leto LXVII
Pošfnlna plačana T golorlnT.
4 Ljubljani, v soliolo, 'dne 5. avgusta 1939
Slev. 17/i
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-« loletno % Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 «— Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika
Čekovni račun: Ljubljana itevilka 10.6)0 m 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Romunija-Madžarsha
Te dni so listi objavili nenadoma vesti o prekinitvi neposrednih j>ogajanj med Madžarsko in Romunijo, ki so se razvijala že nekaj dni v Sinaji v Romuniji. Za la pogajanja nikdo ni vedel mnogo, znamenje, da so bila diplomatsko zelo skrbno pripravljena in da sta obe vladi hoteli v miru in molku neposredno urediti nekaj najvažnejših vprašanj, ki jih je bilo treba spraviti v red po novem stanju, ki je nastalo v.Evropi posebno po zadnjih marčnih dogodkih, ko so madžarske čete zasedle Karpatsko Ukrajino ter sta lako Romunija in Madžarska postali sosedi tudi v novem odseku, ki je v številnih ozirih silno važen. Vse je potekalo zelo ugodno in v najlepšem prijateljskem duhu: čez noč pa se je na novem delu skupne meje zgodilo nekaj, kar je vse štrene zmešalo lako, da je bilo treba prekiniti delo skupne konference v Sinaji.
Sporno vprašanje je zelo zapleteno in je zato potrebno, da si skušamo iz obojestranskih uradnih pojasnil ustvariti jasno sliko o tem, kaj se je zgodilo.
Romunsko uradno poročilo pravi, da so v noči med 31. julijem in 1. avgustom madžarske in romunske obmejne straže streljale druga na drugo ob reki Tisi v njenem gornjem leku, in sicer tam, kjer tvori reka Tisa skupno novo mejo med Madžarsko in Romunijo v Karpatski Ukrajini. Naslednjo noč so madžarski graničarji zopet streljali na romunsko stran, da bi tako zastražili svoje eplavarje, ki so ponoči vozili les na splavih po reki. Splavarstvo na reki je bilo sporazumno urejeno med prejšn;o Češkoslovaško republiko in Romunijo, tedaj pa, ko so madžarske čele zasedle Karpatsko Ukrajino, pa so romunske oblasti prepovedale plovilo po reki. Domačini na madžarski strani pa so hoteli še naprej izrabljati poprejšnje pravice; da bi bili varnejši, so vozili les ponoči. Ponoči 60 vozili splavi celo pod stražo madžarskih pušk.
Madžarsko uradno poročilo pa pravi, da je vsega kriv samo majhen nesporazum. Madžarska vlada izjavlja, da je res, da je bila plovba po reki 6edaj prepovedana, toda madžarski splavarji so se neposredno zmenili za pravice plovbe z romunskimi mejaši; madžarske lesne družbe so plačale že 20.000 lejev zato, da bi lahko splavile po Tisi. Romunske obmejne čete niso znale za ta dogovor ter so začele streljati, ker so se še držale poprejšnjih določb svojega poveljstva.
Dogodek je torej zelo enostaven in bi mu vsekakor nikdo ne pripisoval posebnega pomena, če ne bi živeli v časih, ki so tako polni zaskrbljenosti, ko se vsemu tako rado pripisuje večji pomen kot. pa ga zadeva v resnici ima. Zato smo tudi že takoj nato slišali, lako z madžarske kakor tudi z romunske strani pomirljive izjave, da se bodo diplomatska pogajanja vsekakor nadaljevala in da nima nobena stranka namena preostro presojati žalostnih dogodkov.
Občutljivost na obeh straneh pa je vsekakor razumljiva. V tistih dneh, ko je madžarski regent Horthy s svojimi četami zasedal Karpate v bivšem slovaškem in ukrajinskem ozemlju, je večkrat poudarjal, kakšnega izrednega pomena je vprašanje karpatskih voda za Madžarsko. V enem izmed svojih tedanjih govorov je celo izjavil, da je bila Madžarska v stalni nevarnosti poplav ali pa da bi ostala brez voda, če ne bi mogla zasesti izvirov glavnih "madžarskih rek v Karpatih »Smrtna nevarnost za Madžarsko je s leni mimo« — je izjavil V enem izmed svojih govorov.
Prav tako je treba pravilno razumeli in vpo-števati vso veliko pozornost romunske vlade za vse dogodke in za vsa vprašanja, ki so danes vkljub sicer svoji stvarni majhni pomembnosti tako načelno važna in odločilna. Madžarska pravjlno misli, ko hrani z vsemi svojimi silami stališče, ki naj podčrta njeno popolno neodvisnost in samostojnost, še bolj pa je to razumljivo za Romunijo, ki ne more in ne sme niti v najmanjših okoliščinah pokazati, da bi ne bila sposobna ali voljna braniti vsega svojega prestiža in nedotakljivosti svoje samostojne politike.
Popolno medsebojno spoštovanje in vpošteva-nje samostojnosti vsakogar bo šele med takozva-nimi malimi državami v Srednji Evropi lahko ustvarilo tisto stanje pravilnega zaupanja, ki je tako potrebno. Zato je prav zelo verjetno, da se bo vprašanje plovbe na obmejnih rekah dalo prav lepo urediti, ker gre končno vendarle za sporazum praktične veljave, ki bo koristen na splošno vzeto prav gotovo za obe strani. Ce pa je zaradi tega nastopila kratka težava, je njen pomen gotovo značilen v tej smeri, da jasno kaže veliko občutljivost prestižnega in načelnega značaja, ki se hoče ob vsaki priliki izkristalizirati in pokazati v vsem obsegu, kako trdno so zasidrane meje, ki jih hoče vsaka stranka braniti. Ta jasnost pa ravno v trenutkih največje napetosti ne more nikomur škodovati.
Pravilno razmerje med sosedi v tem občutljivem delu Evrope pa se ne more drugače urediti kot na temelju popolnega in globokega spoštovanja koristi in glavnih lastnosti vseh, ki živo na tem ozemlju. Prav z madžarske strani pa smo v tem oziru slišali v zadnjih dneh pomembno izjavo. O sodobnem manjšinskem razmerju med posameznimi državami je govoril madžarski minister Kereszles-Fischer, ki je v svojem govoru rekel, da se nobena država nima pravice vmešavati v razmere v drugih državah; tuji državljani se ne smejo vmešavati v zadeve tretje države in lo tudi tedaj ne, če gre za propagando manjšinskega značaja. Vodja narodnosocialističnih poslancev je nato ministra opozoril na to. da se v sosedni Poljski madžarski državljani vmešavajo v manjšinsko propagando, ki je naperjena proti neki veliki madžarska sosedi. Minister Kereszles-Fischer je odgovoril, da madžarski vladi ta primer ni bil znan. Brž. ko bo vso zadevo proučila, bo pojasnila svoje stališče.
Izjava ministra Keresztes-Fischerja je značilna zaradi tega, ker prihaja tudi v času, ko se je govorilo o tem, kako bi se skušalo urediti vprašanje razvoja madžarske manjšine v Romuniji. Ministrova izjava je pomembna, ker skuša odvzeti manjšinskemu vprašanju tisto napačno ost dinamike, ki sloni na podtalnosti in neiskrenosti. Zato je bila tudi la izjava v marsičem dobro zna-men;e za razvoj vprašanja, ki je tudi igralo v od-nošajih med obema državama veliko vlogo.
Pred sestankom kralja Karola z bolgarskim kraljem Borisom ?
Značilne napovedi glasila Vatikana JfOsservatore Romano"
„\a prijateljski nasvet Anglije in Turčije •.."
Vatikansko mesto, 4. avgusta. TO. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« posveča v svojem zunanjepolitičnem pregledu veliko pozornost ro-munsko-bolgarskim odnošajem in piše:
»Čeprav so nasprotja med Romunijo in Bolgarijo z ozironi na vprašanje Do-brudže še dokaj občutljiva, se vendar kažejo znaki, da napetost med obema državama ponehuje. Znak za to jc dejstvo. da je borba v romunskem časopisju proti Bolgariji popolnoma odjenjala, in narobe ... Drugi takšen znak je sestanek med romunskim prestolonaslednikom Mihaelom in bolgarskim knezom Cirilom oh priliki, ko je princ Mihael skozi Sofijo potoval k svojemu očetu v Carigrad. Nekateri menijo, da bo temu sestanku sledil sestanek med kraljem Karolom in kraljem Borisom ob priliki povratka romunskega vladarja s svojega križarjenja po vodah vzhodnega Sredozemlja. Velika pričakovanja stavijo na ta sestanek že z ozirom na položaj Bolgarije v okviru trenutnih usmerjanj zunanje politiko balkanskih držav.«:
Romunske razlage o pomenu obiska kralja Karola v Turčiji in Grčiji
Bukarešta, 4. avgusta. TO. Romunski kralj Karel križari na svoji zasebni jahti »Luceafarul« po grških in turških vodah. Ustavil se je v Carigradu, kjer se je sestal s turškim ministrskim predsednikom in predsednikom republike. Ustavil se je v Smirni, kjer je sprejel predstavnike turške oborožene sile. Iz Smirne je odpotoval v grške vode, kjer se je sestal z grškim ministrskim predsednikom in kraljem Jurijem. V Romunijo se vrne okrog 10. avgusta.
To je sunoparno poročilo o počitniškem potovanju, ki mu mednarodni politični krogi pripisujejo velik politični pomen. Ugibanja med inozemskimi diplomati o vsebini tega potovanja so zatorej razumljiva. Ugibanja so zaradi popolne zdržnosti uradnih krogov, ki nočejo ničesar objaviti o tem potovanju, razen suhoparnih podatkov o uradnih pozdravih, ludi zelo pestra. Navesti je treba dvoje mnenj.
Prvo mnenje meni, da se hoče kralj Karel sam osebno prepričati o možnosti posebne ločene politične in vojaške zveze med Romunijo, Turčijo in Grčijo — vsem trem državam sta Anglija in Francija zajamčili njihove meje! — zveze, katere namen bi bil, da se zavarujejo še s posebnimi obveznostmi proti vsakemu napadu. Takšna trozveza da ne bi predstavljala nobenih težav, v kolikor se tiče oblike, ker obstoja posebna zavezniška pogodba že med Grčijo iti Turčijo in bi se torej samo razširila in objela tudi Romunijo. Takšna zveza bi imela svoje oči obrnjene v prvi vrsti proti Bolgariji, ki se noče včleniti v balkansko skupnost in ki je zadnje čase najavila nekatere zahteve, med njimi zahtevo po južni Dobrudži in prosto pot do Egejskega morja skozi grško ozem-
lje. To naziranje da je upravičeno, kajti glasilo zunanjega ministra Gafenca »Timpul« je na predvečer kraljevega odhoda zapisalo na uvodnem me-
stu, da »naj si nikdo ne dela nobenih utvar glede romunske politike, kajti Romunija ne bo odstopila niti koščka svoje zemlje komurkoli in da je pripravljena boriti se za to svoje načelo.«
Drugo naziranje pa je prvemu nasprotno in pravi, da je veliki zaščitnik Romunije Anglija nedavno nasvetovala Romuniji, da bi bilo vredno plačati visoko ceno za to, da sc bi Bolgarija pridobila za balkansko skupnost iu da bi
cupi
se preprečilo, da ne preide popolnoma v nasprotni tabor. Angleška vlada je izrekla besedo Dohrudža in baje dodala, da bi bilo Angliji težavno izpolniti varnostna jamstva, ako bi si Romunija na
samem Balkanu naprtila še norega sovražnika. Podobne nasvete je baje romunski vladi dala tudi Turčija ob priliki, ko je bil Gafencu na obisku v Ankari. Turčija da je danes navdušena zaveznica Anglije in ji skuša pomagati utrditi »mirovno fronto« na Balkanu. Romunski kralj, tako pravijo, je nasvete vzel na znanje in se je sedaj sam odpeljal, da stopi osebno v stik s turškimi in grškimi državniki, da z njimi prouči možnosti, kako zadovoljiti Bolgarijo, da se tako oddvojila od osišfa Rim-Berlin. Krogi, ki razširjajo to mnenje pristavljajo. da je treba pričakovati zanimivih razvojev na Balkanu v bližnji bodočnosti. Na uradnih mestih molčijo tako o eni kakor drugi demnevi.
Notranja trenja v Španiji
Pariški „Temps" napoveduje vojaški direktorij in odlog obnove monarhije
Pariz, 4. avgusta. TG. Tukajšnji »Temps« objavlja daljše poročilo o notranjepolitičnem položaju v Španiji ter namigava, da se bo general Franco končno le odločil za uvedbo vojaškega direktor i j a. Clankar piše med drugim:
»Obisk grofa Ciana v Španiji kakor obisk notranjega ministra Sunerja v Italiji sta še vedno predmet živahnih pogovorov v javnosti. V političnih krogih poudarjajo, da minister Suner v Italiji ni v ničemer obvezal španske vlade in da veljajo njegove izjave le kot osebno mnenje. Tudi pri Cianovem obisku španska vlada svojega stališča ni spremenila in ni podpisala nobenih političnih obveznosti. Suner je tako doživel poraz v svojih zunanjepolitičnih prizadevanjih. Temu porazu so se pridružile sedaj še notranjepolitične težave. Težave ima celo v svoji stranki »t a 1 a n-g i s tov«, v kateri se danes nahajajo že čisto drugi ljudje, kakor pa takrat, k& je bila ustanovljena. Falangisti so postali zelo brezmejni v svojih zahtevah, čemur se ni treba čuditi, kajti v »falangi« je danes polno ljudi, ki so svoje dni sedeli v levičarskih gibanjih.«
»Potem takem izgleda ,da bo general Franco prisiljen, da bo potisnil v ozadje vse tiste politične može, ki niso celotno izšli iz vrst zmagoslavne armade. Po Burgosu celo govorijo, da se bo general Q u ei p p o d e Liano vrnil na vplivno državniško mesto. Celo to se je razširilo, da bo dobil mesto v novem vojaškem direktoriju, ki ga misli Franco postaviti na čelo vladavine v nadomestilo za sedanjo vlado. Očividno general (jueippo de Liano nima volje odstraniti se iz nacionalne Španije, kjer, kakor pravi sam, »ima še veliko dela«. Odločitev bo padla v drugi polovici septembra.«
»Kakšen naj bi bil bodoči vojaški direktorij Španije, ako bo ustanovljen, danes nikdo z gotovostjo ne more trditi.
Vsaj tri četrtine vodilnih generalov in visokih vojaških dostojanstvenikov v armadi so za odstranitev ci-
vilne vlade (odnosno Sunerja) in za direktorij, ki bi imel tudi to prednost, da bi potisnil v daljno bodočnost tudi vprašanje obnovitve kraljestva, za katero ima tudi general Franco podčrtano nagnjenje.«
Burijo«, 4. avgusta, b. Uradno priznavajo obstoj in razširjenost revolucionarnega republikanskega pokreta v Španiji. V zvezi z umorom majorja civilne garde, katero dejanje pripisujejo pri stašeni bivšega ministrskega predsednika Negrina, poudarjajo uradni krogi, da hočejo pristaši bivšega ministrskega predsednika dr. Juaim ftegrina izkoristiti sedanji položaj in organizirati gibanje proti generalu Francu. Umor pripisujejo vojaški republikanski organizaciji, katere številne celice so oblasti že odkrile v koncentracijskih taboriščih okrog Toleda.
Na Češkem in Moravskem napetosti ponehujejo
Dr. Frank odstavljen — češka vlada bo zasegla premoženje emigrantov
Pariz, 4. avg. TG. Tukajšnji »Temps« qbjavlja dopis iz Prage, v katerem pojasnjuje, da napetosti na Češkem in Moravskem v zadnjem času ponehujejo. Članek se glasi:
»Poročajo, da je bil takoj po povratku pro-tektorja barona von Neuratha v Prago dr. Frank, ki je bil Neurathov pomočnik in je slovel kot neizprosen nasprotnik Čehov, odstavljen. Češki krogi tolmačijo ta dogodek kot zmago zmernejše struje berlinskih Nemcev nad sudetskimi pristaši hitrega ponemčevanja češke in moravske pokrajine. Nemška vlada se je odločila, da bo uveljavila na Češkem in Moravskem zmernejši režim. Češki krogi svoje mnenje naslanjajo na sledeča dejstva:
1.	Odpoklic dr. Franka.
2.	Dovolitev posebne češke armade ki se ji je najbolj protivil dr. Frank, in ki jo sedaj že gotova stvar.
3.	Nemški protektorat je imel dne 31. jul. objaviti dve zelo važni uredbi, eno
Dogodek ob reki Ti«| In izjava Keresztes-Fischerja sla torej dala ponovno priliko, da se na obeh straneh ugotovi jasnost v gotovih vprašanjih. Obmejni s|x>r bo po najnovejših izjavah, ki so bile objavljene na obeh straneh, urejen sf>ora-zumno. Važna izjava madžarskega člana vlade pa sega na širše polje in tudi ne izključuje možnosti, da bi pomirljivo vplivala na obeh straneh, in to ie v današnjih časih tudi nekaj!
o obvezni uvedbi dvojezičnega urado-vanja po vseh uradih češko-mnravskega protektorata, drugo pa o uvedbi obvezne enoletne delovne službe za vse Čehe. Na podlagi te slednje uredbe bi bil vsak Ceh, star od 20 do 30 let, prisilno vpoklican bodisi v nemško armado, bodisi v nemško delovno službo v enem izmed številnih nemških delovnih taborišč raztresenih po vsej Nemčiji. Ti dve uredbi nista bili objavljeni in pravijo, da tudi v bodočnosti nc bosta.
Na osnovi teh dejstev je tudi češka vlada sklenila, da pokaže svojo dobro voljo. Predsednik dr. Hacha je v Lanyju sklical posvet odbornikov stranke, kjer je bilo sklenjeno, da bo čimprej izšel zakon, s katerim bo vlada konfiscirala premoženje vseh čeških emigrantov.
»Tempsov« dopisnik zaključuje svoj članek s pripombo, da «e v čeških krogih nekoliko boijijo nove nemške politike, češ, »čim bolj strogi so Nemci z nami, tem bolj držimo skupaj, tem bolj smo edini. Kakor hitro pa nam bodo začeli izkazovati prijaznosti, je nevarnost večja, da si nc bi pridobili naklonjenost gotovega dela češkega naroda, kar bi jim dalo v roke orožje, da pozneje nastopijo spet bolj strogo, topol s pomočjo tistih Čehov, ki bi jih pridobili.«
Manevri
V Italiji
Milan, 4. avgusta. A A. Štefani: Vrhovno poveljstvo je izdalo tole sporočilo: Prva doba manevrov je končana. Vojska se je v vsakem pogledu blesteče postavila. Zanimivi so bili rezultati: neki konjeniški polk je prehodil 100 km, neka motorizirana divizija 130 km, neka oklo|>na divizija 150 km. Morala vojaštva je bila odlična. Ceste in vsa druga prometna sredstva so odlično funkcionirala. Kralj in cesar si je včeraj ogledal predele, kjer operirajo »rdeče čete«.
V Romuniji
Bukarešta, 4. avgusta. A A. Včeraj se je odpeljalo iz Bukarešte okoli 10.000 romunskih državljanov, da se prijavijo pri svojih polkih za velike manevre. Ti manevri se navadno vrše jeseni, letos se bodo pa prej, v glavnem že ta mesec. Vsega skupaj se jih bo udeležilo okoli 350.000 vojakov razen tistih, ki so že v kadru. Tako bo pri manevrih sodelovalo okoli pol milijona mož. Manevri se bodo vršili v treh smereh: v okolici zahodne meje, v soseščini južne meje in v Besarabiji.
Egipet je izdal stroge letalske predpise
Kairo, 4. avgusta. AA. DNB: F.giptsko vojno ministrstvo je izdalo prepoved, po kateri letala ne smejo leteti preko gotovih pasov. Tako je prepovedan polet nad trdnjavo Matruk v libijski puščavi, nad Sueškim prekopom, nad trnjavami v Kairu in nad kraljevo palačo. Civilna letala smejo pristati samo na tehle letališčih: v Solumu na libijski meji, v EI Arisu na sinajskeni polotoku, Port Seidu v Aleksandriji in v Vadi llalfa v južnem Egiptu.
Kjoseivanov v Rim
Bim, 4. avgusta. A A. Havas: Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov bo v kratkem uradno obiskal Him.
Boji na mandiurski meji
Tokio, 4. avgusta. AA. Reuter: Po poročilih z japonskega bojiSča je položaj na mongolsko-tnandžurski meji zelo napet. Ta poročila javljajo, da so sovjetsko mongolske čete nekajkrat skušale vdreti čez mejo blizu izliva reke Kale v reko Holsten. I'o japonskih poročilih so se vsi ti poskusi izjalovili.
Dunajska vremenska napoved: oblačno, deževno, ohladilo se bo, zapadni veter.
Zemunska vremenska napoved: Povečini oblačno v zahodnih krajih, kjer bo deževalo in bodo ponekod tudi nevihte. Delno oblačno v ostalih krajih Jugoslavije. Na zahodu se bo nekoliko ohladilo, v ostalih predelih pa se bo temperatura dvignila.
<
Izjava ministra dr. Kreka o sporazuma
»Obzor« poroča o banovinski konferenci JRZ zs primorsko banovino v Splitu, na kateri sta med drugimi bila tudi ministra dr. Krek in Maši rovič. Največjega pomena na tej konferenci je
bil govor ministra dr. Mihe Kreka, ki je kakor poroča »Obzor«, v glavnem rekel sledeče:
»Treba je naglašati, da je danes najaktualnejše vprašanje sporazuma ni''d Hrvati in Srbi. Postavilo se je vprašanje, da-li je to nevarno za JHZ. Preteklega leta 11. decembra so bile volitve za skupščino, in v tej bitki so vse politične stranke v svojem programu postavile na prvo mesto s|H>razum. JRZ je naglašala potrebo notranje ureditve države. 0|>ozicija ie na svojem sporazuma-škem programu dobila veliko število clasov. tako da je vladna večina bila nekaj močnejša od opozicije. To pomeni, da je voiivni rezultat pokazal, da je ureditev naših notranjih vprašani neizbežno aktualna. To naglašaui zato, ker se članom JHZ očita, da izdajajo nacionalno idejo in da izpod-kopujejo temelje države. Trdi se, da boste vi kot člani JHZ sle|x> orodje za politične obračune in da bo dan sporazuma dan obračunjevanja in maščevanja. Kdor tako govori, ima nizko dušo in absolutno ne pozna položaja. Mi ne delamo sporazuma za tn, da slabimo država, ampak da jo okrepimo. Cilj naše politike je, da do I. 1041 s svojim delom privedemo vse državljane v ljubezni složne in požrtvovalne za prestol in državo pred prestol našega mladega kralja. (Velik aplavz.) Kdor drugače razume sporazum, ta se vara. Kdor meni, da je politika sporazuma neko obračunovanje, se 1k> prevaral in čutil inoč in solidarnost ter, če treba, tudi ostrino države. Tudi dr. Maček kot moder politik obsoja tako napačno pojmovanje politike sporazuma.t
Nadalje je rekel minister dr. Krek:
' »Današnje stanje i>olitike sporazuma M se moglo označiti takole: Vse dosedanje razprave, predlogi in protipredlogi politikov in strokovnjakov so se tako mirno razpravljali, da se ne bi moglo reči, da ni izhoda in da obstoja toliko ovir, da se naša vprašanja sploh ne morejo sporazumno rešiti. V vsem, kar se je do sedaj razpravljalo, se naglasa sporazumno gledanje in v vsem toku teh pogajanj ni niti trohice nekih škodljivih sre-dohežnih teženj. Ne morem reči, da bi bili izvršili že ves posel, ker je vprašanje tako obsežno, da se kljub intenzivnemu delu ni mogel io doseči zaključek. In dokler ne pridemo popolnoma do konca, nc moremo reči, ali smo uspeli ali nc.«
Na koncu je minister dr. Krek odločno in ostro zavrnil glasove, da bodo člani JRZ v hrvatski deželi po podpisu sporazuma preganjani in je naelašal, da JRZ, če Ik> v koalicijski vladi, ne ho nikoli dovolila preganjanja svojih ljudi. Prehajajoč na zunanjo politiko je minister dr. Krek naglasil modrost in zasluge kneza namestnika ter je dejal, da je naš cilj ohraniti notrauji mir in zagotoviti našo zunanjo varnost.
