eami "^P^00 vržili »vojo narodno dot- žaške garnizije, contre-admiral pl. Perm. ornici novi vojni lord Roberts odbil včeraj, na 10.000. zakon, — in predlog posl. Langa in dr., da Angleži T Blirghersdorpu zakon o kontingentu stopi v veljavo še le, ko LONDON H. (K. B.} Listi javljajo iz dobivalo hruha, a naš trgovski-stan bi iz teh poslednjih dobival krepak, izvežban, spreten in s pravo podjetnostjo nadahnjen naraščaj. Kolikokrat že smo govorili o tem. Brez vspeha. , I Le tu pa tam se razjezi kdo, ker je dobil vlada predloži parlamentu novi vojni kazen- , Mol tena današnjega dne, da so Angleži prošlo iTr8ta dopisnico, katere ni mogel razrešiti. zakon. noč zaseli Bourghersdorp, ne da bi bili nale- DfNAJ e. Boereev je pet ranjenih in trije so predsednik Začek se je zahvalil za izkazano ■ mrtvi. Nova posojilnica. V zadružni register c. kr. okrožnega sodišča v Gorici je upisana temeljem pogodbe od dne 16. januvarja t. 1. tvrdka: Hranilnica in posojilnica v iSkriljah, regisfctovana zadruga z neomejeno zavezo. V sedanjem na-čelstvu so: gg. Anton Verčon iz Skrilj, načelnik, Alojzij Hrobat iz Dobravelj, namestnik, Marko Slokar i* Skrilj, Ivan Rustja in Kristijan Horbat oba iz Dobra velj. IC pohištva vsake vrste Ataandro Levi Hinzi t Trsti Piazza Rosario 2. (šolsko poslopji- Bofrat izbor t tapetarijah. zrcalih tn slikah. Kastriran cenik pratiš in franko Tsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predneti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračuna o. iNiazitaniio. Y nedeljo i>. uri [M»|»ohulne IkmIc občni zbor ^Po-sojilneira in konsuinnegii društva* v Jiorstn. Na dnevnom rodu je likvidacija in pogovor <► razpustu društva. Y slučaju ncsklojK-nosti se hode! \ rsi! zbor osem dni pozneje. ..Posojilno in konsuliino društvo" v Boištu. dne S. marca 11HH). Miha Kosmač I. r. /mi I jiret/iedf t k. « semnjev za živino v Cerknem za tekoče leto : 1. hode radi praznika sv. Jožefa v torek dne 2o. marca. 2. dne aprila. dne 14. setemhra, in 4. radi nedelje dne 5. novembra. Županstvo v Cerknem na Goriškem A. Kosmač. 0 — MEJNARODNI 1ANORAMA trst - Borzni trg 14- trst Od 1. niarea do ">. marca Nova seriju. iako zanimivo in poučno potovanje po Italiji od Verone do Siena itd. 50 podob 50. [V stopnina 20. otroci lO kr. Na stavišču „Serpentina" ulici (iiulia št. 35 Mala oznanila. I'-mI t<> riii>riU«> priim*ami> oznanila p>> nujiiižjih cenah Za enkratno inst'ivijo s<- plača p<> I nvr. za 1»»: /a večkratno in t-n-ijo pa se ifna primerno zui/a. Oglasi .-t vse l«Mo zaenkrat na itlcn sta»iej nr. V Trstu. Posredovalnica za potovanja. Alojzij Mozetič lin^rr'J: koršna potovanja in sprejemu predplačilu za obisk letošnje svetovne razstave v Parizu. Kreme. Perhauc Jakob ulica Accpiedotto S Zaloga vsakovrstnih vin iu buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Pirih Ivan ulica Media št. .'i., toči t rna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja'izvrstna, cene zmerne. Lozič Jurij Androna S. Loren/.o "za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo < ast mi je naznaniti slavnemu občinstvu in p. u. g. potnikom, laga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. ii. priporoča svojo zalogo kolouijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Oglje in drva. Muha In^in vulici,lel Tono v 12 IVIUlia JUOip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor J>re-moga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svoji in ! Mesa r. mesar, ulica S. Fraucesco 1«'>. postreže /. vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo po-ilja nadom. T. Zadnik Spedicijska poslovnica Crašpar Hvalic v <«orici v »lici Morelli št. 1*2. se top ■> prijtoroča Slovencem v mestu in na < leže i za prevažanje vsakovrstnega 1 »iaga in pohištva v vse kraje. No* zaprt voz z n {»revažavjp. 1 >■ stavljenje nepoškodovanega bla^a -e zagotavlja. >oocxxxxxxxxxxxxx ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga |M»bištva /;» jedilnice, spalnice iu spre-jeintiice. /imuie iu peresni*-. ogledal iu železnih blasra'n. |n> eeuali. e ni bati koukureuee. VEKOSLAV PLESNICAR K X X trgovina jestvin XXX Trst — Via Giulia št. 25 — Trst. Naznanja*« slavn. občinstvu, da sem prevzel že dobro poznano proda-jabiien jestvin <» (irattoui, katero sem pcpoluil z najboljšim in svežim kolonijalnim l»iairom kakor: kava. rii, olje. testenine, sir. maslo, moka. raznovrstna fina vina v buteljkah, ter sploh vs,; jestvine. Pošiljam blajro i»a »leželo po poštnem povzetju, v inestu je donasanje na dom brezplačno. Nadejaje se td>ibie pol t »ore slavn. občinstva v mescu i 11 na deželi, bele-žim spoštovatOem „dani ^^ pig^^ ^^ ima v ulici < iinlia št. '50!» ndin na par. KO 1'raii \\ illie!ni"v S Frana Wilhelm m lekarnarja v Neunkirchen J Spodnja Avstrija'. am Sr dobiva v vseli lekarnah v zavitku 1 jrl»l. a v. vel j. arodna jed iti morajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin ideršie & Valeneie v II. Bistrici po njih izbomem okusu, lui redilnosti. nizki eeni in jedm»stavnem pripravljanju. Zahtevajte jih v vseli prodajalnienh jestvin. >11 i n na par. Valentin Skočir kjer melje vsakovrstne turščeue m« ke Trgovcem po-: šilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje p<> nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Podiicevanje jezikov. lllfOO K^finl/Cl v ulit"1 ^'»ddirivo št. 17 JUI trd l\Cll!IIIVCl J na(ls> podiK-aje doma ali zunaj francoski, nemški, slovenski in italijanski {jezik v naj krajšem času po najnovejših metodah. V Gorici. 1 • _ _ . __________ Civilni in vojaški krojač. vsakemu ko! razumljivi !C. Sr. priviliEiram Uon Kroj|li Martin Poveraj v Gorici na Travniku ^t. j »J. n ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih pSasčev za vsako sezono. vst po najnovejši modi. Voščene sveee. Jknn^P svečar v Gorici ulica Sv. Antona « l»UUdLr - izdeluje sveče iz pristnega čebeluega voska. Za pristnost jamči s * > k. Za obilne naročite se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Vošči I o fhiks) in nsnje. Glavno zalogo z^J^Jzt tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan Drufovka v tio-! r i c i na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani iu Komnu. Naročbe se točno izvršč. Pohištvo iu meblji. Novoporočenci pozor! Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev. okvirjev, ogledal stolić za jedilne s{)be, bhizin z različnimi tapecarijaini I in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadaj oči h del. Anton lireščak. <daja proti primerni varščini tudi na obroke.