Hujskaška delavnost nasprotnikov sporazuma
PribifevHfevska »Nova rije?« se Knvl z
aojaznijo srbskih krogov, da ne bi Hrvati po sporazumu začeli politike proti Srbom in pravi, da bi se Srbom ne bilo treba bati takih namer niti v primeru, če bi res obstojale. Srbov je toliko in so tudi moralno ter gospodarsko tako močni, da se ne bi na noben način dali zapostavljati in potlačiti. Treba pa je vedeti, da odgovorni činitelji hrvatske politike niti najmanj nimajo namere, da bi izvajali maščevalno politiko nad Srbi. Srbi smejo imeti popolno zaupanje v vodstvo hrvatske narodne i*>litike, ki nikakor ne naseda željam izvestnih ekstremistov. Srbi na Hrvatskem pa morajo pravilno razumeti svoj položaj in svojo vloeo ter odkritosrčno sprejeti politiko najožjega sodelovanja s Hrvati, kakor jo ie izvajal pokojni Sveto-zar Pribičevič (to velja samo za dobo pred vojno, ko je bil Pribičevič goreč pristaš hrvatsko-srltske skupnosti, po vojni pa je žalilvog bil vprav on najbolj goreč pristač protihrvatskeca unitarizma. Op. ur.). Srbi se ne smejo smatrati kot nekaki žandarji nad Hrvati. Hrvatska — tako pravi »Nova riječ* — mora Srl>om preko Save biti prav tako mila domovina, kakor je Hrvatom. Ce tiodo Srbi fia tem temelju vodili dalje svojo politiko pošteno in modro, bodo vedno ohranili tudi v hrvatski^ deželah položaj, ki jim pripada.
To beležimo zaradi tega. ker kaže. da nasprotniki sporazuma vodijo proti njemu borbo v smislu, kakor nam ga odkriva v teh besedah »Nova riječ« in kakor to odseva tudi iz govora ministra dr. Kreka v Splitu.
Tudi dr. Mačkovo glasilo, »Hrvatski dnevnike, se peča s to zadevo in pravi: »Mi so nočemo veliko bahati z državotvornostjo, toda kdor hoče govoriti, kakor mu veli vest. mora priznati, da smo vedno delali na to. da država to svojo funkcijo tudi vrši (to se pravi, da so Hrvati vedno bili za državo. — Op. ur.). Da pa temu ni bilo tako na srbski strani, so krivi ravno tisti elementi, ki sedaj vodijo hujskaško agitacijo proti sporazumu, češ da bo propadla država in da se bo tudi srbskemu narodu hudo godilo, če se ugodi Hrvatimo. Centralizem se je naslanjal ravno na ta umetno vzdrževani strah srbskega naroda. Danes vidimo, da centralistična klika skuša preprečiti sporazum na isti način. Pojejo o Ko*ovu, Ceru in Kajmakčalanu, kakor da je hrvatski narod na teh l>oiiščih izgubil svojo pravico do svobode in kakor da so na teh bojiščih umirali ljudje za tako državo, kakor si jo zamišljajo cen-tralisti.«
Angleško-francosko-ruski vojaški posveti v Moskvi
Prerešetali bodo natančno udarnost rdečo armade
London, 4. avgusta, b. Francoska vojna misija je prišla danes dopoldne v London, kjer bo prebila dan in noč. Jutri opoldne se odpelje skupaj z britansko delegacijo »City ot Exeter> v
Moskvo. Potovanje bo trajalo teden dni in obe delegaciji bosta imeli priliko izdelali podroben načrt za bližnja pogajanja v Moskvi. Angleška delegacija je sestavljena iz 3« oseb, francoska pa je nekoliko manjša.
Moskva, 4. avgusta. AA. Reuter: Snoči se je Izvedelo, da bo eden izmed sovjetskih delegatov pri razgovorih z britansko in francosko vojaško delegacijo tudi marštl V o r o i i I o v. Njegov prihod pričakujejo za 11. t. m. Drugi delegati bodo člani visokega sveta državne obrambe, ki odgovarjajo neposredno vladi Sovjetska Rusije, zato mislijo, da bodo ti razgovori imeli zelo resen značaj.
V tukajšnjih krogih govore, da bo angleška
delcgacija štela 19 članov, med njimi 3 general-štabne častnike, tri tolmače, prav tako častnike, 1 sodnega častnika, 3 tajnike in 6 uradnikov.
London, 4. avgusta TG. Diplomatični urednik »Daily Tclegrapha« je na poučenih mestih izvedel, da se bodo pogajanja med angleškimi, francoskimi in sovjetskimi vojaškimi strokovnjaki sukala okrog
predmetov:
1.	Katerih vojaških nastopov je sovjetska oborožena sila zmožna na suhem, r zraku in na morju?
2.	Kakšna je številčna in udarna moč sovjetske oborožene sile v vojni, in koliko štejejo njene rezerve?
3.	Položaj sovjetskega železniškega omrežja in omrežja tovornih cest.
4.	Kakšna jo strategična vrednost sovjetskega zračnega brodovja tako za bombnike, kakor za izvidniška letala.
5.	Položaj na Baltiku in v Črnem morju z ozirom na pomen sovjetskega vojnega brodovja.
»Osscrvatore Romano« o ozadjih moskovskih pogajanj
Rusija želi polagoma zasesti baltske države
»Bosna viiajet«
Čudnemu mišljenju daje med drugim izraza tudi neki Gakovič iz Banjaluke, ki je napisal brošuro: >Bnn a viiajet«, v kateri med drugim pravi: -Res je, da se Hrvati ne nameravajo ločiti od Jugoslavije, toda oni hočejo v njej tak položaj, kakor so ga imeli v Avstro-Ourski Madžari, samo besede so različne. Hrvatski nacionalizem' je madžarskemu podoben kakor jajce jajcu in zato se Srbi ne bodo z njim nikoli sprijaznili. Kar se tiče srbsko hegemonije, pa res obstoji ne samo v naši državi, ampak na Balkanu sploh, ker je črta Morava—Vardar v srbskih rokah in ker so srbske dežele po prirodi najbolj bogato na Balkanu. Srbija lahko živi sama od sebe in Srbi imaio tudi številčno na.lmoč. ker se vsako leto namnožijo za 50.000 duš. to je za 1.000.000 v '>0 letih Hegemonija je tudi vojaška moč. in ugled, ki ga Srbi uživajo v svetu. Iz tega izvaja pisec, da je srbska hegemonija upravičena.
Od vsega, kar Gakovič tukaj navsjs. |e za na« vredno upoštevanja le številčno nsraš^anie srh-naroda, kar bi si morali tako Srhi kakor Hrvati vzeti k sreu. 0 ostalem pa ne govorimo.
»Osscrvatore Romano«, glasilo Svete stolico, čije informacije so gotovo od vseh najbolj zanesljive, piše o vzrokih oklevanja Sovjetske Rusije glede stališča v sedanjem mednarodnem sporu naslednje:
Čeprav Moskva izjavlja, da namerava podpisati pakt z Anglijo in Francijo, dokazuje dejstvo, da so je Strangovo poslanstvo, o katerem so mislili, da bo končano v treh ali štirih dneh, zavleklo v nodegled, da so nastale težkoče, ki od ene strani sploh niso bile predvidene.
Glavni očitek vodilnih angleških političnih krogov na račun K remija je to, da Rusija izrablja la pogajanja izključno v svoje notranje politične namene. Sovjeti hočejo natvesti javnemu mnenju, če tako mnenje v današnji Rusiji sploh obstoja, oziroma ima kakšen pomen, da Moskva noče kar tako na slepo sprejeti londonskih predlogov. To se pravi, da bi sporazum ne smel izgledati kakor nekak odstopek tistim kapitalističnim režimom zupada, ki jih je uradno glasilo komunistične internaeionale v Moskvi hudo napadlo prav v trenutku, ko je Angliji bilo največ na tem. da se sporazum končno podpiše.
Toda sovjetsko politiko obtožujejo tudi, da se čudovito ozira na d i p 1 o m a t i f n o delo Nemčije, ki gro za tem, da sporazum onemogoči, oziroma mu vzame njegov bistveni pomen. Razen teh dveh razlogov v Londonu ne vidijo drugih, ker si ni mogoče misliti (kakor ta ali oni sumi), da tii se Nemčija predrznila predlagali Rusiji naravnost nomško-sovjetsko vojaško sodelovanje. Saj bi bilo težko razumeti, kako bi narodnosocialistio-na stranka zdaj naenkrat preokrenila svojo smer, ki je bila do zdaj dosledno nasprotna tendenci nekaterih nemških političnih in vojaških krogov, ki zagovarjajo nemškfl-rusko vojaško zvezo.
Ce torej izključimo, da bi postopanje Sovjetske Rusije bilo posledica nemških diplomatskih spletk, ki mogočo Rusiji ponujajo nekatera območja, ki so bila tako dragocena carski Rusiji in ki jih je zgubila v veliki meri po krivdi Anglije, potem bo treba iskati drugih razlogov, nego so navedeni londonski, zakaj se sovjetska diplomacija upira kakor kmečka nevesta, če naj rabimo to slovansko prislovico. Gotovo hi Sovjeti radi videli, da bi se pogodba podpisala pod njihovim rt i k t a t n m . ker bi to zelo dvignilo ugled Sovjetov ne samo med ruskim ljudstvom, ampak po vsem svetil, zlasti pa med Slovani, ki slej ko prej stojijo pod hipnozo vseslovanske ideje.
Ce pa stvari gledamo realno, angleški krogi ne bi mogli utajiti, če bi bili naravnost vprašani, da zaključitev sporazuma sloj ko prej preprečuje baltiško vprašanje. Noben predlog, ki ga je Strang zaporedoma po telefonskem pozivu »London« predložil sovjetski vladi, dozilaj ni bil sprejet kot zadovoljiv. Svet ne ve. da angleški zastopniki še vedno vztrajajo na tem. da se Baltiškim državam, katere hočejo same ostali strogo nevtralne. ne srne dati nobeno jamstvo, ker vsiljene garancije niso ničesar vredne. Kljub temu, tako
pravijo angleški zastopniki, pomanjkanje takih jamstev nič ne škoduje načelu obojestranske vzajemnosti dolžnosti, ki bi jih obe stranki sprejeli za primer nemškega napada na mirno stanje Evrope. Vse tri velesile bi druga drugi prihitele na pomoč v primeru, če bi bile potegnjene v spor zato, ker bi pomagale eni izmed zajamčenih držav. Kar pa se tiče Baltika, je Anglija odnehala Rusiji v tem smislu, da hi prišla Rusiji na pomoč tudi v primeril, če bi bila leta napadena skozi ozemlje baltiških držav, toda le pod pogojem, da tako pomoč ne nastopi avtomatično, kakor je to določeno glede drugih zajamčenih držav (Poljska, Romunija, flrčija in Turčija), nmpak da more nastopiti samo po prejšnjem medsebojnem posvetu, ki naj določi, kdo je odgovoren za nastali spor.
Moskva pa takega pogoja na noben način noče ■prejeti. Rusija je namreč mnenja, da bo baltiško območje samo po sebi postalo tista točka, na kateri bo Sovjetsko Rusijo lahko napasti s primeroma najmanjšim naporom. Sovjeti pravijo, da Angliji in Franciji ni treba jamčiti za varnost baltskih držav, ker kljub temu lahko pridela Rusiji na pomoč, če bi bila v tem območju napadena ali ogrožena. Glavno pa je to: Kdaj je Rusija ogrožena, Io more in mora presoditi le ona sama in zaradi tega ni treba o tem nobenega posveta I
Vprav r tej točki pa Anglija in Francija ne moreta in nočeta Rusiji ugoditi. Medtem ko namreč Anglija in Francija lahko jamčita avtomatično pomoč Poljski, Romuniji, Grčiji in Turčiji, se nikakor ne moreta obvezati nasproti Sovjetski Rusiji, ki ima neke interese, kateri Angliji in Franciji nikakor niso še jasni in ker se Sovjeti ne omejujejo na mednarodno politiko gole obrambo neodvisnosti svobodnih držav, ampak imajo še druge namene, naj bodo kakršne ie koli narave.
Ni treba bogvekaj globoko razmišljali, da se ngnne, da se posebno Anglija hoji, da ne bi Rusija izrabila svetovnega spora v to, da brez kakega posebnega in nujnega vzroka zopet za« sede baltiške države, ki jih je morala v minuli vojni odstopiti, česar Anglija na noben način noče dopustiti.
Iz tega, pravi »Osscrvatore Romano« je razvidno, da raznoglasje med Rusijo in zapadnima demokracijama nikakor ni tako neznatno, kakor mnogi mislijo. Ne gre namreč za golo obliko, ampak za bistvo v zadevi Baltika, ki za Anglijo ni nič manj važen kakor na primer vprašanje Daljnega vzhoda. Angleški in francoski vladni krogi pravijo, da so od začetka začeli pogajanja s Sovjetsko Rusijo na podlagi jamstva za Poljsko in Romunijo, kar bi Čisto zadostovalo za Sovjetsko Rusijo, kakor tudi za zapadne demokracije. Saj bi tudi Rusija bila varna, da jo ne hi mogla Nemčija napasti skozi Poljsko ali Romunijo. Potem so dospeli tako daleč, da so morali Sovjetski Rusiji priznati polno vzajemnost medsebojne pomoči t edinim pridržkom, da je treba posveta, če bi izbruhnil kakšen spor r območju zajamčenega Baltika. Če Rusija to odkloni, ho izgubila ugodnost že priznane vzajemnosti medsebojne pomoči. Na tej točki posebno vztraja francoski tisk. ki dopoveduje Moskvi, da bo ona v primeru, da se pogajanja razdro, imela večjo škodo.
»Osservatore Romano« pripominja, da so še druga nesoglasja, ki pa niso tako važna kakor ja razvidno stališče v vprašanju baltiških držav« Temu se lahko doda, da je Nemčija p r i s p r a v 1 j e n a v kakšnem svetovnem sporu priznati zopet baltiške države, ki jih je morala v znanem sramotnem miru, ki ga je sklenil z Nemčijo Trocki. odstopiti, če Rusija ostane nevtralna ali celo stopi na stran Nemčijo in Italije.
Knez-namestnik se je vrnil na Brdo
Belgrad, 4. avgusta. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta danes ob 19.30 dopotovala iz tujine v Kranj. Z njima sta se vrnila tudi Nj. kr. Vis. kneževiča Aleksander in Nikola.
Rim, 4. avgusta. AA. Havas: Vojvoda in voj-vodinja Kentska sta se odpeljala iz Benetk v Ljubljano.
Nadškof dr. Ujčič pri dr. Korošcu
Begunje, 4. avg.
Danes je obiskal predsednika senata gospoda dr. Antona Korošca v Begunjah belgrajski nadškof dr. Ujčič v spremstvu rektorja ljubljanske univerze prelata dr. Matije Slavita in tajnika belgrajsko nadškofije g. dr. Neumanna. Gospodje so se pri g. predsedniku senata pomudili delj časa.
Dopust za gasilske dneve
Belgrad, 4. avgusta, m. Predsednik ministrskega sveta je odobril dopust vsem državnim in samoupravnim uradnikom, ki 6e želijo udeležiti vsedržavnega gasilskega kongresa v Ljubljani od 10 do 20. avgusta s tem, da se ta dopust uradni-itvu ne šteje v redni dopust.
Osebne novice
Belgrad, 4. avgusta, m. Napredovali so v 6. pol. skup.: za katastrskega inšpektorja Leopold Aimič v Dolnji Lendavi, Franjo Trnovcc na katastrski upravi v Ljubljani, Jože Levar na katastrski upravi v Škofji Loki; za višjega kat. geometra Zdravko Grafenaucr pri kat. upravi v Petrovgra-du; za kat. geometra 7. pol. skup. Anton Rijavec pri kat. upravi v Požarevcu. Premcščenjc za davčnega kontrolorja 7. pol. 6kup. pri davčni upravi
v Dravogradu Stanko Snabeli 1t davčni upravi v Prevaljah. Upokojena sta: Franc Košir, davčni kontrolor 6. pol. skup. pri davcin ujrravi v Ptuju in Franc Sctina, glavni arhivar 7. pol. skup. pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Belgrajske novice
Belgrad, 4. avgusta. A A. Veljavnost jugoslo-vansko-madžarskega trgovinskega sporazuma je podaljšana do 31. decembra 1939.
Belgrad, 4. avg. m. V ccntralni policijski šoli v Zemunu 60 bili danes letni izpiti gojencev le šole. Vsi gojcnci so pri izpitih pokazali zelo dobre uspehe.
Belgrad, 4. avg. m. Zunanje ministrstvo je ob« vestilo carinski oddelek finančnega ministrstva, da je z izmenjavo not podaljšana veljavnost jugo-slovansko-madžarske trgovinske pogodbe z dne 31. decembra.
Poljski protest v Gdansku
Pariz, 4. avgusta. AA. Havas poroča iz Var< šave: Poljski generalni komisar v Gdanskem Ho-dacki jc izročil danes ob 13.30 predsedniku gdan-skega senata noto poljske vlade, v kateri poljska vlada odgovarja na noto senata z dne 30. julija. Poljska vlada opozarja gdanski senat na posledice, do katerih bi moglo priti zaradi preziranja gdan-sko-poljskega sporazuma in drugih konvencij.
Romunija bi bila srečna, če bi ji Italija dala podobna jamstva ko Anglija
Bukarešta, 4. avgusta. A A. Štefani: List Uni-versul prinaša članek izpod peresa bivšega romunskega poslanika v Rimu Lugosana. Lugosana trdi, da je Romunija sprejela enostranska jamstva drugih sil zaradi tega, ker jih smatra za pomembna dejstva pri ohranitvi njene neodvisnosti in nedotakljivosti" ter nato pravi: Ako je Italija, s katero je Romunija zvezana s tolikimi sorodstvenimi vezmi pripravljena, da s svoje strani nudi Romuniji podobna jamstva, bi bila Romunija srečna in bi jih takoj sprejela.
Pojasnilo k uredbi o invalidih
Belgrad, 4. avgusta. A A. Kakor je določeno z uredbo o vojnih invalidih in ostalih žrtvah vojno, da go otroci, tistih, ki jih ščiti uredba, oproščeni vseh taks za časa njihovega šolanja na vseh državnih in samoupravnih šolah brez ozira na premoženjsko stanje, je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje dalo tole pojasnilo:
Pravico do državno zaščite in povračila o uredbi n vojnih invalidih in ostalih žrtvah imajo od 1. aprila 1939:
1.	Osebe, ki imajo izvršilne godne sklepe po invalidskem zakonu od 1929, in njegovih spremembah in dopolnilih ter po njih dobivajo iuva-lidske prejemke.
2.	Osebe, ki Imajo izvršno sodne sklope po invalidskem zakonu iz 1920 in njegovih spremembah in dopolnilih, a so jim finančna ravnateljstva pred 1. aprilom 1939 začasno ustavile izplačilo invalidskih prejemkov zaradi cenzusa ali končno ustavili zaradi odkupa.
3.	Vojni invalidi, ki so po invalidskem zakonu od 1929 lota in njegovih spremembah ter dopolnilih za takšno priznani brez pravice do invalidskih prejemkov zaradi cenzusa ali zaradi tega. ker so bil v državni službi.
4.	Vojni invalidi s 90 ali več procontno nesposobnostjo za gospodarsko delo, ki so priznani po invalidskem zakonu od 1925 in ki so po tem zakonu prejeli nifkupninn sli jim invalidska sodišča niso mogla stvar urediti po Invalidskem zakonu od 1929.
5.	Osebe, ki dobivajo invalidske prejemke po §§ 102. in 105. Invnlidskeca zakona od 1929 na podlagi sodnijskega potrdila.
fl. Oni invalidi s 30 ali več odstotno nesposobnostjo za gospodarsko delo, ki so zaradi bolezni za takšne priznani po invalidskem zakonu od 1925 leta, a so po § 113. invalidskega zakona od
1929 ohranili pravico do brezplačnega zdravljenja ali vožnje. Osebo, ki se žele posluževati olajšave predvidene v § 129. uredbe tako za šolnino kakor tudi za vse ostale takso pri vpisovanju, polaganju izpitov, izdajanju raznih potrdil, diplome itd., so dolžne predložiti ali sklep finančnega ravnateljstva o prevedbi na nove invalidsko prejemke, ali pa prejšnji sodni sklep. Izdan na podlagi invalidskega zakona. Osebo, ki niso izrečno omenjene v odloku, sklepu ali potrdilu, torej osebe, ki imajo od drugih to pravico, morajo predložiti razen potrjenega prepisa sklepa, odloka ali potrdila tudi še potrdilo od občine, da so v sorodu z onim, ki imajo pravico do državne zaščito in do povračila bodisi po uredbi o vojnih invalidih in ostalih žrtvah vojne, bodisi poprejšnjih invalidskih zakonih.
Uredba o pripravniški zdravniški službi
Belgrad, 4. avgusta. A A. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Miloje Rajakovič je na podlagi pooblastila v letošnjem finančnem zakonu predpisal uredbo pripravniške zdravniške službe. Uredba ima namen, da se izboljša izobrazba diplomiranih doktorjev medicine za praktično delo med ljudstvom. Uredba predpisuje staž samo ns najvažnejših bolnišniških oddelkih: notranjem, kirurškem in porodniškem. Za ostale važnejše stroke predpisuje delo v dispanzerjih in ambulan-cah ter posebne tečaje. Namesto dosedanjega dela zdravnika stažista, ki je večinoma obstojalo iz opazovanja, kaj delajo starejši zdravniki, uvaja nova uredba načelo samosioinocra dela. Vsak zdravnik stažist mora dobiti na bolniških oddelkih
bolniške postelje, da bi se sam bavil z bolniki, ki leže sicer pod skrbstvom zdravnikov asistentov primarnih zdravnikov ali šefov oddelkov. Zdravnik stažist se mora torej po tej uredbi vaditi pod nadzorstvom starejših zdravnikov v vseh metodah določevanja bolezni in zdravljenja. Zato mora poleg dela ob bolniških posteljah opravljati tudi delo v laboratorijih in obdukcijskih dvoranah. Medtem ko je stara uredba omejevala obvezni zdravniški staž samo za nekaj večjih bolnišnic, kjer so so stažisti kupičili v velikem številu in jih je zelo malo moglo delali, pa nova uredba dopušča, da so ta pripravniška služba lahko opravlja v vseh bolnišnicah, kjer so potrebni oddelki dobro urejeni in kjer so druge zdravstveno ustanove, ki so potrebne za dopolnitev znanja zdravnikov pripravnikov. Poleg tega določa nova uredba, da se odrejajo za obvezno delo zdravniških stažistov samo take bolnišnice, v katerih je zdravniku stažistu mogoče stanovati in biti na hrani v bolnišnici. Ta odredba je zelo važna, ker se bo tako mogel zdravnik pripravnik posvetiti bolnikom in vajam več časa. V zvezi s lo uredbo je minister izkoristil pravico iz § 13. zakona o zdravnikih, po katerem je pooblaščen, da v sporazumu s finančnim ministrom izda posebne odredbe za nakazovanje denarne podpore in prejemkov v naravi za zdravnike pripravnike. Tudi s to uredbo je diplomiranim doktorjem omogočeno, da se za časa staža čim bolj posvetijo praktičnemu delu bolnišnice in da si pridobe čim večje znanje za delo med ljudstvom. V zvezi s to uredbo je bil ministrstvu prosvete predložen na proučevanje predlog, da bi so smele dati na razpolago za praktično delo medicincev, medtem ko so še na študijah, vse zdravstvene bolniške in higienske ustanove, da hi se na ta način dosegla čim boljša praktična izvežhanost medicincev za njihov bodoči zdravniški poklic med ljudstvom.
Chamberlain svari Japonce
Nepričakovan dolg govor angleškega ministrskega predsednika o angleški politiki na Daljnem vzhodu
London, 4. avgusta. AA. Današnjo zunanjepolitično razpravo v spodnjem domu, za katero pravijo, da se bo nanašala samo na vprašanja Daljnega vzhoda, je začel opozicionalni delavski poslanec Noel Baker. Njemu je odgovoril ministrski predsednik Chamberlain z naslednjim govorom:
Ne želim ublaževati resnih pripomb, ki jih vlada Velike Britanije mora staviti zaradi mnogoštevilnih incidentov, ki so se odigrali v zadnjih mesecih in v katere so zapleteni Japonci. Nasprotno želim, da bi imel ta spodnji dom pred očmi, da je položaj za našo državo posehno težak. Sem pa tja včasih slišim, da posamezni poslanci sprašujejo: Dobro, zakaj tudi mi. ne storimo isto, kakor so storile Združene ameriške države? Dvomim pa, da bi bilo potrebno posebej poudariti temeljno razliko med Združenimi ameriškimi državami, ki so ločene od Evrope, in med našo državo.
To ne pomeni, da hi morali pozabiti na žalitve in ponižanja, ki so jih morali pretrpeti angleški državljani na Kitajskem. To samo pomeni. da se v sedanjem trenutku moramo držati gotovih meja v težnji, da naredimo konec takšnemu stvarnemu stanju.
Zaradi položaja v Evropi ...
Chamberlain je nato omenjal položaj v Evropi, ki sili Veliko Britanijo, da ima v pripravljenosti večje pomorske sile. Pod takšnimi okolnostmi bo angleška vlada poskušala še dalje razpravljati na pogajanjih o razprtijah z Japonsko. Pri tem angleška vlada poleg ostalega misli na one mnogoštevilne nezaščitene rojake, ki so raztreseni po posameznih krajih Kitajske. Ti ljudje bi bili prepuščeni sami sebi v primeru, da hi bila Velika Britanija resno zaposlena na kakem drugem koncu sveta ter se ne hi mogla dovolj brigati zanje. Ce se ne bi mogel zagotoviti in zaščititi njihov položaj po mirni poti s pogajanji, bi bili ti
Sadovi žive vere
Kako živo in pristno je bilo krščanstvo velike večine španskega naroda, to je nazorno dokazalo strahovito preganjanje, kateremu so bili izpostavljeni katoličani, predvsem duhovščina, za časa tamošnje boljševiške revolucije. To preganjanje je zavrnilo očitke zoper španski katolicizem, ki smo jih brali celo v takih listih, od katerih ne bi bili nikoli pričakovali take pristranske obsodbe. Zopet se je izkazalo, kar sta dognala sloveča francoska zgodovinarja Taine in Tocqueville, da je vsaka brezbožna revolucija duhovščino v svoje namene obrekovala in oklevetala, rogajoč se najočitnejši resnici. Besede, ki jih je zapisal Tocqueville o predrevolucionarni Franciji, da namreč po vsem katoliškem svetu ni bilo v tistem času bolj rodoljubnega, nravstveno visokega in za verske vrednote gorečega klera, kakor ▼ Franciji, veljajo gotovo tudi za špansko duhovščino, zakaj kakšen propali kler ne bi bil mogel pokazati tolikega junaškega idealizma, kakor ga je pokazala španska duhovščina za časa komaj minule velike preizkušnje. Na vsak način moremo zapisati o njej, kar je Taine v svojem velikem delu o sodobni Franciji napisal o francoski duhovščini za časa velikega prevrata: »Francoski kler, ki je imel le skromne dohodke in je delal med preprostim ljudstvom v najtežavnejših razmerah kar najbolj požrtvovalno, je svoj plemeniti značaj izkazal za časa krvavega preganjanja, ko je prostovolno trpel za to, kar je bil vedno učil kot resnico. Kakor kristjani prvih vekov so se ti duhovniki pustili oropati, izgnati, zapreti, mučiti in ubijati in so pokazali toliko junaštvo, da so končno oslabele roke njihovih rabljev; to {e bilo mogoče le zato, ker so se zavedali, da so ljudstvu vedno dobro hoteli, ga ljubili in mu pomagali.«*
To je nvidel tudi eden izmed voditeljev španskega marksizma, profesor na univerzi v Madridu, don Andres Ovejera, ki je v zadnji številki znane katoliške revije »Razon y Fe« priobčil pismo, naslovljeno na njenega urednika jezuita p. Peiro:
»Ne moremo in ne smemo biti več neverni« — tako pravi med drugim ta bivši marksist v tem pismu — »zakaj mi vsi se moremo, kakor svoj čas apostol Tomaž, dotakniti rane, ki jo nosi Jezus od minule revolucije na svoji strani. Ob svitu plamenov, v katerih so zgorele naše cerkve, je bila ta resnica zapisana s krvjo mučenikov. Samo socialni nauk Cerkve vsebuje resnični blagor za delavce, čijih delo vrednoti prav samo krščanstvo, ki ga smatra za molitev rok, da bi bilo naše življenje vredno svojega božjega izvora. Vsi sodobni družabni problemi so rešeni v okrožnicah Leona XIII. in Pija XI. Moj napuh intelektualca je povzročil, da sem se dolgo let odmikal tem naukom. Sedaj pa hočem izpovedati pred obličjem tistih, ki so delili moje zmote, da sem se vrnil k resnici, in to javno priznavam, kakor se spodobi za kristjana. Živeli smo, žejni socialne pravice, v katoliški deželi, ne da bi poznali odrešilnega nauka Cerkve v odnošajih med človekom in človekom ter med človekom in družbo. Sedaj te nauke poznam in verujem vanje.«
Pravijo, da je veliko ljudi, ki so kakor Ove-fero verovali v socializem, pa se sedaj strinjajo z njim, da so bili v veliki zmoti. Muče-niška doba španskega katolicizma je rodila, kakor vidimo, zelo dragocene sadove trajne vrednosti, ki jih tudi najbolj pristransko proti-krščansko časopisje ne bo moglo zasenčiti.
* Taine, Le« origines de ia France cantero-porame, 1884, 01. del, p. 415-416.
ljudje v bodoče izpostavljeni še mnog« večjim nevarnosti m, kakor pa so tiste, ki jim zdaj groze.
Politika na Kitajskem nespremenjena
Chamberlain je nato izkazal priznanje angleškemu veleposlaniku zaradi njegove hladnokrvnosti in odločnosti, veleposlaniku, ki je pod zelo težkimi okoliščinami vodil pogajanja v Tokiu. Omenja nato izvajanje Noela Bakerja, ki je govoril o podlagi za sporazum v Tokiu. Ministrski predsednik je nato dejal:
Na konrn koncev ni tako važno, kake kdo tolmači gotove besede, pač pa je vaino, kakšno tolmačenje jim daje vlada Velike Britanije s svojimi postopki. Glavno je, da vlada Velike Britanije jasno in odločno pove, da takšna formula ne predstavlja nobene spremembe angleške politike na Kitajskem in da te svoje politike tndi v resnici ne menja. To je važnejše kot vse drugo. Naj bo že kakorkoli, omenjena formula nam je dala motnost, da razpravljamo o zelo resnem položaju v Tjencinu. Zdi se, da za nekatere obstoječe spore ne bo preveč težko priti do sporazuma z Japonci. Čeprav vem, da se sporazum mora doseči kot celota in da ne pomeni mnogo, če pride do sporazuma le o enem ali drugem vprašanju, jaz to vendar naglašam, ker želim pokazati, da ljudje, ki se pogajajo z nami v Tokiu, niso niti toliko nestrpni niti toliko neuvidevni, kakor so mnogi Japonci na Kitajskem.
Spor v Tiencinu
Ministrski predsednik se je nato v svojem govoru bavil z vprašanjem policijskih oblasti v Tjencinu, in je dejal: Na podlagi dosedanjih pogajanj v Tokiu vam morem že zdaj reči, da se ne pogajamo na podlagi tega, da bi vzpostavili nekakšne skupne policijske oblasti, pač pa na podlagi tega, da mora policijska oblast v koncesiji še dalje ostati v rokah mestnega sveta te koncesije in njegovih organov.
Giede japonske zahteve, da se izroče Miri osebe, ki se nahajajo v koncesiji in ki jih zahtevajo japonske oblasti, je ministrski predsednik dejal: Velika Britanija je od vsega začetka zastopala stališče, da se ti ljudje ne morejo izročiti japonskim oblastem vse dotlej, dokler se stvarno ne dokaže, da so sodelovali pri umoru dr. Čenga. Japonci so zdaj predložili neke dokaze o tem. Ti dokazi pa se še proučujejo. Če zakonite oblasti na podlagi teh dokazov ugotove krivdo teh štirih ljudi, ne bomo imeli pravice storiti česarkoli drugega, kakor da jih izročimo.
Vprašanje kitajskega srebra
Chamberlain je nato govoril o vprašanju kitajskega srebra, ki je deponiran v Tjencinu. Dejal je, da je težava v tem, ker so pogajanja v Tjencinu sporazumno kvalificirana kot pogajanja o krajevnem sporu. Dejstvo, da je to srebro v Tjencinu, še ne pomeni, da tudi vprašanje tega srebra predstavlja nekaj lokalnega. To vprašanje je nasprotno v zvezi z nekim širšim vprašanjem, z vprašanjem kitajske valute. Toda kakorkoli hi sklenili glede vprašanja valute in denarpega obtoka, pa čeprav bi šlo samo za krajevni denarni obtok v Tjencinu, vendar bi se posledice teh sklepov občutile tudi daleč izven Tjencina. Pri tem so prizadete ne samo angleške, pač pa tudi druge koristi. Zaradi tega smo jasno dali vedeti Japoncem, da to ni vprašanje, o katerem hi mogli razpravljati sami v dvoje brez drugih. To vprašanje bi se moglo rešiti le, če bi povedale svoje mnenje tudi druge vlade, ki so v isti meri prizadete kot mi. V tem trenutku vam ne morem čisto konkretno povedati, kakšno bo naše bodoče delo za rešitev tega vprašanja. Morem pa reči, da računamo s potrebno ohranitvijo kitajske valute, o kateri je govoril Baker.
Ali naj odpovemo trgovinsko pogodbo z Japonci kakor Amerika?
Chamberlain je omenjal zahtevo poslanca Bakerja, da tudi Velika Britanija odpove trgovinsko pogodbo z Japonsko, kakor so to storile Združene ameriške države, zatem pa je dejal: »če Bakerju ne obljubim, da bomo odpovedali trgovinsko pogodbo in ako ne želim, da do te odpovedi pride, prosim, da se pri vsem tem moje besede ne tolmačijo tako, kakor da do te odpovedi ne bi moglo priti.
V primeru odpovedi trgovinske pogodbe bi Japonska občutila gospodarske posledice tega sklepa šele čez leto dni, kolikor traja odpovedni rok. Poleg tega je angleško-japonska trgovinska pogodba v zvezi s celim sistemom trgovinskih pogodb, sklenjenih med posameznimi angleškimi dominioni in Japonsko. Zaradi tega bi nenadna odpoved trgovinskega sporazuma mogla dovesti v zelo neprijeten položaj nekatere angleške dominione. Mislim, da bi bila za nas žaljiva že sama misel, da bi an-
Anglija odločena upreti se vsakemu napadu
London, 4. avgusta. AA. Reuter: Današnji londonski jutranjiki prinašajo uvodnike o današnji 25 letnici, odkar je Velika Britanija stopila v vojno. Pri tem pc«scbno poudarjajo veliko razliko med položajem, v katerem se je nahajala Velika Britanija leta 1914 in današnjim položajem. Dalje na-glašajo listi, da je Anglija brezkompromi« sno odločena upreti se kar najodločneje vsakemu napadu in da je njena vojaška moč tolikšna, da upravičuje tudi največji optimizem.
gleška vlada prezrla življenjske interese domi-
nionov.
Razmere so nas prisilile, da smo tudi mi v Evropi prevzeli nekatere zelo težke obveznosti. Na podlagi teh obveznosti moramo zabresti v vojno, ce se pripetijo gotovi dogodki. Mogli bi sprejeti podobne obveznosti tudi na Daljnem vzhouu. Ne želim pa, da bi do tega prišlo.
V prihodnjih mesecih bomo imeli opraviti z mnogo težjimi in resnejšimi vprašanji
Svoj govor je končal takole: Naj bo že kakorkoli, z bolestjo in nezadovoljnostjo gledamo na to, kar se dogaja na Daljnem vzhodu. Lahko zagotovim temu upoštevanemu domu, da osebno ne zaostajam za nikomur po globini teh čustev in po meri nezadovoljnosti. Kri mi zavre, kadarkoli slišim ali berem o nekaterih stvareh, ki se tam odigravajo. Pa čeprav bi doseglo to nase opravičeno vznemirjenje še tako veliko stopnjo, nikar ne pozabimo na obveznosti, ki smo jih sprejeli. Nikar ne pozabimo, kaj pomenijo te obveznosti za vse naše rojake in rojakinje. Pri svojih nadaljnjih pogajanjih se bomo prizadevali, da ostanemo pri načelih, ki smo se jih tudi do zdaj posluževali in ki so uravnavala naše postopanje na Daljnem vzhodu. Naša dolžnost je, da do skrajnih meja možnosti varujemo imovino in koristi angleških državljanov v Vzhodni Aziji. Moramo si prizadevati, da damo dokaz o svoji strpnosti in o svoji razumni zmernosti. Nazadnje pa moramo imeti pred očmi tudi vprašanje, ali se za tako številnimi nujnimi stvarmi morda ne skriva kako iskreno nezaupanje Ja-
Ne pozabite:
za
namakanje perila
poncev, ki žive ali službujejo n« Kitajskem, nasproti nam. In nazadnje ne smemo pozabiti, da bomo morda v prihodnjih mesecih imeli opravka še s sorazmerno težjimi in resnejšimi vprašanji, kakor pa je to, o katerem danes govorimo, in da moramo zaradi tega ohraniti svoje moči, da bomo mogli pogledati v oči vsaki ne/godi, ki bi se utegnila pojaviti.
Vojaška trozveza Japonska-Nemčifa-ltalija
Sklep posveta japonskih veleposlanikov v Como Odgovor na angleško zvezo s Sovjeti"
»
Rim, 4. avgusta. AA. Reuter: Na bregu Com-skega jezera sta se sestala v znameniti vili Este japonski poslanik v Rimu Siratori in poslanik v Berlinu Osima. Z njim je prišlo mnogo poslani-ških svetnikov in vojaških atašejev. Včerajšnji sestanek je trajal tri ure, nato je pa izšlo tole sporočilo za liste.
Vila d'Este ni bila slučajno prizorišče sestanka, ker je bilo zanj mnogo priložnosti i v Rimu i v Berlinu. Hoteli smo s tem opozoriti, da sta tu sklenila italijanski in nemški zunanji minister dogovor, ki je bil plodonosen za blaginjo in moč obeh prijateljskih držav in za Japonsko, to je za vse države, ki pripadajo paktu proti kominterni. V tem srečnem pred-znaku smo danes proučili vprašanje tesnejšega sodelovanja Japonske i državami osišča Rim-Berlin.
Poslanika bosta ostala v vili Rste do nedelje.
Rimske razlage
Rim, 4. avgusta, b. Pogajanja za pristop Japonske k italijansko-nemški vojaški zvezi, ki so že napovedana v skupnem uradnem poročilu, se bodo po zadnjih informacijah pričela 26. avgusta. Tega dne bo prispela v Neapelj japonska vojaška misija. Ta misija se bo za nekaj časa ustavila tudi v Rimu, nato pa bo odpotovala na niimberški kongres, ki se prične 2. septembra. Po niirnber-škem kongresu se bodo japonski generalštabni častniki vrnili nazaj v Italijo.
Splošno vlada prepričanje, da bo v o jaš k a zveza med Nemčijo in Japonsko sklenjena meseca oktobra.
Tukajšnji politični krogi pripisujejo izredno velik pomen včerajšnjemu sestanku japonskih veleposlanikov v Cerubbio, kjer so razpravljali tudi o sklenitvi trgovinske pogodbe z Italijo, slični oni, ki je bila sklenjena pretekli teden med Nemčijo in japonsko.
Razen tega so razpravljali o vprašanju prijateljskega posredovanja Nemčije in Italije na Daljnem Vzhodu. Čez nedeljo bosta oba veleposlanika izdelala podroben načrt za pristop Japonske k vojaški zvezi n s i š č -n i h držav. Podpis vojnega pakta pa bo verjetno v Tokiu.
Politični krogi v Rimu pričakujpjo, da bo japonski kabinet še danes objavil uradno poročilo o velepoelaniški konferenci ter da bo izrazil svoje zadovoljstvo glede napredka pogajanj za sklenitev vojaške zveze.
Pristop Japonske k vojaški zveri Nemčije in Italije smatrajo ca najnovejši, vendar pa še ne zadnji odgovor na napore zapadnih velesil, ki hočejo Sovjetsko Rusijo potegniti v taborišče proti totalitarnim državam.
Odmev v Tokiu
Tokio, 4. avgusta, h. Agencija Domej poroča, da je predsednik Hiranuma po daljšem razmišljanju sklenil, da ne skliče konference petih čLa-
Trgovci, ne pozabite
da izide štajerska številka »Slovenca« že jutri, dne 6. avgusta!
Ker bo razposlana v veliki množini po celi Jugoslaviji, bodo imeli oglasi v tej številki velik uspeh. Zato ne odlašajte, ampak takoj naročite primeren oglas. Oglas naročite danes do 4. ure popoldne v upravi »Slovenca« v Ljubljani.
nov kabineta, ki jim je poverjeno vodstvo vladne politike, zlasti glede odločitve o ukrepih, ki se nanašajo na evropske velesile in na položaj v Kitajski. Mislijo, da je predsednik Hiranuma sklenil sklicati posebni sestanek z vojnim ministrom Itagakijem in mornariškim minislrom Yonaijem.
Tokio, 4. avgu.sta. AA. DNB: Stranka »Seju-kaj« je sprejela sklep, v katerem poziva vlado, da z ozirom na svetovni položaj okrepi protikomu-nistični pakt med Japonsko, Nemčijo in Italijo. V sklepu je dalje naglašeno, da stranka obžaluje, ker še dozdaj vlada po tem vprašanju ni izdala nobenega sklepa. Politični krogi poudarjajo, da imajo ti sklepi omenjene stranke zelo veliko varnost, ker so na čelu stranke zelo vplivne osebnosti iz političnega in ..gospodarskega življenja.
Konferenca petih ministrov, o kateri smo poročali včeraj in ki naj bi razpravljala o predlogih glede japonskega stališča do mednarodnega položaja, se Je začela danes ob 13 s skrajšanim dnevnim redom. Kakor piše agencija Domej, so ministri razpravljali edino o vprašanjih, ki se nanašajo na Kitajsko. O vojaških predlogih sta razpravljala danes dopoldne na posebni konferenci tudi predsednik vlade Hiranuma in general Itagaki. Kakor se je moglo zvedeti, je konferenca ministrov odložena na nedoločen čas.
Oster odjek v Londonu
London, 4. avgusta, b. »United Press« poroča z ozirom na bližnji pristop Japonske k vojni zvezi osiščnib držav, da je ta korak sicer razumljiv z ideološkega stališča, da pa s tem postaja še bolj verjetna odpoved britansko-japonske trgovinske pogodbe in angleško-ameriške prepovedi izvoza orožja na Japonsko v prihodnjem letu.
V tem primeru Japonska po mnenju strokovnjakov ne bo sposobna nabaviti iz Nemčije in Italije onih surovin, ki jih sedaj dobiva iz angleškega imperija in Zedinjenih držav. Kitaiski krogi v Londonu izjavljajo, da bo s tem razčiščeno ozračje in da se bo zveza med Anglijo in Ameriko za pomoč Kitajski še bolj okrepila.
Ponovne demonstracije proti Angliji v Tokiu
Tokio, 4. avgusta. AA. DNB: Čeprav je včeraj razsajal tajfun in je divjala ploha, so 6e kljub temu danes dopoldne ponovile v Tokia demonstracije proti Veliki Britaniji. V več ulicah t-o krenili sprevodi s tisoči in tisoči ljudi. Ti sprevodi so šli mimo britanskega poslaništva in nosili napise »Dol Anglija!«. Pred britanskim poslaništvom so demonstranti zapeli japonsko himno in vzklikali mikadu. Potem je odšla deputacija demonstrantov na poslaništvo in izročila tamkaj ostro protibritansko resolucijo.
Anglija se ne boji podmornic
London, 4. avgusta. TO. Veliko pozornost je vzbudila izjava prvega lorda admiralitete (mornariškega ministra) lorda Stanhopea v gornji zbornici, ko je odgovarjal na vpra.sanje nekaterih lordov v zvezi s podmornicami. Lord Stanhope je med drugim dejal:
»Anglija se je zaman trudila, da bi bila tudi druge države sprejele njen predlog, da se podmornica kot vojno orožje sploh prepove. Zato jc morala Anglija pač poskrbeti, za to, da se pred podmornicami hrani. Ustanovila si je učinkovito obrambo. Zgradila je samo v letu 1939 118 raznih vojnih ladij, ki jih more uporabiti v borbi proti podmornicam. Pomorsko poveljstvo je tudi naziranja. da je Anglija danes v stanju ubraniti se vsakega podmorskega napada in da lahko podmornice izsleduje in uniči prej, nego so postale nevarne. Anglija ima namreč posebne vrste aparat, o katerem ne morem več povedati Prepričan sem. da druge države takšnega aparata nimajo, niti aparatov, ki bi bili našemu podobni.«
»Prizad« nakupil 18.753 vagonov
pšenice
»Prizad: ie od letošnje žetve nakupil do 2. t.
tn. 18.753 vagonov pšenice, l.ani je od žetve 1938 v istem času nakupil le 5500 vagonov in je torej letos kupil 13.193 vagonov vei kakor 1. 1938.
Od kupljene pšenice jo je »Prizad« izvozil do sedaj 2750 vagonov. Vsa ta množina ie bila poslana v Nemčijo. Trenutno se, kot poroča »Jugo-s,lovenski kurir«, vodijo v Rimu razgovori glede prodaje gotove množine naSe pšenice v Italijo. Kontingent za izvoz žita v Italijo je bil za prvo polletje letošnjega leta določen na 40 milij. lir. Ta kontingent pa je bil zelo malo izkoriščen, zaradi česar je verjetno, da l>o na podlagi ostanka tega kontingenta dogovorjena v Rimu pro<laia gotove množine naše pšenice Italiji, čije j>otreba po tuji pšenici bodo letos znašale okrog 50.000.
Pred obiranjem hmelja
Celje, 4. avgusta.
Pri sicer lepem poletnem vremenu, ie noči so bile zadnji čas precej hladne, cvetje že prehaja v kobule. Cvetje se je precej zgostilo, za pravilen razvoj kobul pa bi bil potreben izdatnejši dež. Stanje nasadov je sicer ostalo precej neenakomerno, vendar pa v splošnem precej dobro obeta.
Obiranje se bo letos pričelo morda malo kasneje, kot sicer, vendar pa bo po Veliki maši pogonu o že v polnem teku. Pred obiranjem pa je seveda treba še marsikaj urediti. Da si zajamčimo gladko zeleno barvo hmelja, je nujno potrebno škropljenje z »Ob 21«, katerega dobimo pri Hmeljarski zadrugi in primešamo 1 kg na 300 1 vode ter s tem škropimo v mlade kobule proti perono-epori. Ualertola za povečanje lepljivosti pa sedaj ne smemo več primešati škropivu Ni pa priporočljivo škropiti ob vročih opoldanskih urah, prav tako pa tudi ne zjutraj, če je še rastlina rosna. Ce sedaj to škropljenje pravilno uredimo, bo držalo do obiranja. Pozneje namreč tudi ni več priporočljivo škropiti, sicer se bodo tovarno prltože-%ale, da je na našem hmelju preveč bakra. Potrebno je nadalje, da pregledamo, če so sušilnice v redu; lese, peči, dušniki in sapniki, če je skladišče urejeno in pripravljeno. Priskrbimo si tudi toplomer, katerega dobimo pri Hmeljarski zadrugi, kjer si lahko nabavite tudi Thermosignal, to je posebni avtomatični signalni toplomer za hmelj-eke sušilnice, ki se prav dobro obnese. Ce je sušilnica premajhna, si omislimo ventilator, kar je seveda ceneje, kakor pa povečati sušilnico. Sušenje z ventilatorjem se dobro obnese in tudi ugodno vpliva na barvo hmelja.
Stanje Narodne banke
Stanje Narodne hanke za 31. julij t. 1. je bilo sledeče (v milij. din, v oklepajih spremembe proti stanju z dne 22. julija t. 1.):
Aktiva: zlato v blagajni 1.911,0 (+ 0.4). zlato v inozemstvu 10.8, skupaj zlata podlaga 1.9121.9 (+0.4), devize izven podlage 502.8 (— 1.7), kovan denar 200.6 (— 15.7). posojila menična 1.728.7 (—4.0), lombardna posojila 131.2 (+89.8), skupno posojila 1.859.8 (+ 85.8), vrednostni papirji 263.9, predujmi državi 1.630.1, vrednosti rezervnega zaklada 242.7, vrednosti ostalih fondov 38.5, nepremičnine, zavod za izdelovanje bankovcev in inventar 193.7 (+ 1.0), razna aktiva 2.327.5 (+21.3).
1'asioa: rezervni zaklad 243.4 (+ 0.2), ostali fondi 39.2, bankovci v obtoku 7.354.3 (+ 299.8), obveznosti po vidu: terjatev države 22.5 (—38.2), žirovni računi 920.3 (— 144.6). razni računi 769.0 (+6.4), skupaj obvezn. po vidu 1.711.8 (—176.5), obvezn. z rokom 30.0, razna pasiva 228.9 (—32 3).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu so znašale 8.942.8 (+ 123.2), skupna podlaga z 28.5% prinia je znašala 2.469.6 (+ 0.7) ali 27.24% (27.6%) obtoka bankovcev, zlato v blagajnah 2.4oo.< (+0.6) ali 27.08% (27.45%).
Kot kažejo gornji podatki je od prejšnjega objavljenega stanja nastala med aktivnimi postavkami večja sprememba le pri lombardnib posojilih, ki so se povišala za 89.6 milij. din. kar je biia posledica ultima, ko denarni trg potrebuje večja likvidna sredstva. Na pasivni strani pa je velika sprememba v obtoku bankovcev. Ta se je zvišal za skoraj 300 milij. din. Z ozirom na povišanje obtoka se je kritje nekoliko poslabšalo.
Posestne spremembe v mestu in okolici
V zemljiški knjigi so bili zaznamovani zadnje dneve ti-le prenosi lastninske pravice:
Bohinc Andrej, trgovec in posestnik v Medvodah je prodal Zupane Jerici, trgovki v Kranju, Savska cesta št. 13. posestvo vi. št. 46 k. o. Zbil)e, obetoječe iz hiše št. 34 v Zbiljah, vrta, njiv, pašnikov in gozda, za 36.500 din. - Setina Janez čevljar v Smartnem pom Šmarno goro jc P™da' Ivanu Cesarju, tovarniškemu delavcu v Savljah in gdč. Ovčak Antoniji, služkinji v Savljah št. 32, polovico posestva vi. št. 67 k. o. Gameljne z hiso št 33 v Spodnjih Gameljnah za 30 000 din. — Perles Marija por. Zivic, Ljubljana, Prešernova ul., je prodala Frančiški Gjuri, posestnici v Ljubljani, Beograjska ulica št. 16 in nedl. Janku, Jožetu in Marjeti Gjuri, zastopanih po očetu Štefanu Gjuri, čevljarskemu mojstru, pare. št. 439'12 k. o. Petersko predmestje I. del in pare. št. 439/13 iste kov ekupni izmeri 414 m1 za 70.000 din. — Arhar Josip, posestnik v Vižmarjih št. 20 je prodal Boltarju Janku, železniškemu uradniku v Fod-nart - Kropi pare. št. 133/5 k. o^ Vižmane v izmeri 700 mJ za 16 100 din. — Lcnard Amalija posestnica in poštna upraviteljica v St Vidu nad Ljubljano je prodala Ivu Kavču, Trudi Kave m Alojziji Snaucerjcvi, Sv Lovrenc na Pohor)U hiso št 69 z vrtom v St. Vidu nad Ljubljano, spadajočo pod vi. it. 446 k. o. St Vid, za 300 000 dm. -Ljubljanska kreditna banka |e prodala Vi mi Pl-ber, zasebnici v Ljubljani. Verstovškova ulica št. 22 pare. št. 127/30 k. o. Gradiško predmestje v izmeri 930 m" za 83.300 din. - Sever Štefan posestnik v Slapah št. 29 je prodal tovarniškemu uradniku Antonu Bahovcu, Vevče št. 78 pare št. 907/2 k. o. Slape v izmeri 1244 m3 za lr416 din. — Kovač Kocman Joeip. stanujoč v D. M. v Polju je kupil od posestnika Josipa $kr|«nca hišo št. 4 v D M v Polju z vrtom, spadajočo pod vi.
št! 279 k. o. Slape, za 34.938.
•
Carinjenje umetnih tekstilnih vlaken. Ministrstvo financ je izdalo na podlagi čl. 23. predloga o carinski tarili pojasnilo, v smislu katerega se imajo umetna tekstilna vlakna, brez ozira na material, iz katerega so, smatrati in cariniti kot umetna svila po odgovarjajočih po.-tavkah carinike tarife.
Svetovni Izvoz kave. Od julija lanskega leta na do julija letošnjega leta je bilo po podatkih irazilskcga odseka za kavo izvoženo na svetovni trg 26.7 milij vreč kave, kar je 136% več kakor r.a v T>r»j»niem letu. Od te množine odpade samo na Brazilijo 12.98 milij. vreč, ostanek pa na ostale izvozniške držav« kave.
GjDtpodaMtVO
Borze
Uredba o državnem podjetju »Jugoslov. celuloza«

V »Službenih novinah« od 2. t. m. je bila objavljena uredba o državnem podjetju za produkcijo celuloze.
Najvažnejše določbe te uredbe so sledeče:
Priznajo in odobrijo se vse finančne, gradbene in prodajne pogodbe med našo državo in pariško banko Seligman & Co. Ta banka bo dala naši državi večji kredit, 480 milij. frankov, in iz tega kredita se bo uporabilo 120 do 150 milij. za zgraditev dveh tovarn za celulozo v smislu objavljene uredbe.
Državno podjetje »Jugoslavenska celuloza« prevzame nase vse pravice in vse dolžnosti iz zgoraj omenjenih pogodb.
Sedež podjetja bo v Sarajevu. »Jugoslovanska celuloza« bo samostojno državno podjetje ter bo pod nadzorstvom ministra za gozdove in rudnike. Njen namen bo predelovanje lesa v celulozo, izdelovanje beljene in nebeljene celuloze, predelavanje celuloze v nadaljnje končne produkte, kakor tudi izkoriščanje vseh postranskih produktov.
Podjetje bo organiziralo prodajo v državi fn v inozemstvu. Prodajo v inozemstvu bo za čas trajanja prodajnega dogovora izvrševalo potom prodajnega zastopstva v Parizu, ki bo imel naziv: »Francoski-jugoslovanski zavod za prodajo papirne surovine.«
Ministrstvo financ bo podjetje zadolžilo za
znesek blagajniških zapisov, izdanih na podlagi omenjenega finančnega dogovora za zgradbo dveh novih tovarn za celulozo in modernizacijo ob-* stoječe tovarne v Drvarju.
Začetno glavnico podjetja bodo predstavljale obe novi tovarni, ki bosta zgrajeni, in obstoječa tovarna v Drvarju, katere vrednost se določi na 25 milij. din.
Od tovarne v Drvarju, ki je bila doslej v sklopu državnega podjetja »Šipad«, bo »Jugoslovanska celuloza« prevzela ves prometni kapital, ki obstoji iz surovin, polfabrikatov, fabrikatov in ostalega materiala po nabavni ceni, ki se bo določila in ki jo bo plačala »Sipadu« v gotovini v teku enega leta.
Podjetje bo smelo najemati kredite v državi in v inozemstvu v svrho nabave obratnega ali investicijskega kapitala. Za vse obveznosti bo jamčila država.
»Jugoslovanska celuloza« bo oproščena vseh davkov, taks in ostalih davščin, pa tudi vseh samoupravnih doklad. Ta ugodnost pa velja do konca 1944.
Od tovarn za celulozo bo ena zgrajena v Za-vldovičih, druga pa v Gorskem Kotaru. Obe bosta imeli kapaciteto za 45.000 ton celuloze, dočim more obstoječa tovarna v Drvarju producirati le 18.000 ton.
MALA PRINCEZA
Ljubka najmlajša evropska filmska igralka Traudl Stark igra v filmu vlogo princeze Sise, kasnejše avstrijske cesaricc Elizabete. Sodelujejo: Oto Tresler, Paul
Hiirbiger, Hansi Knoteck itd. Lepa glasba — sijaj avstrijskega dvora! KINO UNION. — Telefon 22-21.	Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
Povišanje cen bombažnega prediva
V zadnjem času je opažati pri bombažnem predivu tako domačega porekla kakor tudi pri inozemskem močna tendenca naraščanja cen. V zadnjih dveh mesecih je cena bombažnemu predivu na našem trgu poskočila za okrog 10%, toda čvrsta tendenca v naraščanju še ni popustila. V informiranih krogih so mnenja, da bo povišanje cen najbrž doseglo 15—20% v primeri s cenami kakor so bile lani v istem času. Z ozirom na to je treba pričakovati, da bodo poskočile tudi cene tekstilnih produktov iz bombaža. Ta skok v cenah bombažnega prediva je v glavnem posledica zmanjšanja uvoza teh surovin iz klirinških držav in povečanje uvoza iz neklirinškili držav, kjer 60 cene z ozirom na tečaje prostih deviz znatno neugodnejše v primeri s cenami na tržiščih klirinških držav
*
Trepfa Mineš. Po poročilu za drugo četrtletje letošnjega leta je imela družba čisti dobiček 50.489 funtov v primeri z 42.323 funti v prvem četrtletju. Povečanje dobička je posledica povečanja eksploatacije in zmanjšanja stroškov. Brut-to-dohodki so bili 245.715 funtov proti 235.043 funtov v prejšnjem četrtletju, stroški eksploatacije so se pa znižali od 19 šilingov in 4 penete na tono na 18 šilingov in 11 pene. Produkcija je narasla od 178.000 na 186.000 ton. dohodki pa so ostali 26 šilingov in 5 pene na tono.
Imenovanje ravnatelja »Silosa« d. d. Upravni svet privilegirane delniške družbe za silose je imenoval za ravnatelja družbe g. dr. Caslava Niki-toviča, glavnega tajnika obrtne zbornice v Skoplju in bivšega narodnega poslanca. Dr. Nikitovič je znan kot strokovnjak za gospodarska vprašanja. Kot poslanec v legislaluri 193G—1938 je bil po-
ročevalec večine v finančnem odboru in njegov podpredsednik.
Ustanovitev privilegirane družbe za industrijo
svile. Finančni zakon je dal zakonito podlaga za organizacijo državne industrije svile, ki bo izvršena v obliki privilegirane delniške družbe. Ta družba bo, kot poročajo, ustanovljena tekom tega meseca.
Delinitivni obračun kmečkih dolgov pri »Pab-u«. Dosedaj še ni Priviligirana agrarna banka izvršila definitjvnih obračunov za prevzete kmečke dolgove. Sedaj pa je, kot poročajo, ve6 ta materijal, že urejen in »c sme pričakovati, da bodo definitivno obračunani zneski, ki jih marajo kmetje-dolžniki plačevati v svrho iikvidacije svojih dolgov. Do konca junija letošnjega leta so kmetje vplačali na svoje dolgove pri Privilegirani agrarni banki nekaj nad 311 milij. din.
Anglija ie vedno na drugem mestu v nemški zunanji trgovini. Po nemški statistiki zunanje trgovine je Anglija kljub vsej »obkroževalni« politiki, ki jo Nemci pripisujejo še vedno na važnem mestu v nemški zunanji trgovini. Nemški izvoz v Anglijo je znašal v prvi polovici letošnjega leta 163 milij. mark in je Anglija s tem v nemškem izvozu na drugem mestu, pred njo je Nizozemska, za Anglijo pa je Italija. Ravno tako je Anglija na drugem meetu tudi v nemškem uvozu. Vrednost nemškega uvoza v prvem polletju je znašala 134.2 milij. mark. Na prvem mestu ee nahaja Italija s 153 milij., na tretjem mestu pa Zedinjene države « 124.9 milij. mark. Lansko leto je bila Italija na četrtem mestu, letošnji skok na prvo mesto je najbrž deloma posledica intenzivnejšega sodelovanja opi Rim-Berlin tudi na gospodarskem polju. Tudi delež južno-vzhodnih evropskih držav je v nemškem uvozu v primeri z lanski« letom znatno naraatel.
ŠPORT
(Glej tudi poročila na 8. strani!).
Motorne dirke na Ljubelj
Ogromna udeležba najboljših evropskih vozačev.
Državno prvenstvo Jugoslavije.
Prireditelj letošnjih velikih mednarodnih gorskih dirk na Ljubelj — Motoklub Ilirija s polno paro vrši priprave za to veliko mednarodno prireditev. Kakor čujemo, so že doslej prispele prijave najodličnejših evropskih vozačev, a vsak dan se še prijavljajo novi. Osem narodov je že prijavilo svoje oficielno sodelovanje: Poljska, Italija, Nemčija, švica. Norveška, Romunija, Madžarska in Ceško-moravski protektorat.
Vse kaže, da bo letošnja ljubeljska dirka prava revija evropske motociklistične elite.
Športni spored VIII. Mariborskega tedna
Sobota, 5. avgusta: S.30 otvoritev II. nacionalnega tekmovanja jadralnih letal /.a prehodni pokal Mariborskega ledna na letališču na Teznem; tekmovanja bodo trajala 10 dni zaključno do 14. avgusta. — 21 <Bakljada> na Dravi«, propagandna vožuj« čoluov, v prieditvi Studonškega šiMirtuega kluba.
Nrrlrlja, S. avgusta: 8.30 začethk lovskih strel, sklh tekem la pokal Mostne občine mariborske, na vojaškem strelišču v Umivanju; lovske strelske tekme trajajo preko celega dne. — 10 dravska regata čolnov vseh kategorij, na progi Mariborski olok—kopališče Kristlun, v prireditvi Studcnškega Športnega kluba.
Snita. 9. agusta: 19 štafetni tek skozi mesto 7.a prehodnn darilo Mariborskega tedni., stnrt v ljudskem vrtu, cilj na Trgu svobod*, v prireditvi Medklnskega odbora L, A. 1'. ob ttodolovanju vseh mariborskih atletskih klubov.
Sobota, 17. avgusta: g začetek tenis turnirja r.a nacionalno prvenstvo Slovenije v prireditvi lu na igriščih 1SSK Maribor, Čopova ulica, turnir trnja ves dan do mraka.
Mrdfljn. M. avgusta: S nadaljevanje tenis turnirja naeionnlno prvenstvo Slovenije na turnirskih igriščih 1SSK Maribora, turnir traja ves dan do zaključka. — 5 velika propagandna kolesarska dirka Okoli Pohorja«, v prieditvi SSK Maratona, start v Koroščevl ulici pri parku, cilj latoUra okrog 10.30. — 10 plavalne tekme na Dravi proga Mariborski otok— kopališče Krlstian, v prireditvi Marlliorske.ga plavalnega kluba. — 11.30 povorka kolesarjev skor.l mesto (Kornščeva ulica—kolodvor—Aleksandrova cesta — razstavišče MT). — 15 letalski dan na letališču na Tesnem. leti in akrobacije Jadralnih letal, knknr tudi vojaških in civilnih motornih letal, leti z« občinstvo. — 1« medu estnn plavalna tekma Zagreb.Marlbor na Mu-rilKirskem otoku, ekshiblcije v skokih, v prireditvi Mariborskega plavalnega kluba.
Teniški dvoboj SK Železničar, Maribor : SK Celje
V nedeljo, d. t. m. bo na Igriščih SK Olja v Mestnem p»rku od 8—11 prijateljsko srečanje teniških igralcev mariborskega Železničarja ter Celja. Na vsaki »trani bo tekmovalo po 6 gospodov. Srečanje dveh okorni enakovrednih ekip bo nudilo gotovo lepe In zanimiv« igre ter Je končni izid težko prerokovati. N« vsnk najin bod.-. prišli vsi ljubitelji tenisa na svoj račun. Celjani hodo nastopili nekoliko pojačenl ter bo v ekipi nastopil kot eoat g. Skoberne, ki velja za
najboljšega celjskega teniškega igralca. Po zmagi našega moštva v teikmah za Davisov p«kal Je zelo poraslo zanimanje za tenis med vsemi sloji, tudi takimi, ki ee z« šport »ploh niso nikdar zanimali, Zatorej je pričakovati, da bodo nedejjske tekme v Celju vibu-dlle več zanimanja za teuie kot dosedaj. Kdor bo enkrat videl igrati temi«, bo gotovo prišel tudi še drugič, ako ne bo še sam postal navdušen igralec. Zatorej pridite v nedjljo dopoldne na tekme v mestni park.
Razpis
SLOVENSKI ŠPORTNI KI,UB MARATON priredi ob priliki VIII. Mariborskega tedna v nedeljo, dne 13. avgusta 1939 veliko medkluhsko kolesarsko dirko »Okrog Pohorja, pod pokroviteljstvom mariborskega župana g. dr. Alojzija Juvana.
Proga jo dolga 157 km ter vodi po državni cesti Maribor—Fram—Slov. Bistrica—Konjice do Stranic, kjor »» odoepl od državne ceste ter vodi prsko Vitanja in Hude Luknje do Slovenj Gradca (kjer ho okrepčevalnica) dalje Dravograd—Mnrenberg—Sv. OK-bold—Fala do K&mniee, kjer se odcepi na občinsko cesto, po kateri vod! Rko*l Kamnlco v Maribor ler po Koroščevl ulici do Vrazove ulice pred parkom, kjer Je cilj.
Start Je pri stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti ob 5 zjutraj.
Cilj Je na križišča Koroščeve ln Vrazove ulice okrog 10.
Pravtro starta ImaJ« dirkači kategorije A ln B člani klubov, včlanjeni v Jug. kotur. savezu ki posedujejo licenco za 1 1989
Nagrade: Prva deseterica plaslranih prejme lepa darila, petorica najboljših Mariborčanov prejme posebna darila. Vsi drugI dirkači, ki prispejo na elit v teku ene ure »a prvini, prejmejo spominske kolajne. Razdelitev nagrad po končan' dirki na vesellčnem prostoru Mariborskega tedna, kamor bo šla povorka z godbo na čelu.
Prijave s prijavnico 10 din Je poslati naldalje do oohote 12. avgusta 19.19 do 12 na naslcv: SSiC Maraton. Maribor. Koroška cesta 3fi II Za poznejš' prijave je prtjavnina dvojna.
V« startn p'ač* TsaV dlrVač Vevelji S din r« prejeto številko, katera se po vrnitvi iste vrne.
Dirka rc vrši po pravilih -Tugosl. VoturnšVega savez.a ter po cestno-pollci Isklh predpisih Kolesa moralo hifl rmrcmllena z dobro zavoro In Rvoncem.
Vsak dirkač vrml na lastno odgovornost.
Kventuetoe proteste le r1o'ltl najdalle 15. mlnnt rvj komčanl dirki « kavcijo 30 din, Vi pa se vrne, ako je protest utemeljen.
Vsnko spremstvo » vozili, razen kontrolnimi. Je zabrenjeno.
Vs«V dirka* mor« Javit) na startn vodstvu dlrVe naldalje do po' 5
vMrka ae vrli ob veekem vr«n«nu.
Koteiarsk« rtlrfr« na Ra.Hro «Hermesova« kolesarska sekcija priredi v nedeljo. 13. avg. ob 14 med. klubske ravninskogorske kolesarske dirke na progi Zg. Oameljne— Šmartno—Povodje—Zg. Oameljne—Sred. Gameljne— Rašica. Koleearake dirke pod vznožjem Šmarne gore bodo z ozirom n« majhno razdaljo, t. j. okrog 5 kiu ravnini. In ly, km vzpona za verificirane dirkače • posameznim startom v enominutiiem pre. sledku med vsakim dirkRčem. medtem ko bodo turisti, t. j. atveriflelranl dirkači vozili skupinsko dirko pred startom verificiranih, in sicer le ravninsko progo, i— Dirke bodo 1* ob ugodnem vremenu.
Dne 4. avgusta 1939.
Denar Angleški tunt 258.—
Nemški čeki 14.30
Nemški klirinški čeki za sredo avgusta so beležili na zagrebški borzi 14.28.
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3.26 inilij. din, na belgrajski pa 3.34 milij. din. Promet v vrednostnih papirji na belgrajski borzi pa je znašal 1 milij. din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London....................205.90— 209.10
Pariz...........116.27— 118.57
Newyork..................4381.75-4441.75
Ženeva....................995.00—1005.—
Milan-Trst........ 231.45— 234.55
Praga...........151.00— 152.50
Amsterdam	2339.00—2377,—
Berlin.......... 1769.62—1787.88
Bruselj .................747.00— 759.00
Berlin Sofija .
Ljubljana — Zasebni kliring:
* • ■

14.20— 14.40 00.00— 84.00
Ljubljana — Stobodno	tržišče:
London....................256.40- 259.15
Pariz......................144.85— 147.15
Newyork..................5460.79—5520.79
Ženeva....................1238.37—1248.37
Amsterdam .............2912.86— 2950.86
Bruselj....................930.25— 942.25
Zagreb — Zasebni kliring:
grški boni 31.65-32.35 (32), bolgarski čeki 84 bi. Belgrad — Zasebni klirinc:
grški boni 31.65—32.35, bolgarski čeki 81.75-88.35.
Curih, 4. avgusta. Belgrad 10, Pariz 11.7425, London 20.75, Ne\vyork 443.375, Bruselj 75.30, Milan 23.30, Amsterdam 235.85, Berlin 177.85, Stockholm 106.925, Oslo, 104.30, Kopenhagen 92.65, Sofija 5.40, Praga 15.175, Varšava 83.40, Budimpešta 87.00, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.145, Buenos-Aires 102.625
Vrednostni papirji Volna Skoda;
Ljubljana 466—468 Zagreb 466—467 Belgrad 466.25—466.50 (466.50)
Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. pos. 100-101, agr. 61.50-62.50, vojna škoda promptna 466-468, begi. obvez. 87 -88, dalm agr. 84 -85, 4% sev. agr. 52-53, 8% Bler. pos. 101—102, 7% Bler. pos. 94 -95, 7% pos. DHB 100.50—101.50, 7% stab. pos. 100-101. Delnice NB 7400-7500, Trboveljska 173—176.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 100 do 101.50, agr. 61.50—62.50, vojna škoda promptna 465—467, 6% šum. obv. 82 bi., begi. obvez. 86.75 do 87.50, dalm. agr. 83.25—83.50 (83), 4% sev. agr. 59.50- 60, 8% Bler. pos. 101.50 bi., 7% Bler. pos. 94.50 bi., 7% pos. DHB 101 bi., 7% stab. pos. 101 bi. Delnice: NB 7350 den., Priv. agr. banka 210 den., Trboveljska 173—176 (175), Gut-inann 41—49, Sladk. tov. Osijek 80-89 (80), Osj. livarna 150—162.
Bel grad. Državni papirji: 7% invest. pos. 101 do 101.50 (101.25), agrarji 62 denar, vojna škoda promptna 466.25-406.50 (460.50), begi. obvez. 87 do 87.25 (87—87.25), dalm. agr. 83.50-84 (83.75), 4% sev. agr. 59.50 bi., 7% Bler. pos. 94 den., 7% pos. DHB 100.50 den., 7% stab. pos. 101.25 den., 6% šum. obvez. 81.50—82.50 81.25—81.75). Delnice: NB 7450 bi., Priv agr. banka 210 den. drobni.
Žitni trg
Novi Sad, 4. avg.: Fižol: bač., srem. novi beli brez vreče 250—260. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Sombor, 4. avg.: Koruza: bač. prompt. 116 do 118; fižol: bač. beli novi 2% 240—250. Tendenca neizpremenjena. Prometa 127 vagonov.
Živinski sejmi
Svinjski sejem v Ptuju 2. avgusta. Prignano;
svinj 98, prascev 183; skupaj 281 komadov. — Prodano 64 komadov. — Cene: prasci od 6—12 tednov stari 70—160 din komad, pršutarji 7.25—7.75, debele 8—8 50, plemenske 6.25—7 din kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljub-ljani-mesto dne 2. avgusta 1939: Voli I. vrste 5.50 do 6, 11. 5, III. 5—4.50, telice I. vrste 5.50—6, II. 5, III. 4—4.50, krave I. vrste 4—4.50. krave II. 3 50—4, krave III. 2.50—3. teleta I. vrste 6.50 do 7, II. 6—6.50, prašiči špeharji 9—9.50, pršutarji 8—9 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 12, zadnji del 14, II. vrste prednji del
10,	zadnji del 12, III. vrste prednji del 8, zadnji del 10. svinjina 14—17, svinjska mast 20—22, či-eti med 18—20, goveje surove kože 12, telečje surove kože 16, svinjske surove kože 12 din za 1 kg. Pšenica 190—220, lečmen 195 -220. rž 195, oves 195—230, koruza 165-185, fižol 400, krompir 100, seno 60—80. slama 50. jabolka i. vrste 800, II. 400, III. 300, pženična mota 325, koruzna moka 240 din za 1 kg Navadno mešano vino pri vinogradnikih 8—10 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 12—18 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Murski Soboti dne 1. avg. t I. Biki I. vrste din 5.50.
11.	vrste 4.50. III vrste 3.50; telice I. vrste 4.50, II. vrste 4; krave I vrste 3, II vrste 2 50, III. vrst« 2; teleta I. vrste 4, II. vrste 3 50; praiiči špeharji 8, pršutarji 6 50 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 12, zadn)i del 12, II. vrste prednji del 10, zadnji del 10; svinjina 14, slanina 16, svinjska mast 17, čisti med 14—18, goveje surove kože 8, telečje surove kože 9, svinjske surov« kože 6 za 1 kg. — Pšenica din 150, iečmen 140, rž 135, oves 120, koruza 120—130, fižol 170, krompir 60. 6eno 40, slama 15—20, jabolka I. vrste 175, II. vrste 150, III. vrste 125. hruške I vrste 200, II. vrste 180, III. vrste 140, pšenična moka 300, koruzna 190, ajdova 300 za 100 kg — Drva 80 za 1 m», jajca 0.40—0.50 za 1 komad, mleko 1.50 za 1, surovo maslo 24—28 za 1 kg — Navadno mešnao vino pri pinogradnikih din 3 za liter.
Cen« živine In kmetijskih pridelkov v Trbovljah dne 2. avg. t. L Prašiči špeharji din 16, pršutarji 18 za I kg žive leže — Goveje mesa I. vrste prednji de! din 10, zadnji del 10, II. vrete prednji del 10. zadnji del 10. III. vrst« prednji del 8, zadnji del 10. svinjina 16, slanina 18 svinjska ma«t 20 — Pšenica din 150 ječmen 140, rž 140. ove« 130, koruza 135, krompir 200 za 100 kg. — Jajca din 0.75 za 1 komad, mleko 1.50—2 za 1.

Kako smo pripravljali osvoboditev Prekmurja
Dne 12. avgusta letos ho preteklo 20 let. odkar so jugoslovanske čete zasedle Prekmurje. V naslednjih vrslirah hočem opisati resnične dogodke pred zasedbo Prekmurja.
Navdušenje 7.a Jugoslavijo se je za?elo ie 1913, najbolj v Beltincih, oziroma v beltinski fari, ker je bilo od tam pred vojno več fantov v Ljubljani, kjer so se navzeli slovenskega duha ter so doma skrivaj Sirili slovenske knjige. Slovpnska Matica iz Ljubljane nam je poslala 1913 120 kg raznih slovenskih knjig, ki smo jih razpečavali po gornjem in dolnjem Prekmurju do izbruha svetovne vojne, potem pa smo morali v vojsko. Jaz sem prišel v rusko ujetništvo 1. 1916. Vrnil sem se domov marca 1918. Bil sem potein večkrat doma na dopustu. Srečal sem večkrat g. dr. Matija Slavifa pri g- župniku Kuharju Štefanu. Ker som bil župnikov osebni prijatelj, mi je ta zaupal, da zbira g. Slavič po Prekmurju raznp podatke in sicer tajno. Vse to gradivo je rabil g. Slavič potem na mirovni konferenci v Parizu. Pri-£p[ je konec vojne in želja r>o združitvi z Jugoslavijo se je Se povečala. Meseca novembra 1918 smo dobili iz Maribora veliko letakov, ki naj bi zbudili narodno zavest. Ker je bila vlada pri nas Je madžarska, smo jih razširjali r>o noči ter navduševali ljudstvo, da ima r>o 14 VVilsonovih točkah pravico samo odločali, kam hoče. Letake so razširjali tudi z letalom, ki jih je zmetalo veliko količino, zlasti na polju od Beitinec proti Lipi.
26. decembra 1918 je bila v Radgoni (v gornji) manifestacija za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji. Tam je bilo tudi več Prekmurcev. Govoril je general Maister in za Prekmurje g. Jerič, sedaj dekan v Turnišču. Tam je bilo tudi tajno posvetovanje, kako zasesti Prekmurje. Toda Juri-šičevi vojaki so se prenaglili. Prišli so v Prekmurje 27. decembra 1918, a madžarske čete so jih v Murski Soboti pregnale. Tu je našlo smrt šest legionarjev. S propagando nismo prenehali. Za to je zvedela vlada v Budimpešti in poslala je v Beltince vojaštvo. Poslala je tudi vladnega komisarja Dr. Obala, ki je bil po rodu Prekmuree. Ta je sklieal 17. januarja 1919 zborovanje. Prišlo je mnogo ljudi. Vojaštvo na straži je bilo ol>oro-ženo s puškami in ročnimi granatami. Obal je začel govoriti v našem prekmurskem narečju. Povedal je, da bo Prekmurje ostalo še naprej madžarsko, da do združitve z Jugoslavijo ne bo prišlo. Obljubil je. da dobimo sol, sladkor, tobak in druge stvari, ki jih je med vojno primanjkovalo. Mi pa smo kričali, da hočemo samo Jugoslavijo. Govornik zaradi mnogih klicev in vpitja ni mogel več priti do besede. Ko je videl, da nič ne opravi, je končal. Na dvorišču, kjer je hilo zborovanje, je stopil na voz študent Erjavec Mihael iz Brato-nec in začel govoriti. Končo je pozval ljudi: Tisti, ki so za Jugoslavijo, naj stopijo na desno, tisti, ki niso. pa na levo stran. Večina je stopila na desno. Erjavec se je pomešal med ljudi. Zborovanje je bilo končano in za Obala in Madžare porazno. Erjavec pa je moral potem pobegniti čez Muro, ker so ga madžarske oblasti začele zasledovati. Drugi pa smo na skrivoma delali še naprej. Po informacije smo hodili v Ljutomer. Zvedeli smo, da pride 15. aprila 1919 v Ljutomer franroska komisija. Poskrbeti je bilo treba, da pride pred komisijo čim več ljudi iz Prekmurja. V Beltincih je skrbel za to Škafar Jožef, v Bra-toncih Horvat Franc in njegov brat, v Lipovcih pa sedaj že pokojni Bobovec Martin. V nedeljo, 14. aprila, proti večeru smo šli Voroš Viktor, bogoslovec, Baša Jožef in jaz v Bratonce, da bi tam prenočili pri Horvatovih, po domače Lujzovih. Tja smo prišli skrivaj, dobili smo posebno sobo in legli, da bi šli j)otem zjutraj zgodaj v Ljutomer. Okrog desetih pa nam je prišel povedat Kuhar Miha, da smo izdani. Neka H. Mica je šla orožnikom povedat, kje smo in da hočemo v Ljutomer. Hitro smo vstali in odšli spat k drugemu sosedu, k Vučakovim. Okrog dveb ponoči so prišli tja Horvatova mati in so rekli: »Sam Bog, da ste
— Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi
stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Rej! po min soc pol tn n zdr S-br 15 485 25 V. 35
odšli. K nam |e prišlo Sest orožnikov (seveda madžarskih). Vse sobe so preiskali, vse razmetali, nato pa odšli v hlev in končno preinetali Se vse po dvorišču«. — Okrog treh smo šli iz Bra-tonec. Ker je po vasi hodila madžarska patrola. smo prišli ven na polje skrivaj po stranskih vrtovih. Mlinariča. sedanjega župana v Zamostju, so madžarski orožniki prijeli. Na srečo se je izgovoril. da gre v Dokležovje k mlinu. Potem seveda ni šel z nami v Ljutomer. Zgovorjeno je bilo. da se snidemo ob izviru č'rnra. Ko smo prispeli tja. so nas že čakali Lipovčaui. Sli smo potem v Dokležovje skozi ni^ko. nalo po vodi preko prve struge. Voda je bila čez 1 meter glohoka Tam se nam je pridružil Baložic iz Dokležovja. Prišli smo premočeni do glavne Murine struge. Tu nas je vozil čez s svojim malim čolnom Baložic. Na drugi, t. j. na prleški strani, nas je čakal g. Sprager, sedaj šolski upravitelj v Beltincih. Vseh skupaj nas je bilo 15 fantov oz. mož. Francoska komisija se je pripeljala z avtom v Ljutomer. Govoril je neki Francoz v francoskem jeziku. Tam je bil tudi grof Begouen. urednik franroskega lista »Journal des Debats«. Od naših je govoril Voriiš Viktor v nemškem jeziku. Povedal je. da smo prišli v Ljutomer zato. ker hočemo, da bi se Prekmurje združilo z Jugoslavijo. Prosili smo tudi grofa B^gouena. naj dela v svojem listu propagando 7.a nas, da hočemo biti pod Jugoslavijo. Grof Begouen je vse naše želje zapisal in v francoskih listih razglašal in poudarjal, kar smo mi tam v Ljutomeru povedali in tudi to je nekoliko pomagalo, da se je Prekmurje na mirovni konferenci prisodilo Jugoslaviji. Sli smo potem kot de-putacija v Belgrad s prošnlo, da dobi Prekmurje slovensko upravo. (Glej knjigo: Prekmurje, spisal prof. dr. Matija Slavič 1921. v Ljubljani — stran 101.) v Belgradu smo se okrog zadnjega avgusta srečali z grofom Begouenom. Pogovarjali snto s z njim tudi o komisiji v Ljutomeru. Česti-
tal nam je k uspehu, saj so se naše želje, ki smo mu jih v Ljutomeru izrazili, uresničile.
Zapisal sem za dvajsetletnico resničen dogodek: vsi omenjeni razen dveh še živijo. Delali in trpeli so takrat za idejo Jugoslavije.
Veliko je delal in na skrivaj navduševal ljudstvo še za madžarske vlade |>okoini beltinski župnik g. Kuhar, od katerega je dobil g. dr. Slavič največ informacij o Prekmurju za mirovno konferenco.	Škafar Jožef.
Študentovska Iznajdljivost
Tudi v Novi Mehiki na univerzah imajo šolnine, ki marsikaterem slušatelja hudo tarp. Na univerzi v Portalps se ie zbralo dpvet slušateljev, ki so ustanovili neke vrste dplniško družbo in kupili — kravo. Prvi kapital so zbrali skupaj iz svojih žepov in od dohrih ljudi, naprej je pa Že Slo. Kravo so redili v nekem hlevu blizu univerze. Pri molži so se vrstili. Mleko so prodajali v veži univerzo svojim tovarišem, kar ga je hilo pa več, so ga ponujali tudi po mestu. Na ta način jim je krava razmeroma dovolj hitro povrnila njihov »obratni kapilaU. Ko so kravo prodali, so z izkupičkom plačali šolnine (najbrž niao preveč visoke) in Se nekaj jim je ostalo
KOZO VAM VARUJEM JAZ!
Pekoči sočni žarki pač lahko siiejo na Vašo kožo. toda ne sme.o ji škodovati. Zato uporaljaite mene! Vaša koža bo namreč tedai čudovito lepo
r|ava in ze s
svojo zunan ostjo boste razodevali pravega športni
99
Metliški most"
t—.
»Mi smo negova gospoda — Mi pa negovi kmetičf.« Tako govore nastopajoči v znameniti narodni igri, »metliškem mostu.. Kaj to pomeni? V mostu se je prvotna obredna vsebina kultičnega darovanja prednikom rodu — vojvodom, starešinam (ki so morali čez mosl duhov v onostranski svet), spojila z novejšimi socialnimi motivi, kakor trdi strokovnjak. Igra je namreč dobila primesi v novejši dobi, med fevdalizmom. Zato predstavlja v »metliškem mostu, prvi dvorcd gospodo, ki brani grad in most, drugi dvored pa kmete, ki zahtevajo staro pravdo in napadajo grad. Na mariborskem narodnem festivalu dne 5. in 6. avgusta pa boste videli še mnoge druge prav tako zanimive narodne igre, ki bodo marsikomu pravo odkritje.
700 letnico mirioritskego samostana v Ptuju
združena z vseslovanskim tretjeredniškim kongr som dne 5., 6. in 7. avgusta
Številni odličniki na proslavi Razen obeh slovenskih škofov, kitajskega škofa msgr. Damijana Čenga in šibeniškega ško.fa dr. p. J. Milete in drugih visokih cerkvenih od-ličnikov se_ udeležijo ptujskih jubilejnih slovesnosti tudi trije provincijali frančiškanskh redov: p. dr. Bonaventura Burič, provincijal oo. minoritov,
Velika letalska prireditev v Ljubljani
čelu, dalje razni odličniki iz vojaških in civilnih krogov iz Zagreba, med njimi polkovnik Zivano-vič, polkovnik Pavlovič, predsednik zagrebškega oblastnega odbora Aerokluba g. dr. Šemper s številnimi prijatelji letalstva in uprave Aerokluba Zagreb, itd.
Prav posebno zanimanje bodo na prireditvi vzbujali naši mladi lovci, ki bodo prvič pri nas nastopili pri skupinskih akrobacijah in 6icer na čeških letalih tipa »Avia«. Naši gostje bodo pa tudi g Šaič, znan strokovnjak za skakanje s pa-dobranom, ki bo zato, da demonstrira lepoto skakalnega športa naši publiki, prispel iz Belgrada, dalje g. Vitanovič in Bogdanovič iz Zagreba, ki bodo prav tako sodelovali pri skakanju s pado-brani nad ljubljanskim aerodromom.
Iz vsega navedenega je razvidno, da se letošnja letalska prireditev snuje v posebno velikem stilu, saj obračajo vso pozornost nanjo najvišji krogi v naši državi, ki bodo s svojo osebno prisotnostjo dali prireditvi še poseben povdarek. Za občinstvo ie ljubljanski Aeroklub poskrbel na ta način, da je izposloval 3 posebne vlake, ki bodo vozili s kolodvora Ljubljana do letališča in sicer prvi vlak ob 13,40, drugi vlak ob 14 15 in tretji vlak ob 15 — v nedeljo 6 t. m. istotako so tudi za povratek posebni vlaki in sicer prvi od letali š£a ob 18.30, drugi vlak ob 19 in tretji ob 19.33.
Cena voznine s posebnimi vlaki je sem in tja
din 5.—.
Mesto vstopnic veljajo za poset na aerodromu spominski znaki, ki so p«*v okusne oblike in, ki jih bo vsakdo z veseljem nabavil ne samo zato, da bo lahko prisostvoval prireditvi, temveč, da mu bo znak ostal tudi z« spomin na 20 letnico dela na polju letalstva v Sloveniji. Cena znakom, ki omogočajo pristop na letaliče v soboto in nedeljo k vsem prireditvam ie din 5.—.
Pasažirski poleti prično v soboto ob 15 in bodo trajali do noči, nato v nedeljo ob 8 zjutraj do 12 in ako bo na programu ostalo kaj časa, tudi potem v nedeljo zvečer.
Segajte po vstopnicah, ki vam omogočajo letenje za 10 din za člane in 20 din za nečlane v športnih letalih in 40 din za član« in nečlane v potniških letalih nad mestom Ljubljano.
Velikim letalskim prireditvam v Ljubljani bo prisostvoval tudi Nj. kralj. Visočanstvo knez namestnik Pavle, ki je poklonil za zmagovalca prehodni pokal.
Za letalske tekme vlada v vsej državi veliko zanimanje. Aeroklubi, ki so prijavili svojo udeležbo, že pridno trenirajo in tako čujemo, da so ttkmovalci iz Belgrada že preleteli v svrho pregleda in spoznavanja terena celotno pot, ki so si jo izbrali ze tekmo, prav tako pa tudi zagrebška pilotka gdč. Malanovič pridno leta na progi, ki si jo je določila za 6oboto in nedeljo.
Končna razvrstitev tekmovalcev je sledeča:
Startno št. 1 ima Sarajevčan g. Simič, ki si je izbral za 6voje šolske letalo 628 km dolgo progo.
Startno št. 2 ima gdč. Matonovič, ki bo letela na 782 km dolgi progi.
Startno št. 3 ima g Farbak, ki leti na šolskem letalu na progi, dolgi 805 km.
Startno št. 4 ima g. Helenv. ki leti na angleškem športnem letalu 1621 km dolgi progi.
Startno št. 5 ima g. dr. Rape, ki leti na športnem letalu domače konstrukcije in amaterske izdelave na 1509 km dolgi progi.
Startno št. 6 ima g. Perdan, Ljubljančan, ki leti na šolskem letalu na 802 km dolgi progi.
Startno št. 7 ima Belgrajčan g. Depolo, ki leti na šolskem letalu na 738 km dolgi progi.
Startno št. 8 ima g Drakulovič, leti na športnem letalu na progi, dolgi 918 km.
Startno št. 9 ima g. Milenkovič, ki leti na Športnem letalu na 1165 km dolgi progi.
Startno št. 10 ima g. Anastasijevič, leti na športnem letalu na 1175 km dolgi progi.
Startno št. 11 ima Bojovič. ki leti na športnem letalu na progi, dolgi 1351 km.
Poleg nagrade kneza namestnika je poklonil za nagrada zmagovalcem minister vojs-ke krono-meter, prav tako povelinik letalskega plovstva, ki pride že danes v Ljubljano in bo osebno prisostvoval ljubljanskim tekmam. Pri tej priliki naj omenimo, da bo poleg že navedenih prispelo v Ljubljano k letalskim prireditvam veliko število naših odličnih letalskih strokovnjakov iz štaba letalske voiske in osrednje uprave kraljev, jugoslov. Aerokiuba z g. inž. 'ladijcm Sondermayerjem na
p. dr. Gracijan Heric, provincijal oo. frančiškanov in p. Linus Prah, provincijal gg. kapucinov. Številno so zastopane tudi posamezne samostanske družine iz vseh krajev Jugoslavije.
Hrana in prenočišča
Vsi, ki sle že v naprej naročili hrano in prenočišče, dobite v Ptuju nakaznice za hrano in prenočišče in ime gostilne v pisarni pri glavnem vhodu v samostan.
Zdravniška služba
Ambulanca, ki bo nudila zdravniško pomoč, se nahaja v Gasilskem domu nasproti samostanskega dvorišča. Vsak, ki bo potreboval zdravniško pomoč, naj se javi v tej ambulanci.
Vstopnice
Preskrbite si pravočasno vstopnice! Dobite jih v Cirilovi knjigarni in v Minoritskem samostanu. Cena vstopnicam za slavnostno igro «Kuga« (v soboto ob 8. v nedeljo ob 6 zvečer): sedeži po din 10. 15. 20; stojišča po 2 din z izkaznico. Vstopnice za pevski koncert (ob 3 popoldne): sedeži 10 din, stojišča 2 din z izkaznico Cena vstopnici za veliki ognjemet ob Dravi (v nedeljo ob 8 zvečer): 2 din in izkaznica.
Salezijanska godba
Nocoi pride iz Radne salezijanska godba, ki je že povsod žela najodhčnejše uspehe in bo sodelovala tudi pri naših slovesnostih v Ptuju.
Bomba eksplodirala pod filmsko ladjo
Nemško filmsko podjetje »Tobis« je začelo snemati film pod naslovom »Zadnji poziv«. Vsebina filmu so drzne vožnje parnika »Konigin Luise« po ustju Temze tik pred Londonom, kier je v naglici v pomožno križarko spremenjeni izletniški parnik sredi vsega prometa v noreli in megli [»lagal mine. Angleške vojne ladje so ga spazile in pobile v morje. Posadko je potegnila iz morja angleška križarka Amphionr. kjer pa kljub ostremu zasliševanju nihče od prizadetih ni hotel povedati, kje so tnine položene, dokler ni tudi »Am|)hioni' zadel na mino in z angleško in nemško [Kisadko vred izginil na dno.
Pri filmu sodelujejo najboljši nemški igralci, kot Emil Jannigns, VVerner Krauss, .losef Sielier, režira ga pa M. W. Kimmich; sodelujejo pa tudi večje enote nemške vojne mornarice. Snemanja so bila v Vzhodnem morju v višini Swinemunde, kjer se je pripetila večia nesreča, ki je za dalje časa vse delo ustavila. Poleg parnika »Reiher«, ki v filmu igra vlogo parnika »Kiinigin Luise« in je tudi izdelan točno po istem načrtu, ie eksplodirala bomba, ki mu je v boku pod vodno gladino napravila veliko odprtino. Poškodovani parnik, na katerem je bila vsa zgoraj imenovana filmska ekspedicija in še več drugih sodelavcev, se je takoj nagnil na stran, ranjen pa k sreči ni bil nihče. Le z največjimi napori se je posrečilo luknjo v boku poškodovanega parnika zamašiti, da voda ni še naprej vdirala v spodnje prostore. Ker pa nevarnost s tem še ni bila odpravljena, so vse sodelujoče prevzeli rešilni čolni in jih odpeljali na križarke. In kol pred 25 leti je tudi tukaj glavno vlogo rešitelja igrala Šolska topniška ladja -Bremsec, ki je v filmu angleški »Ampliion«'. — Dogodek se je v resnici odigral 5. avgusta 1911.
Slovenj Gradec
Smrt na cesti. 79 letni kočar Jeromel Franc, p. d. 1'ašič z Dobrove obč. Šmartno, se je odpravil 1. t. m peš k Sv. Križu nad Dravogradom. Med pol jo je beračil Okrog pol 9 zvečer je dospel do Triierja v Legnu. Tu je hotel po stopnicah v hišo. Toda zaradi slabosti ni mogel naprej, temveč se je zvalil na cesto Ljudje so ga spravili malo dalje ob kraj ceste na travo, od koder se je zopet zvalil iia cesto, kar se je nekajkrat ponovilo. Tako je ležal tam do približno 10 ponoči. Okrog pol 11 ponoči pa so ga našli nasproti tovarne meril ob robu ceste mrtvega, dočim je palica ležala na cesti. Zdravnik je ugotovil, da je reveža zadela kap.
Trgovski dom Stermecki v Celju
Požar v tekstilnici v Otiškem vrhu
Slovenj Gradec, 4. avgusta.
Snoči okrog pol 10 je izbruhnil požar v sušilnici tekstilne tovarne Ornig A Mitrovič v Oliškem vrhu. Sušilnica se nnhaja v pritličnih odnosno kletnih prostorih zraven kurilnice. Skupina delavcev, ki je nehala delati ob 9 zvečer, se je že razšla na domove, dočim je druga nočna skupina prihajala na delo. Naenkrat jt začel prihajati v druge, zraven in nad sušilnico se nahajajoče prostore hud smrad in dim. Takoj je bilo jasno, da nekje, najbrž pa v sušilnici, gori. V sušilnici pa v tem času ni bilo nikogar Bilo pa je v sušilnici prerej blaga, volne, ki se je sušila. Volna odnosno predivo se najprej barva, nato gre v sušilnico in nalo se šele da v tkalnico V sušilnici je pa velika vročina 70 do 80 stopini, to pa zalo, da se barvana roba hitro suši Sklepa se. da je prišel ogenj iz kurilnice ali pa se je vnelo predivo zaradi velike vročine, odnosno od segretih osi pri strojih. Požar se je hitro razširil po vsej sušilnici in zraven se nahajajočem skladišču. Siril se je smrad, vsi prostori pa so bili v gostem dimu. razvijala se jp silna vročina, da so popokale Sipe. Najprej so pričeli gasiti s tovarniško brizgalno in >Minimaks<
aparati, tovarniška sirena je začela tuliti. Takoj so prihiteli nazaj na pomoč delavci, ki so ob 9 nehali delali, požarne hrambe iz Dravograda, Črneč, St. .lanža Solastnik tovarne g. Mitrovič pa se je odpeljal v Slovenj Gradec po požarno brani bo, ki je ob pol 11 zvpčer odbrzela s svojim avtomobilom in molorko na kraj nesreče. Tej se je pridružila tudi požarna bramba iz Starega trga. Vse te požarne hrambe in tovarniško delavstvo so od vseh strani napeljali skozi okna in vrata svoje revi. da je voda od vseh krajev brizgala v og*o-žene prostore, ter lako lokalizirali požar samo na spodnje lokalp V notranjščini je bil tako gost gim in plin da «o se morali gasilci poslužiti plinskih mask Okrog 12 ponoči jc bil ogenj pogašen in nevarnost odstranjena.
81^'T "" . ....... irHl ■ ""'i m...... n,Mi1' (lUlJtlfli,. .'f'-, ,	•	,-mv ^
JEGL1CEV AKADEMSKI DOM BO SPOME N1K POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIK1 VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET. JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN
ae novice
Koledar
Sobota, 5. avgusta: Marija Snežnica. Ožbalt, kralj. Nedelja, 6. avgusta: 10. pobink. nedelja. Gospodovo spremenjenje Sikst II.
Novi grobovi
■f- V Ljubljani ie mirno v Gospodu zaspal Anton B r e c e 1 j n i k , strojevodja drž. železnic. Zapušča pet nepreskrbljenih otrok in ženo, ki hudo žalujejo za skrbnim očetom in dobrim možem. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz hiše žalosti Velika čolnarska ulica na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
= Poroka. V planinski kapelici »Murka« pod Stolom se je v četrtek poročil naš mladi pesnik in pisatelj Ivan Campa z gospodično Melito Čučkovo iz Ljubljane. Poročil ju je župnik in pisatelj F. S. Finžgar. Za priči sta bila pisatelj dr. Bogomir Magajna in pesnik Šali Severin. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova.
Obtičite
8. Mariborski teden
od 5. do 13. avgusta 1939
Polovična voznina na že-
____leznicah od 1. — 17. avg.
Velika gospodarska in kulturna revija
Industrija t Trgovina I Obrt I Kmetijstvo | V olik n tekstilna razstava | TujBko-prometna razstava 1 Oostlnstvo I Vinska po-■kuSnJa I Razstava narodnih vezenin i Narodopisne razstave I Jubilejna gledališka razstava I Kkautska razstava I Razstava malih živali I Številne specialne razstave I Koncertno ln gledališke prireditve I Športne prireditve I Veseličnl park na razstavišču Itd.
3.— 6. avgusta festival slovenskih narod. obltajav
—	Ban dr. Natlačen v škofjeloškem okraju.
Dne 2. avg. je g. ban. dr. Natlačen v spremstvu škofjeloškega načelnika okr. cestnega odbora g. Ziherla pregledal banovinske ceste in cestna dela v škofjeloškem okraju, to je v Selški in Poljanski dolini. Zanimal se je med drugim za osuševalna dela Blat na Trati v Poljanski dolini, kakor tudi za znižanje klanca in obnovitev manjšega kame-nitnega mosta na Logu. Predvsem pa se je zanimal za delo železnobetonskega mostu v Dolenji vasi, čigar začetna dela je pravkar pričela Družba zidarskih mojstrov v Ljubljani, in za podaljšavo banovinske ceste od Sorice proti Bohinju, pri čemer je obljubil, da se bo v prihodnjem letu omočila zveza z vasmi Sp. in /gor. Danje, s čimer se bo ustreglo želji in še bolj potrebi domačinov. Ilkrati se jc zanimal za socialno vprašanje občine Železniki in Sorica in taniošnjih domačinov, ki so zaposleni predvsem na tej cesti pri delu. Glede ceste v Selški dolini sc je zelo pohvalno izrazil, češ da je večletno temeljito valjanje rodilo viden uspeh kljub ogromnemu prometu z živalsko vprego in tovornimi avtomobili. Treba je le še na več mestih napravili razne poprave /aradi preglednosti ceste. Ogledal si je končno tudi pred kratkim otvorjeni in blagoslovljeni Dom jezuitov na Visokem v Poljanski dolini, ki je sprejel že v letošnji sezoni nad 30 kongreganistov na počitnice. G. fianu se zahvaljujemo za vidno zanimanje in naklonjenost pri delih v škofjeloškem okraju in ga prosimo, naj ostane tudi v bodoče tako naklonjen, kajti edina odpomoč socialni bedi sloni na tem, da se brezposelnost omili z javnimi deli.
—	Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru. V nedeljo, dne 13. avgusta se bodo na Cvenu pri Ljutomeru vršile jesenske kasaške in galopske dirke. Jugoslovanski derbi pa se bo vršil na praznik, dne 15. avgusta. Začetek vsakokrat ob pol treh popoldne. Letošnje dirke bodo največje, kar se jih je doslej vršilo na Cvenu. Prijavljeni so konji iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane, Maribora in iz dunavske banovine. Vabimo, prijatelje konjskega športa, da se teh dirk v velikem številu udeležijo.
— Planinski tabor priredi Slovensko planinsko društvo letos na Plešiveu pri Slovenjgradru. Planinski tabori so vsakoletne manifestacije planincev; letošnja na Plešiveu je izredno važna zaradi tega, ker leži ta gora na naši meji proti
JCaj plavite?
čeprav je kotifek naie zemlje zelo izpostavljen erropskim vetrovom, vendar ie — hvala Bogu — iivimo v precejšnjem mirti. Večini Slovencev ie ni bilo dano, da bi na lastne oti videli revolucijo ali državljansko vojno ali kaj takega na lastni koti skuiali. 7.ato si ne moremo misliti, da bi kak Slovenec mogel moriti, cerkve podirati, razbijati svetniike kipe ali kaj podobnega. To se more zgoditi le nekje dalei, v neki brrzimenski deželi, to more pofenjali le nek daljni brezimen-ski narod, mi pa beremo in se zgražamo, morda celo vzdihnemo: »Bog bodi zahvaljen, da nismo taki kot n. pr. Spanci, Busi...<
Včeraj ste pa poročali o bogoskrunskem vlomu v prijazno cerkvico sv. Simna in Juda na Sp. Brniku v cerkljanski Jari na Gorenjskem. To-lovaj — morda tudi tolovaji — je ponofi vdrl v cerkev, ne da bi se obogatil z zlatimi cerkvenimi posodami, ne da bi izpraznil cerkvene nabiralnike _ vsega lega v taki podeželski cerkvici ni — ampak samo zato, da je vse po zakristiji raz-metal, da je napravil razdejanje po oltarju, da je razbil vrata tabernaklja, da je maini plaič obesil čez spomenik na pokopališču. Edini kelih. ki ga je dobil v zakristiji, je pustil pri miru, niti tega ni odnesel. Torej vse samo zalo, da je pokazal svoje sovraitvo do Boga. Tega ni storil kak ipanski komunist ali ruski holjievik, to bogo-skrunsko delo je opravil človek naie besede, naie krvi. Ali sedaj ie veste, kaj je državljanska vojna P Takole: Tolovaji prihrume podnevi in hočejo opraviti svoj divji posel. Brničani jih opazijo in jim ne puste. Tolovaji se oborože, Brnifani tudi, tolovaji hijejo po oltarju, po tabcrnaklju, Brničani po tolovajih, tolovaji po vseh, ki Boga hranijo ... to je državljanska vojna v rasi. nekoliko naprej je fara, dežela, pokrajina itd. Samo iz noči v dan je treba prenesti tak bogoskrunski vlom, pa bi drugi narodi brali o nas, kar mi že toliko let o drugih. Is noči v dan pa je zelo daleč ali pa tudi nič.
Hotel sem pa reči samo to, da smo tud\ Slovenci zmožni takih zločinov, nad kakrinimt se morda vrevet brezbrižno zgražamo že toliko let.
Koroški. Iz Ljubljane bo vozil poseben avtohu.* in sicer v soboto, dne 2. septembra t. 1. ob 14.30 izpred evangelske cerkve do vznožja 1'lešivca (do suhadola), kamor prispe okrog 18. ure. Odtod do koče je ca. dve in |K>1 uri. V nedeljo ob 9 je maša, nalo slovensko planinsko zborovanje, popoldne planinska zabava. Avtobus se vrne od Suhadola v nedeljo ob 19 ter prispe v Ljubljano okrog 22. Planinci se naj udeležijo navedene planinske proslavo v čim večjem številu. Vozovnice za avtobus si čimpreje nabavite v društveni pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1.
—	Združenje šolskih nadzornikov. Spomladi se je ustanovila v Belgradu organizacija šolskih nadzornikov za vso Jugoslavijo s posebno sekcijo v vsaki banovini. Glede na to se je organizirala že tudi sekcija za dravsko banovino, katere pravila so bila od pristojnih oblasti potrjena in je že tudi začela poslovati. Za predsednika naše sekcije je bil izvoljen Fr. Erjavek, v odboru so pa še Fr. Drnovšek, podpredsednik; V. Rupret, tajnik; B. Grad, blagajnik, ter odborniki Arigler, Cepuder in Peterlin; nadzorstveni odbor pa tvorijo Potočnik, Petje in Pestevšek.
—	Za 46 din v Maribor! V nedeljo, dne 6. t. m. izlet iz Ljubljane na festival narodnih običajev v Mariboru. V tej ccni so vračunane vožnja iz Ljubljane v Maribor in nazaj, sedež na festivalu narodnih običajev, spored festivala, vstopnina na Mariborski teden in železniška legitimacija. Zato se poslužite vsi te ugodne prilike za obisk Maribora in njegove lepe okolice! Odhod iz Ljubljane v nedeljo ob 5.30 zjutraj. Vrnitev v Ljubljano istega dne zvečer. Udobno potovanje v AAaribor zagotovljeno! Vse informacije daje in prijave za izlet sprejema Putnik.
—	Društvena potovanja: Na splošno željo ponovimo potovanje v Dolomite od 26. do 30. avgusta; od 13. do 14. avgusta potovanje na Grossglockner; od 13. do 15. avgusta Sušak, Crikvenica, Plitvička jezera; od 13. do 15. avgusta Benetke, Padova; od 13. do 15. avgusta Gorica, Trst. — Organizacija izletov in prijave: Potovalna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulira, tel. 22-50.
—	Gospodje! Za vroče dni si kupite poletno srajco, ki jo dobite v prvovrstni kvaliteti po reklamnih cenah od 32 din naprej pri F. I. Gorifar, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
—	Pri laprtju. motnjah, t prebavi vzemite zjutra, še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Fotografiranje na prireditvah mariborskega festivala dne 5. in 6. avgusta je iz prostorov 73 občinstvo dovoljeno, ne bo pa smelo motiti gledalcev. Vstop v areno in dohode za časa vaj in prireditev bo dovoljen le proti reverzu s posebno legitimacijo, ki jo dobe interesenti v tehnični pisarni Putnika v Mariboru. Reditelji bodo odstranili iz arene in dohodov vse osebe brez navedenih legitimacij. — Tehnično vodstvo MF.
—	Velike konjske in kolesarske dirke na krškem polju bodo dne 6. avgusta ob 15. Zanimanje za te dirke je zelo veliko. Priglasilo se je že mnogo dirkalnih konj iz naše banovine kakor tudi iz Zagreba, Karlovca in Dugega sela.
—	Samo do nedelje je ie čas prijave za izlete v Trst iii Gorico, Milano in Benetke, ki jih priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani. Prijave sprejemajo vse biljetarne Putnika.
—	Priprava za pot dela velike skrbi, ker mora biti med potovanjem in po prihodu na poletne počitnice po možnosti vse pri rokah, ne da bi bili kovčegi preveč natrpani. Družba Odol je izdelala posebno steklenico za potovanje, ki se danes že dobi v vseh strokovnih trgovinah. Nabavite si Odol steklnico za pot za 12 din, pa se boste tudi Vi zavarovali proti infekciji potovanja.
—	Kurja očesa in otiščanci se ne tvorijo, ako uporabljate za nego nog SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Zveza planinskih društev kraljevina Jugoslavije bo imela svoi letošnji redni kongres v Nišu in sicer dne 8. in 9. septembra t. I. Dnevni red: Poročilo predsednika, poročilo o delu Zveze in v Zvezi včlanjenih planinskih društev, obračun za leto 1939, poročilo nadzornega odbora, proračun za leto 1939, referat »zimska alpinistika« je prevzelo Slovensko planginsko društvo, o "zaščiti prirode« poroča delegat Hrvatskega planin-
I skega društva; izprememba pravil Zveze, volitve nove uprave Zveze, samostojni predlogi, ki morajo predloženi do 25. avgusta t. I., in raznoterosti. Po kongresu bodo izleti v okolici Niša, na kar že sedaj opozorimo planince. Podrobne informacije dobite v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1.
—	Iz Legije koroških borcev. V letošnjem letu, ko praznujemo dvajseto obletnico, odkar se je naše članstvo borilo za svojo domovino, se je v številnih krajih ustanovilo že več krajevnih organizacij, katerim se pridružijo v nedeljo, dne 6. avgusta nadaljnje tri organizirane postojanke. — V Raihrnhurgu bo ustanovni občni zbor oh 8 zjutraj. Zboru, ki bo v gostilniških prostorih »Pod lipo«, naj prisostvujejo vsi bivši borci iz Rajhen-burga in okolice. Tovariši bivši borci iz Koprivnice. Podsrede ter okolice naj se zbero ob 10 v Koprivnici pri tov. inž. poročniku Danku, kjer se bo ta dan ustanovila druga krajevna postojanka Legije. Vsi nekdanji borci, prijavljeni in tndi še neorganizirani iz Kozjega in okolice pa pridite ob 10 dopoldne v občinsko posvetovalnico, kjer si boste ustanovili tretjo postojanko v enem dnevu. Vsem trem ustanovnim zborom ho prisostvoval tudi zastopnik glavnega odbora iz Ljubljane, ki vam bo poročal o delu društva ter o potrebi, da skupno manifestiramo svoj voljo po izpolnitvi danih obljub.
—	Pri sončenju n porabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj DROGERIJA GREG0RIC, Ljubljana, Prešernova 5.
—	Izpred malega senata. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bil včeraj obsojen delomržni potepuh Ivan Orehck na 4 mesece in 10 dni strogega zapora, ker je 10. julija v Krtini pri Domžalah ukradel posestniku Janezu Zupanu 12 din denarja in se je dolgo časa oikrog potepal. Orchek je bil zaradi tatvine že 12 krat kaznovan. — Neki France P. po poklicu krojač, ie že zgodaj zašel na kriva pota. Star je komaj 22 let in je imel že dostikrat opravka s kriminalom Junija je ukradel na dveh stanovanjih kompletni moški obleki v skupni vrednosti 3150 din in nekje drugod srebrno dozo in 10 din gotovine. Obsojen je bil zaradi teh tavin na 9 mcsecev strogega zapora P. je še kot šalarček rad kradel po vrtovih razne rože in jih nalo prodajal na Vodnikovem trgu. Bii te že tudi v poboijševainici, a ga niso mogli spraviti na pošteno pot življenja.
po CUi&CMC
■t**
*	Velika javna dela v Dalmaciji. Včerajšnji zagrebški listi objavljajo izjavo gradbenega ministra dr. Kreka o javnih delih v Dalmaciji, ki jo je dal časnikarjem ob priliki svojega bivanja v Splitu. Minister dr. Krek smatra, da je eden glavnih gospodarskih problemov primorske in drinske banovine zgraditev ceste Split—Tomislavgrad—Konjic— Ivanplanina—Sarajevo. Za graditev te ceste je že zagotovljenih 40 milijonov dinarjev, oslali potrebni krediti pa bodo pravočasno preskrbljeni. Prav tako bodo pospešena dela pri rekonstrukciji državne ceste Konjic—Mostar—Melkovič, za kar je tudi zagotovljenih 40 milijonov dinarjev. Nadalje je odobren šestletni načrt, ki obsega osuševanje nekaterih polj, med drugim Imotsko-hekijskega polja, Sinjskega polja, Livanjskega polja in Bu-škega blata. Minister dr. Krek je nadalje omenil nedavno odobrene kredite za preskrbo suhih krajev z vodo. Za to je odobrenih 50 milijonov dinarjev, od česar je odobren za primorsko banovino največji kredit v iznosu 7 in pol milijona dinarjev.
*	Dva otroka zastrupljena i alkoholom. Pred nekaj dnevi je v Zagrebu umrl petletni Josip Ce-sarec, ki so mu odrasli ljudje dali pili toliko žganja, da se je zastrupil z alkoholom. Predvčerajšnjim pa so pripeljali ob štirih zjutraj v bolnišnico 13 letnega Ivico Navijaliča, ki je prav tako bil zastrupljen z alkoholom. Deček je bil ponoči v družbi s svojimi starejšimi brati in materjo ter se je tako napil, da je naenkrat padel pod mizo, iz ust pa mu je začela iti pena. Dečkovo stanje je precej nevarno. Policija vodi preiskavo.
*	Malarija v Koprivnici. Po zadnji veliki povodnji se je pričela v Koprivnici in okolici naglo širiti malarija, za katero je doslej obolelo že nad 500 oseb. Poverjeništvo Gospodarske sloge je naprosilo osrednji odbor Sloge, da takoj pošlje 2000 tablet kinina, ki se bo brezplačno razdelil med siromašne bolnike.
*	Prva domača lokomotiva bo stopila v promet. Predvčerajšnjim je prispela v Novi Sad prva lokomotiva, ki je bila zgrajena v tovarni vagonov in lokomotiv v Slavonskem Brodu. Lokomotiva, ki razvije največjo brzino 80 kilometrov na uro, bo obratovala na progi Novi Sad—Selita—Subotira. V nekaj dneh ho tovarna dovršila še dve lokomotivi, ki bosta vozili na progah Novi Sad— Som-bor in Novi Sad—Tomaševac.
*	Niiv kolodvor na Sušaku. Te dni bodo pričeli na Sušaku graditi novo kolodvorsko poslopje. Novo poslopje bo stal na mestu, kjer stoji zdaj Putnikova prodajalna kart. To hišo bodo podrli. Zidanje novega kolodvora bo trajalo 15 mesecev in bo veljalo okrog tri milijone dinarjev.
*	Zaklenil se je t hišo in jo zažgal. Strahovit samoumor, združen z maščevanjem, je napravil nekoč izvrsten in daleč okrog znani mizarski mojster Franjo Jost iz Šarengrada pri Vukovarju. Pred letom dni mu je umrla žena in ker je hudo trpel zaradi revmatizma, se je s kmetom Ivanom •lakobovcem pogodil tako, da mu je odstopil svojo hišo z vsem pohištvom, sam pa si je izgovoril dosmrtno vzdrževanje. V zadnjem času pa so med njima nastali hudi prepiri, zaradi katerih se je l>olni starec odločil za strašno dejanje. Ko je v nedeljo popoldne Jakobovac s svojo ženo odšel zdoma, je stari Jost zaklenil vsa vrata znotraj, zaprl vsa okna in odšel na podstrešje, kjer je zažgal hišo. Gasilci, ki so prihiteli gasit, so hišo v glavnem sicer rešili, na podstrešju pa so našli zogljenelo starčevo truplo.
*	Po 24 letih je zmagalo domnfožje. V neki vasi v okolici Vinkoveev v Slavoniji Živi že od leta 1915 Rus Sidorov, ki je tega leta padel v avstrijsko ujetništvo, po vojni pa se ni vrnil v Rusijo, ampak se naselil v Jugoslaviji. Tu se je oženil in ima zdaj že štiri otroke. Čeprav se mu je pri nas prav dobro godilo, se je vendar v njem z vso silo prebudilo domotožje. Po dolgotrajnih
Ljubljana, 5. avgusta
Radio Ljubljana
Sobota, 5. avgusta: 12 Plošče za ploščo brž
zavrtimo, napeve vesele v venček spojimo! — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Ploščo za ploščo brž zavrtimo, napeve vesele v venček spojimo! — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Sel-ma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson j>opo*oval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih, b) Ga-šperček v novih dogodivščinah (Zvočna lutkovna igra). — 17.50 Pregled sporeda — 18 Prenog pro-menadnega koncerta iz Rogaške Slatine — 18.40 Pogovori e poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirig.: D. M. Sijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Fantje na vasi.
Drugi program)
Sobota. 5. avgusta: Belgrad: 20 Žetveni praznik. — Zagreb: 20 Klavir — 20.30 Dueti — 21 Orkestralni koncert. — Praga: 20 Pisan večer. — Sofija: 19.30 Simfonični koncert. — Varšava: 19.20 Izseljenska oddaia. — Budimpešta: 19.25 Vojaška godba — 20.20 Igra — 22 Orkestralni koncert — 23 Ciganski orkester. — Trst-Milan: 21 Opera »Težko življenje«. — Itim Bari: 21 Igra — 22.30 Violina. — Florenca: 21.50 Dunajski valčki. —• Konigsherg: 19 Verdijeva opera »Falstaff«. — Franklurt: 20.15 Simfonični in zdraviliški koncert. — Strasbourg: 20.45 Orkestralni koncert.
Cerkvena glasba
Cerkev sv. Jožefa. Jutri bo slovesno praznovanje sv. Ignacija, ustanovitelja D. J. Ob 8 slovesna sv .maša, med katero se izvaja: Missa so-lemnis z orkestrom, zložil dr. A. Faist. Graduale: Speciosus forma recit; nato: Justus ut palma flo-rebit, zložil A. Foerster. Po ofert. Confitebuntur coeli, zložil G. VVesselak. Po maši: »Sv. Ignacij, ti ljubljenec božji, zložil A. Mav.
Rokodelski oder
V nedeljo, 6. avgusta uprizori na vrfu Roko-deskega doma šalo v 3 dejanjih: Navaden človek, spisal Br. Gj. Nušič. Ob neugodnem vremenu bo predstava v dvorani. Cene vstopnicam: sedeži 10, 8 in 6 din; stojišča 3 din. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10—12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni na Komenskega ulici 12-1.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyr-ševa cesta 62, telef. št. 27-29.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selenburgova 7.
Poizvedovanja
Izgubila sem zlalo zapestno damsko urico od bolnišnice do pokopališča in v Zeleno jamo. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v Bezen-škovi ulici 38 v Zeleni jami.
prizadevanjih se mu je posrečilo dobiti potni list za potovanje v Rusijo. Te dni bo s svojo družino odpotoval v svojo domovino.
* Avtobusna proga Ljubljana—Banja Luka— Sarajevo. Avtobusno podjetje »Ljubljana Express< je uvedlo avtobusni promet na progi Ljubljana — Banja Luka—Sarajevo. V četrtek zjutraj je prispel v Banja Luko prvi avtobus iz Slovenije.
II. JUGOSLOVANSKI
GASILSKI KONGRES
^ V LJUBLJANI, OD 13. do 15. AVGUSTA 1939
Trgovce prosimo, naj tudi ob priliki gasilskega kongresa okrase svoje izložbe, jih opremijo dnevu primerno in tako prispevajo k slavnostnemu razpoloženju množic in sijaju naše lepe Ljubljane. Lepa opremljene izložbe so najučinkovitejša reklama za trgovce.
Na praznik, v torek 15. avgusta, ob 10 bo «v, maša na Kongresnem trgu, ki jo bo opravil prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman in bo imel tudi cerkveni govor, na kar posebej opozarjamo.
Kupujte srečke gasilske efektne loterije) Kdor želi razpečavati srečke proti primerni proviziji, naj sc zglasi v Kongresni pisarni Gasilske zajed-nicc, v hiši Gospodarske zveze, Tyrševa cesta 29-11. Kr asni in dragoceni dobitki bodo v korist vsem številnim srečnežem, prav gotovo pa gasilstvu! Žrebanje bo v sredo 16. avgusta. Kupujte torej gasilske srečke!
Opozarjamo znova, da «e bodo vršile tekme v nedeljo, 13. avgusta, nepretrgoma ve« dan in sicer od 8 zjutraj do 6 zvečer. Dopoldne bodo tekme posameznikov, popoldne pa tekme rojev.
Stanovanjski odsek za gasilski kongres znova vljudno prosi vse. ki imajo za prenočišče udeležencev kongresa kako sobo ali posteljo, naj to takoj prijavi Kongresni pisarni Gasilske zajednice Tyreva cesta 29-11. Število tujcev prenočevalcev bo ob tem kongresu znatno večje, kakor doslej ob takih prilikah.
Srečke gasilske efektne loterije bodo kmalu razprodane. Zato pohitite z nakupom srečk! Žrebanje bo 16 t. m. in rezultat žrebanja bo objavljen tudi v dnevnem časopisju.
Prehranjevalni odsek more jamčiti za prehrano le onim edinicam in skupinam, katere nakažejo z naročilom tudi odgovarjajoči znesek. V Ljubljani se dobi za dnevno 15 din dobra in izdatna hrana. Zajtrk 2—3 din, koeilo: juha, meso. dve prikuhi 6—7 din; večerja: golaž, vampi ali kaj podobnega e prikuho 5 din; sicer pa po ceniku. Ljubljanski gostilničarji in javne kuhinje bodo udeležence kongresa z že priznano gostoljubnostjo sprejeli in jih postregli. Tudi na etadionti samem bo za okrepčila v zadostni meri preskrbljeno.
Nekatere spremembe sporeda. Bitno ostane spored kongresa v dneh 13., 14. in 15. avgusta nespremenjen. le r nekaterih točkah so bili potrebni popravki. Tako bodo n. pr. tekme na Stadionu v nedeljo ve« dan, ne glede na drugotne kongresne prireditve. Tekme bodo za posameznike dopoldne, za roje pa popoldne. Ko«ilo. kjer je na sporedu, bo ob 13, in ne, kakor je bilo ponekod objavljeno s tiskovno pomoto, šele ob 18. — Nastop gasilcev na Stadionu bo 15. avgueta ob 15 s iem-Se dokončnim sporedom: 1. Pozdrav državni zastavi. 2. Proste vaje članov, 3. Razdelitev
daril tn diplom tekmovalcem. 4. Nastop gostov, 5. Nastop posameznih gasilskih žup. 6. Samari-janska alegorija (izvaja gasilska župa Ljubljana — mesto • sodelovanjem društva Rdečega križa). 7. Proste vaje naraščajnikov. 8. Rajalni pohod članstva. 9. Orodna vaja župe Ljubljana — mesta.
Narodne noše, to znova povdarjamo, bodo tudi na gasilskem kongresu imele odiiCno mesto, to pa tembolj, ker so se nam prijavile narodne noše iz vseh krajev naše lepe domovine. Slikovite narodne noše bodo znatno pripomogle k lepoti in sijaju gasilske kongresne slavnosti.
Četrtinska voznina velja za udeležence Gasilskega kongresa, če ee izkažejo s kongresno knjižico in c člansko legitimacijo. Za članstvo pa sc je treba prijaviti gasilski četi svojega okoliša, ki bo izdala legitimacijo, za katero pa ni treba slike.
Kako veliko zanimanje za Gasilski kongres
je v južnih krajih naše države, naj omenimo le, da se je iz Prizrena prijavilo 51 udeležencev, iz Velesa 28, iz Djakovice 34, iz Tuzle 48 idt. itd.
Prodajni prostori za Gasilski kongres bodo na Stadionu in ne zunaj Stadiona, kakor je bilo pomotoma objavlieno. Številni kongresi mednarodnega značaja na reprezentančnem Stadionu nujno zahtevajo enotno obliko prodajnih lop. Načrt enotnega prenosljivega paviljona je vsakemu interesentu v pisarni za oddajo prostorov na razpolago. Taki prenosljivi paviljoni se bodo lahko uporabljali ob vseh podobnih prilikih. Te prodajne lope morajo biti bogato okrašene s amrei-jem. — Enotno mara biti rešeno tudi vprašanje obleke prodajalcev jestvin in pijač: moški bel predpasnik, ženske črno haljo z belo oglavnico. — Pravico do prodate na Stadionu bodo imeli le najemniki prostorov, ki bodo postavili na Stadionu predpisane prodajne lope. — Pisarna za oddajo prostorov je odprta dnevna od 19 do 20 V veži Gospodarske zveze, Tyrševa cesta 29, desno, pritličje.
Opozarjamo vse na velik ognjemet, ki bo ob
času kongresa in sicer v ponedeljek 14. avgusta ob 21 zvečer na Stadionu. Spored ognjemeta je tako pester in tako velikega obf^ga, da ga do sedaj v Liubljani še ni bilo. Videli bomo velik gasilski grb v velikosti 30 m8, dalje 9 m visokega «v. Floriiana. sliko N|. kr. Visočanstva kraljeviča Tomislava. pokrovitelja kongresa, 20 m širok in 10 m visok vodopad, poleg tega pa bo še med v«ako sliko odmor izpolnjen s tisoč in tisoč raket, bomb, eiren itd. Tako pester spored bo prav gotovo privabil občinstvo, ter že danes opozarjamo vse, da si pravočasno nabavijo vstopnice proti malenkostni odškodnini.
»UBI1ANA
K voznemu redu za leto 1940-1941
Ljubljana, 4. avgusta.
Ljubljansko železniško ravnateljstvo je sklicalo v petek dopoldne anketo, ki naj bi razpravljala predloge in želje za novi vozni red za leto 1940-1941. Na anketo je poslalo veliko število prizadetih organizacij in oblasti pismene predloge, sestanka pa so se udeležili za bansko upravo in banovinski turistični svet banski svetnik Vinko Borštner, za Zbornico za TOI generalni tajnik Ivan Mohorif, za Zvezo za tujski promet v Ljubljani in za »Putnika« ravnatelj dr. 2iiek, za mariborsko Tujskoprometno zvezo in »Putnika« Hugo Weiss, za SPD Ljubo Tiplič, za občino Novo mesto Karel Mohorčič, za poštno ministrstvo Nikola Ra-dovanovič in za poštno ravnateljstvo v Ljubljani Peter Cerar. Od železniškega ravnateljstva so bili navzoči ravnatelj inž. Kavčič, načelnik prometnega oddelka Podbregar, šef prometnega oddelka dr. Dekleva in referent za vozni red Erjavee.
Zborovalce je najprej pozdravil železniški ravnatelj inž. Kavčič, ki se je zahvalil najprej za vse pobude in dobre misli, ki jih bodo zastopniki iz-nesli na anketi v želji, da se zboljša naš železniški promet. Hkrati jim je zagotovil, da bo ljubljansko železniško ravnateljstvo skušalo ustreči vsem željam in da bo tudi pri glavnem ravnateljstvu v Belgradu zastopalo koristi potujočega občinstva. Zatem se je pod vodstvom načelnika Podbregarja razvila živahna debata, v kateri so sproti železniški strokovnjaki členili in pojasnjevali pomen in prometne posledice posameznih zahtev. Vsi zastopniki so navedli dolg niz želja in predlogov, od katerih posnemamo sledeče najvažnejše misli, ki naj bi se pri sestavljanju novega voznega reda upoštevale.
Zamude
Na splošno je bilo ugotovoljeno, da je dosedanji vozni red dober in da odgovarja potrebam potujočega občinstva. Pač pa motijo sedanji promet v veliki meri hude zamude, ki pa v glavnem ne nastajajo po krivdi ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Zlasti na enotirni gorenjski progi povzročijo zamujeni brzovlaki iz zamejstva velikansko škodo, ko morajo zaradi njih čakati številni vlaki. Pri drugih osebnih vlakih, ki nimajo nobene zveze z mejo in jih tudi zamude brzih vlakov ne ovirajo, pa nastajajo zamude največ zaradi tega, ker vozijo vlaki po predpisu, ki določa, da sme vlak odpeljati s postaje šele tedaj, kadar so vstopili vsi potniki. V poletnih dveh mesecih pa je osebni promet neprimerno močnejši in se zaradi tega postanki avtomatično podaljšujejo. Vozni red pa se določa za vse leto in je čas postankov določen po povprečju. Občinstvu prav gotovo ne bi bilo všeč, če bi vozni redi imeli vse leto zaradi dveh poletnih mesecev daljše in nepotrebne postanke na postajah.
Direktni vagoni
Močno je bila poudarjena zahteva po obnovi voznega parka, ker zlasti ljubljanskemu železniškemu ravnateljstvu primanjkuje primernih potniških vagonov. Uvede uaj se tudi na vseh progah
1 Jutri bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice
ob 4.15 «v. maša za izletnike in turiste pred odhodom izletniških vlakov.
1 Ljubljanskim tretjerednlkom. Na tretieredni tabor v Ptuj odide avtobus v nedeljo zjutraj ob 5 iz Frančiškanske ulice. Z vlakom lahko odidete, kadar hočete. Polovična vožnja velja od 2. do 9. avgusta. V Ptuju pri sprevodu se vsi zberite pod ljubljanskim praporom. Iz Ptuja odidemo v ponedeljek zjutraj ob 6. Avtobus čaka pred minoritsko cerkvijo. Nazajgrede obiščemo Ptujsko goro. Rogaško Slatino, Zibiko (rojstni kra| našega p. voditelja). Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah in Celje. Vzemite s seboj tretjeredni znak in taborsko izkaznico. Izkaznice so na razpolago pri frančiškanih na samostanski porti.
ADRIATICA TIRRENIA
Informacije:
»ITALIA«-Lloyd Triestino
Ljubljana, Miklošičeva cesta 15.
1 Dekliški krožek Prosv. društva Trnovo. — Umrl je oče naše članice M. Brecelinik. Vabimo vse članice, da se udeleže pogreba, ki bo danes, 5. avgusta ob pol 17 iz hiše žalosti Velika čolnarska ulica (Trnovo). Odbor.
1 Za 40 din v Maribor iz Ljubljane na festival narodnih običajev s posebnim vlakom Putnika. Odhod iz Ljubljane dne b. t. m. ob 5.30. V navedeni ceni so vključene vožnja iz Ljubljane v Maribor in nazaj, sedež na lestivalu, spored prireditve in vstopnina na Mariborski teden. Informacije daje in prijave sprejema Putnik.
1 Tombola Rdečega križa. Rdeči križ v Ljubljani bo imel svojo prvo tombolo 10. sept. letos. Dohodek tombole je namenjen za dom RK in sa-marijansko opremo. Olavni dobitek tombole je stavbena parcela v izmeri 644 m2 — nc 590, kakor je tiskano na plakatih. Parcela leži v lepem kraju pri novi cerkvi v Šiški. Tombola ima še P večjih dobitkov in mnogo manjših v skupni vrednosti 60.000 din. Tombotske karte so po 5 din. Kupujte naše tombolske karte in podprite našo človekoljubno akcijo. Naša pisarna )e na Oospo-svetski cesti 2-11., telefon štev. 40-31.
I Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsem članom, da je umrl g. I Breceljnik. Pogreb bo danes ob pol petih popoldne izpred hiše žalosti Velika čolnarska ulica 23. Članstvo prosimo, da se pogreba udeleži v Častnem števil u Odbor.
1 Gasilci — prijatelji gasilcev! Prostovoljna gasilska četa Podutik-Glinca obhaja v nedeljo, dne B. avgusta 1939 pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena 80 letnico obstoja ter ob tej priliki blagoslovi g. dekan Valentin Zabret gasilski avtomobil za prevoz motorke ter 9 mož. Ku-movali pa bosta ca. Lenčka Ločnikarieva in edč. Minka Zlrovnikova. Vabimo prijatelje gasilstva, da nas v našem stremljenju podpro — ako ne
večjo število direktnih potniških vagonov. To velja zlasti na Štajersko in Dolenjsko. Zanimiva je bila ugotovitev, da imajo nekateri osebni vlaki na progi Dol. Lendava—Cakover silno malo potnikov. Tako ima en osebni vlak povprečno štiri potnike, drugi pa povprečno II potnikov. Koristna bi bila uvedba nočnega potniškega vlaka, ki bi vozil na Primorje. Za ta vlak bi prišla v poštev zveza Ljubljana— Novo me9to—Karlovec in naprej na Sušak odnosno Split.
Za nedeljske izlete
Glede prometa, ki se tiče tujskega prometa, pa je bila izražena želja, naj se omogoči več direktnih vagonov iz zamejstva. Prav tako naj glede velikih zamud, ki jih imajo zamejski brzovlaki, skuša rešiti železniško ravnateljstvo vprašanje, kako bi taki zamujeni brzovlaki mogli dobiti primerne zvezo za naprej. Železniško ravnateljstvo bo podprlo prizadevanje, naj se ugodnost tako imenovanih nedeljskih železniških vozovnic razširi tudi na praznike. Glede tujskega prometa, ki se v vedno večji meri uveljavlja v smeri iz Zagreba proti Dolenjski, kar se čuti še posebno sedaj, ko je v prometu železniška proga Tržišče—Sevnica, pa je bil stavljen predlog, naj se uvedejo okrožni vlaki, ki bodo vozili v smeri Zngreh—Karlovec— Novo mesto—Trebnje—Sevniea—Zagreb in obratno. Taka krožna potovanja so že sedaj zelo priljubljena, vendar nimajo ugodnosti Izletniške karte, ker se ni mogoče peljati nazaj po isti progi. Prav za ta krog bo treba izposlovati pri glavnem ravnateljstvu v Belgradu nedeljsko izletniško vozovnico za polovično ceno.
Hitrejši promet
V splošnem so si bili vsi zastopniki edini v tem, naj skuša železniško ravnateljstvo kar najbolj skrajšati vozne čase s tem, da bodo vlaki vozili hitreje. Zelo ugodno bi bilo, če bi ravnateljstvo uvedlo na progah, ki pridejo za to vpoštev, pospešene osebne vlake, kakor so v prometu v sosednih državah. Pohvalno se je omenila delavnost ravnateljstva pri popravljanju in razširjanju postajnih poslopij na gorenjski progi. V kratkem bo preurejeno postajno poslopje na Lescah. Prav tako naj se zaradi hitrosti železniškega prometa Čim hitreje obnove železniške proge, zlasti dolenjska proga, ter zgradi triangel pri Trebnjem, za katerega so načrti že končani. Tudi dvojni tir Zagreb—Zidani most naj se zgradi v prihodnjih letih. Prav tako pa dvojni tir vsaj na progi Ljubljana—Kranj.
Zastopniki so iznesli še podrobne predloge za malenkostne spremembe voznih redov posameznih vlakov, za katere je bila dana obljuba, da se bodo radevolie upoštevale. Nad tri ure trajajoči sestanek je zaključil načelnik Podbregar z zahvalo za lepe pobude.
Na potovanju in doma ne pridete v zadrego, če
ste založeni« siamifeuimi konzervami.
drugače, vsaj z obiskom naše vrine veselice, ki jo bomo imeli po blagoslovitvi na vrtu gostilne Vodnik št. 25 (pri Mojstru). — Lep in prijeten bo izlet v Podutik, ako pa ste morda namenjeni na Toško čelo ali celo na Sv. Katarino, se spotoma oglasite — prav hvaležni Vam bomo gasili.
1 V soboto, 6. avgusta vsi v Podutik na žeg-nanje, v ponedeljek pa na bob in sejmulo. — Gostilna Vodnik (Pri Mojstru).
1 Obvestilo odjemalcem ljubljanske mestne elektrarne. Zaradi del v transformatorskih postajah, ne bo jutri, dne fi. t. m., v vsem območju mestne elektrarne ljubljanske od 4.—12. ure, na razpolago električnega toka.
1 Tombola v Mostah, ki bi morala biti dne 6. avgusta ob 15 poleg cerkve Sv. Družine v Mostah, se zaradi nepredvidenih vzrokov preloži na nedeljo, 3. septembra. Vršila se bo ob isti uri in na istem prostoru. Oglejte si glavne dobitke, ki so razstavljeni vsak dan od 18—22, ob nedeljah pa ves dan v Ljudskem domu v Mostoh.
I Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah priredi v nedeljo, 6. t. m. celodnevni izlet v Besnico in Zagradišče. Zbirališče kolesarjev je pred ljudsko šolo v Mostah ob 7.30. Za nekolesarje, ki se bodo poslužili Magistrovega avtobusa, je zbirališče pred klavnico na Poljanski cesti. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva.
I Uprava kino Matice obvešča p. n. občinstvo, da so od danes dalje zopet redue kino-predstave v delavnikih ob 16., 19. in 21. uri, v nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19., 21. uri. V veljavi so še vedno znižane polptne cene.
I Vesela Prlekija vabi Ljubljano na festival narodnih običajev v Mariboru. Obiščite Maribor s posebnim vlakom Putnika, ki odide iz Ljubljane v nedeljo, dne 6. t. m. ob 5.30. Vrnitev v Ljubljano v nedeljo zvečer. Cena izleta 46 din. V tej ceni so vključene vožnja iz Ljubljane v Maribor in nazaj, sedež na festivalu, spored prireditve in vstopnina na Mariborski teden. Informacije daje in prijave sprejema Putnik.
Danes zvečer koncert vojaške godbe na vrtu restavracije Grand hotela Union
1 Slab ribji trg. Včerajšnji petkov ribji trg ie bil zaradi vročine in slabega lova na Jadranu slabo založen z morskimi ribami, tudi sladkovodnih je bilo malo na izbiro. Dovoz morskih rib cenijo na 250 kg, ko jc drugače dovoz ob dobrem lovu na Jadranu do 600 kg različnih morskih rib Sar-delice so bile včeraj po 14, drugače po 10 din kg, lokarde po 20, velike skuše po 30, prej 16 din, bcdjših morskih je močno primanjkovalo. Donavske postrvi so bile po 24, domače ščuke po 16, lipani po 32 din kg. Trgovina »Riba« ie včeraj prodajala izborno dunavsko ribo »jesetro«, ujetu pri Pan-čevem. Tehtala je 22 kg. Ta donavska riba je posebna apecialltcia in je bila mahoma od privatnikov pokupljena Kg jesetre je bil po 40 din. Lipani, ki jih ža dolgo ni bilo na trgu, so bili pri-nešeni s P»savja.
I Živahne kupčije s hišami in zemljišči. Zem-lijšapromctna komisija je julija zaznamovala 152 novih kupnih pogodb za cclotno kupno vrednost 6.442.082 dir Nepremičninski trg žc kmalu ni bil tako živahen ko leto«, od maja naprej. Sploh pa ie od lanskega septembra vedno veliko povpraševanje po hišah in stavbnih parcclah v Ljubljani. Tako živahne kupčije so bile v letih najboljše gospodarske konjunkture od 1926 do 1929. Rcalitetne pisarne razvijajo zelo živahne posle. V Ljubljani <p na prodaj seda i dn 100 vil. hil, večjih stavbnih parcel in kompleksov v skupni prodajni ceni za okoli 13,000.000 din.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja v soboto, 5. avg. in v nedeljo, 6. avg. ob pol 9 zvečer lilm »Dekle
iz Trsta«, /a dodatek odlični Foxov tednik in kratki glasbeni film.
Prosvetni večer, katerega so priredili v sredo
zvečer naši študentje, je privabil številno občinstvo, tako da je bila dvorana povsem zasedena. Uvodoma je zapel študentovski oktet nekaj narodnih pesmi, predavanje je imel kaplan gospod Pogorelec. Za zaključek so nam dobro podali kovačevega študenta«. Dijakom čestitamo na lepo uspelem nastopu.
Kranj
Odlikovanje. V četrtek, dno 3. avgusta ob 17 Je prispel v Kranj gospod finančni direktor Sedlar In je v prostorih katastrske uprave ob prisotnosti šefa davčne uprave g. inšpektorja Prudiča ter vsega uradništva davčne in katastrske uprave in finančne kontrole izročil g. Francu Zupančiču, višjemu inšpektorju katastrske uprave red sv. Save IV. 6topnje, g. Torkarju Janku, podinšpektorju fi-
nančne kontrole red sv. Save V. stopnje. Gospod direktor je v svojem govoru orisal veliko delo, ki ga izredno dobro opravljata odlikovanca. Nato eo vsi prisotni izrekli vsoje čestitke. Oba odlikovanca
in njiju družini so med ljudstvom zelo priljubljeni, zato se naš list rad pridružuje tem čestitkam.
Kamnik
Za vsako priliko si preskrbite pristno primorsko črnino. Dobite jo pri šafarju.
Svetina nad Celjem
V npdeljo, dne 6. avgusta bo v zgodovinsko znameniti cerkvi Matere božje na Svetini cerkveno proščenje z dvojnim opravilom: ob in 10. Ker je Svetina zelo priljubljena romarska in letoviščarska točka v neposredni bližini Celja, ki nudi s svojim svetiščem, spomenikom nekdanjih celjskih grofov, s svojo visoko, planinsko lego in nad vse prijetnim podnebjem razvedrila za duha in telo, naj noben prijatelj krščanske misli in mladostnega duha ne zamudi prilike razvedriti se v lepi božji naravi in si utrditi duha pri svetinski Materi božji. Prilika za sv. spoved bo že v soboto popoldne.
Kaj nam prinaša VIII. Mariborski teden
Danes odpira svoja vrata Mariborski teden že osmič od svojega obstoja. V osmih letih je ta ustanova tako prepričevalno dokazala svojo pomembnost za Maribor in za vse njegovo zaledje, da se tega danes zavedamo vsi ter smo prepričani, da bi bilo treba Mariborski teden ustvariti, če ga še ne bi imeli. Obiskovalci, ki prihajajo leto za letom na Mariborski teden, vidijo vsako leto gotov napredek. To bodo opazili tudi letos. Napredek je zopet tu in sicer znaten, tako v obsegu, kakor v aranžmanu vseh prireditev. Mariborski teden ima srečno roko — vsako leto se mu posreči vključiti v svoj program veliko osrednjo prireditev, ki je glavna atrakcija Mariborskega tedna. Lansko leto je bila to velika kulturna razstava 20 letnice osvobojenega Maribora, letos pa bo glavna privlačnost prvi slovenski festival narodnih običajev, ki bo obenem velika narodna manifestacija, ter bo danes in jutri privabil tisoče gledalcev na igrišče SK Železničarja ob Tržaški cesti. Toda tudi ostale prireditve letošnjega Mariborskega tedna, tako razstavne kakor zabavne, so na zelo visoki stopnji ter nazorno kažejo, da prizadevanja vodstva rodijo lepe sadove.
Letošnje razstave Mariborskega tedna nam kažejo še v veliko večji meri, kakor prejšnja leta, gospodarski pomen Maribora. Industrija, trgovina in obrt v Mariboru so se združile ter so podale tukaj v zgoščeni obliki uspel pregled mariborskega in zalednega gospodarstva. Predvsem se je postavila letos tekstilna industrija. Mariborska industrija je že ob ustanovitvi z veseljem pozdravila Mariborski teden, saj je vedela, da se bo s tem tudi direktno okoriščala. Spretno je izrabila priložnost ter je vsako leto z uspelimi razstavami opozarjala obiskovalce Mariborskega tedna na svoje proizvode. Posebno tekstilna industrija jc gledala, da je z reprezentativnimi izložbami podčrtala svoj pomen in veljavo. Letos pa so mariborska tekstilna podjetja prekosila vse, kar smo do sedaj topogledno videli ne samo v Mariboru, temveč tudi drugod na velikih velesejmskih prireditvah. Tekstilne tovarne so uredile razstavo svojih izdelkov tako reprezentativno in v takem obsegu, da mora dobiti vsak obiskovalec res spoštovanje pred takšno velikopoteznostjo. Tekstilna razstava je nameščena v veliki dvorani Uniona, kjer ima v razsežnih prostorih dovolj prostora, da se je razmahnila ter je pokazala v doslej neviden! krasoti in s prolinjenim okusom vse bogastvo in mnogoternost svojih proizvodov. Obiskovalec, ki vstopi v dvorano, upravičeno strmi ter se sprašuje, ali je mogoče, da se vse to proizvaja v mari-liorskih tovarnah. Od najfinejših svilenih izdelkov pa do sukna, ki je trpežno in lepo, kakor najboljši inozemski izdelki, vse to je prikazano v razkošnih izložbah z neverjetno iznajdljivostjo, ki kaže tudi, da se tovarne niso strašile stroškov ter so si pridobile izkusne aranžerje, ki so opremili razstavo kar najlepše. Prav tako zanimive pa so razstave tudi ostalih industrijskih panog.
Mariborska trgovina, ki je že pred leti začela na »tednu« aktivno sodelovati, je tudi letos udeležena. Številne velike trgovske hiše so krasno opremile svoje lastne izložbene prostore ter v njih prikazujejo vsem obiskovalcem, da je tudi mariborska trgovina na višku ter lahko nudi nai-izbirčnejšemu kupcu vse, kar si poželi. V ten trgovskih razstavah je prikazano v skrbni izbiri vse, kar podjetja premorejo in če jih sodimo že samo po tem, vidimo, da je mariborska trgovina res visoko razvita.
Zelo zanimiva je razstava mariborskih obrtnikov. Ponašajo se mariborski obrtniki lahko s tem, da so oni dali pobudo za ustanovitev Mariborskega tedna. Njihove obrtne razstave so bile predhodnice sedanjih razstav. Potem ko se je ustanovil Mariborski teden, so ga ravno obrtniki prvi z velikimi žrtvami podprli ter so mu ostali zvesti vsa leta. Njihova vajeniška in pomočniška razstava je vsakokrat ena glavnih atrakcij in tako je tudi letos. Nazorno predoča vsem obiskovalcem, kaj premore mariborska obrt in kako raznolika jc v svojem ustvarjanju.
Kakor vsako leto, je tudi letos Mariborski teden prvovrstna tujsko-prometna atrakcija. Intenzivno opozarja prebivalstvo cele naše države in tujce v inozemstvu na obisk Maribora. Kot tujsko-propagandno sredstvo je MT velevažna ustanova, ki rodi od leta do leta lepše sadove. Baš potom MT je bil podan v tujskoprometnem oziru Mariboru oni podvig, ki ga mesto po strukturi svojega miljeja, po zdravju svoje klime ter po krasotah svoje okolice zasluži. Na samem Mariborskem tednu pa je naš tujski promet reprezentativno zastopan s svojo razstavo, na kateri padejo zlasti v oči prekrasni posnetki naših najlepših tujskopro-metnih krajev v ogromnih dimenzijah. Tako velikih iotografičnih posnetkov dosedaj v Mariboru še nismo videli.
V središčJ kulturnega dela letošnjega M7 je razstava mariborskega gledališča. O tej razstavi nam je njen aranžer, glavni gledališki režiser Jo/e Kovic povedal sledeče: Gledališče bi moralo imeti svojo razstavo že lani. na splošni kulturni razstavi 20 letnice Maribora. Zaradi gmotnih težkoč pa je takrat namera padla v vodo. Sicer pa slavi mariborsko gledališče svojo 20 letnico šele letos, pa je zato tudi pomembnejše, če nastopi letos s svojo samostojno razstavo. Ta razstava ne more prikazati celotncga razvoja 20 letnice gledališča. Prvič bi bilo za to premalo časa, predvsem pa premalo denarja. Namen razstave je v zgoščeni meri nakazati razvoj in napredek mariborskega gledališča in pokazati občinstvu, kaj mu gledališče v kulturnem pogledu pomenja. 1 a razstava bo res nekaj svojevrstnega, kar Maribor do sedaj šc ni videl. Razstavljeni so portreti igralcev, posnetki scen, model gledališča, model krožnega odra, poklonila igralcem, nekaj kostumov, statistika itd. Vsa slikarska dela in modelne osnutke scen je napravi! gledališki slikar Ussar, električne napeljave in razsvetljavo gledališki električar, mizarska dela jc izvršila gledališka dclavnica pod vodstvom gle-
dališkega mojstra, vsi lotogralski posnetki in slike pa so delo gledališkega fotografa Mirka japlja. Zelo nam je šel na roko, kar se tiče električnih naprav, podjetnik g. Tihy, ki je posodil vsa svetila.
V sredini med kulturnim in zabavnim delom M T se je vsidrala hunioristična razstava in gledališče »Totega lista«, ki bo letos svojevrstna atrakcija AAanborskega tedna. Razstava s svojimi mnogimi odličnimi karikaturami slikarja Gospod-netiča ter gledališki nastopi pod vodstvom lastnika in urednika »Totega lista« Boža Podkrajška so res nekaj posebnega.
Zabavni del Mariborskega tedna je obdržal svojo tradicionalno obliko, obseg pa se je še povečal. Tako je letos poskrbljeno za vse, da bo Mariborski teden kaj najlepše uspel.
Hotel MARIBORSKI DVOR. Maribor
ves konifort izvrstna kuhinja, solidna postrežba. Se priporoča
KANI KVEDEB
m Kaj bo danes na Mariborskem tednu. Danes v soboto je spored MT: ob 8.30 otvoritev II. nacionalnega tekmovanja jadralnih lelal na letališču na Teznem. Ob 10.30 svečana otvoritev Mariborskega tedna na razstavišču. Od 10 30 do 12.30 prome-nadni koncert na razstavišču. Ob 11.30 sprejem na glavnem kolodvoru in odhod narodnih noš in narodopisnih skupin. Od 16.30 do 18 promenadni koncert na razstavišču. Ob 17.30 prva prireditev velikega festivala slovenskih narodnih običajev na prostoru SK Železničarja. Od 20.30 do 22 promenadni koncert na razstavišču Ob 21 »bakljada na Dravi«, propagandna vožnja s čolni v prireditvi Studeniškega športnega društva.
m Predprodaja vstopnic za festival Je v gradu pri Putniku le danes do 13. Na stadionu SK Železničarja. kjer se vrši festival, bodo blagajne odprte
1 uro pred pričelkom. Občinstvo naj pride na stadion pravočasno, da ne bo pri blagajnah v zadnjem hipu prevelikega navala.
m V kapeli presv. Srca bomo jutri slovesno obhajali praznik sv. Ignacija, ustanovilel a Družbe Jezusove. Ves dan bo izpostavljeno Najsvetejše. Ob 9 je slovesna sv. maša, oh pol 8 zvečer pele litanije in blagoslov. Verniki dobe danes popoldne in jutri v nedeljo v tej kapeli popolni odpustek kakor porciunkula in pod Istimi pogoji.
m Smrtna kosa. V bolnišnici sta umrla 50-letni plačilni natakar Nemec Karel in 76 letna za-sebnica Resnik Marija. Naj počivata v miru.
m Požar v škofijskem dvorcu. V petek zvečer okrog 11 je nastal požar na podstrešju gospodarskega poslopja v škofijskem dvorcu na Slomškovem trgu. Vnela se je krma ter so plameni kmalu bu-šili skozi streho. Slučaj je nanesel, da je prvj opazil ogen; neki gasilec, ki se je nahajal v Slovenski ulici ter je alarmiral gasilsko četo, še predno so se domači zavedali nevarnosti. Tako so prispeli z rekordno naglico na Slomškov trg ter so našli vrata dvorca še zaprta. Posrečilo se jim je, da so ogenj takoi pogasili. Zgorel je del ostrešja ter znaša škoda okrog 10.000 din.
m Desetlefnira Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju je letos. Društvo za zdravstveno zaščito olrok in mladine in Žensko društvo v Mariboru sta z zbiranjem sredstev v teh letih krasno ustanovo lepo povečala ln uredila. V pnem najlepših predelov Pohor a je nastala sredi gozdov nova naselbina, obstoječa iz ličnih poslopij, ki jih izpopolnjujejo lastna elektrarna, vodovod, velik kopalni bazen, igrišče. lejx> urejeno posestvo. V tem lepem okolju preživlja 150 otrok svoie počitnice. Za 10 letnico doma se bo jutri vršila v Mariboru na Trgu Svobode ob 15 velika dobrodelna tombola
m Zveza Maistrovih borcev vabi svoje Slane, da se udeleže v čim večjem številu spominske svečanosti, ki bo jutri v nedeljo za padle koroške borce na Uršlji gori.
m Fotografi, ki so slikali prizore Iz sprevoda In nastopa ob priliki mariborskih mladinskih dni. naj predložijo svoje posnetke Pripr. odboru v pisarni Prosvetne zveze. Lepi posnetki se bodo odkupili.
m Pravilnik o mestnem vodovodu In o Izvrševanju vodovodnih instalacij v Mariboru, ki ga je
sedai potrdilo pristojno ministrstvo, je javnosti na vpogled v pisarni mestnega vodovoda na Slomškovem trgu do 22. avgu«la
m Davčne zadeve. Davčni urad v Mariboru opozarja davkoplačevalce, da poteče »krmni rok za plačilo v ITT. četrtletju v plačilo dospele zg[a-darine. prldobnine. pavšalnega davka na |>os1ovni promet in luksuz, družbenega davka in I. polletni obrok zsradarine.
m Krznarstvo P. Semko. Gosposka 37. vam nudi sedaj ceneje kožuhovino in krznarske Izdelke.
m Starček umrl na travniku. Na cesti med Slovenlgradcem in tovarno Mikulič »o našli na travniku mrtvega starčka. 0 tem so se raznesle fantastične govorice, nazadnje pa se je pokazalo da je to 78 letni Franc Jeromel iz Dobrove, ki je na povratku iz mesta proti domu onemogel. Legel Je kraj ceste na travo, kjer je potein zaradi splošne oslabelosti umrl.
m Nenavadna nesreča. Ko je v četrtek prehiteval tovorni avto prevoznika Ferlinra pod viaduktom na Frankopanski cesli nek kmečki voz ter sla se obe vozili nahajali vštric, sta se pripeljali na kolesih v smeri od vojašnice Kralia Petra dve tovarniški delavki, sestri 15 letna Ivanka in 18-letna Marija Mramor Iz Radvanja. Vozili sta ena za drugo; ko je Ivanka pripeljala vštric avtomobila, se Je na tem naenkrat odpria »Iranira fpr je padla v težajih navzdol, pri tem p« je udarila deklico po roki. Kolesarka |e psdla s kolesa ter udarila z glavo s tako silo na tlak. da je obležala nezavestna, v tistem trenutku pa je zavozila v n o še njena sestra, ki ni mogla več kolesa ustaviti ter je tudi padla, le da se ni nič poškodovala
KULTURNI OBZORNIK
Knjižnica - duhovno središče družine
Leta 1345 je umrl na Angleškem Richard de Bury, vzgojitelj kralja Edvarda III., nato škof v Durhamu in kancler Anglije, zadnji veliki shola-stik in pisatelj znamenite knjige, ki ji je dal naslov
•	Philoliihlon. V tej knjigi slavi ta veliki človek knjigo kot vir večne resnice, luč verne duše, od
' Boga dano orožje proti vsem čarovnijam, in pravi, da ni nobena žrtev za človeka prevelika, če jo
•	naredi zato, da si nakupi knjig.
Od tistih časov, ko je pravkar omenjeni an-
•	gleški ljubitelj knjige nekaj mesecev pred svojo smrtjo poveličeval vrednost knjige, pa do danes,
•	se je življenje v marsičem izpretnenilo. Človek se je knjigi zelo približal, še bolj pa je knjiga sama
•	prišla k človeku in mu ponudila vse svoje bogastvo.
Knjižnica, ki je na neki način urejena zbirka različnih knjig, je postala znamenje neke veljav-
•	nosti človeka, katerega ime nosi, znamenje neke zanj gotovo pozitivne okolnosti, v kateri živi, zna-
. menje njegovega tvarnega ali vsaj duhovnega bogastva in ne malokrat celo prave sreče in zado-
•	voljnosti, viden znak njegove življenjske podjetnosti, najlepši sad njegovega življenjskega dela.
Slovenci imamo tri vrste knjižnic: 1. Osrednjo narodno vsenčiliško knjižnico v Ljubljani, 2. vse •številne knjižnice, ki so last kakršnih koli ustanov, znanstvenih, šolskih, strokovnih, društvenih, ljudskih, 3. vse knjižnice, ki so last posameznikov, tiste družinske zbirke knjig, ki so nastale v slo-. venskih hišah in še nastajajo ter gredo s hišo in ljudmi v njih iz roda v rod.
O teh zadnjih, ki so že in ki bi naj jih bilo kmalu čim več in bi naj bile čim bolj cenjene in svoji okolici nekaj najdražjega, naj veljajo naslednje misli.
•	Dejstvo je, da pride danes v vsako slovensko hišo tekom leta vsaj nekaj tiskanega, kak časnik,
•časopis, povest. Hiše, v kateri bi vse leto nič ne brali, na Slovenskem ni več. Ves ta tisk od čas-.nika preko časopisa do knjige ni nič drugega kot gradivo za družinske knjižnice. Dobra polovica vseh slovenskih domov ima torej možnost, da bi imela že danes svoje družinske knjižnice. V njih •bi lahko stala že lepa vrsta vsaj na preprost način vezanih ali celo samo lepo zloženih letnikov našega časopisja, nekaj vrst povesti in romanov, dobra vrsta poučnega čtiva, kar dovolj bi bilo •izbire za vsak zimski dan, za vsako nedeljsko uro, za vsako potrebo. Toda žal ni tako. Vzrokov, da je ,z družinskimi knjižnicami pri nas tako kot je, je gotovo več. Pred vsem tiskane besede še ne • cenimo dovolj; potem ne poznamo velikih koristi, ki bi jih od svojih hišnih knjižnic imeli; morda -ne znamo prav postopati in ravnati s tiskano besedo, ki nam pride v roke, da torej svojih knjižnic •sploh ne znamo ustanoviti, jih urediti in potem skrbeti zanje.
nmHaMHBMMHIMBaH
Najbolj važen med vsemi pogoji, ki morajo biti vsaj v neki meri izpolnjeni, da more družinska knjižnica nastati in se razviti, je ljubezen do knjige. Kdor knjigo res ceni in jo ima rad, bo dobro in prav ravnal z njo. Če je ljubezen do knjige danes pri nas še premajhna, pač nismo še dorasli in spoznali, kakšna je vrednost dobre knjige.
Veliko lažje je pokazati na koristi, ki jih lahko ima človek od svoje družinske knjižnice. Prav vsak poklic zahteva namreč večnega učenja, stalne izobrazbe. Denar, v knjigo vtaknjen, se dobro obrestuje. Pri vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti, da tudi človekov duh potrebuje hrane, ki je večkrat v kakem poklicu ni ali vsaj ne v dovoljni meri, in da se najlažje vprav v lepi knjigi spet osveži in oživi. Z duhom pa človek živi ali pa umre.
Da je predvsem v naših vaseh Se tako malo
knjižnic in da tiste, ki so, ne izrabijo vseh možnosti za svoj razvoj, sta kriva torej premajhna ljubezen do knjige in še nepridobljeno spoznanje, da nam je knjiga lahko najboljša učiteljica.
Brez materiala si knjižnice ne moremo misliti. Zato moramo najprej preskrbeti zanj. Vsaka knjižnica ima svoj redni in izredni dotok. Redni dotok so tiste knjige in tisto časopisje, ki prihaja v knjižnico redno, vsak dan ali vsak teden ali mesec; izreden dotok je pa vse, kar pride v knjižnico bolj slučajno ali vsaj ne po običajnem potu. Na podoben način je treba urediti dotok knjig tudi v družinsko knjižnico. Med rednim dotokom bi bilo dnevno, tedensko in mesečno časopisje, ki bi ga seveda ne smeli več sproti strgati. Ves ta redni dotok bi n. pr. kmečko družino (brez dnevnika in knjig knjižne založbe) stal letno manj kot 200 din, kar nikakor ni veliko ali celo preveč. V štirih ali petih letih bi tako novo ustanovljena knjižnica štela že nekaj desetin knjig svojega rednega dotoka. Med izredni dotok pa bi štel vsako knjigo, ki bi si jo družina kjer koli za svojo knjižnico pridobila. Ob majhnih žrtvah bi tako knjižni zaklad rasel iz leta v leto.
Važna je nadalje namestitev knjižnice. Knjige je treba namreč varovati; če se valjajo po različnih miznicah in kotih, jim je usojeno zelo kratko življenje. Zato je za knjižnico nujno potrebno, da ji damo svoje mesto, ki naj bo zavarovano tako, da pridejo samo poklicani do knjig.
Notranjo ureditev knjižnice bi pokazal prostor, kjer bi bila nastanjena, in pa knjižni zaklad. Časniki naj bi se ločili od časopisov, posebej naj bi stale ali imele svoj kup povesti in posebej spet poučne knjige. Dobra volja in pa dober nasvet, ki bi_ se že kje dobil, vse bi vso stvar lepo uredilo. Knjižnica hi bila v veselje in korist, v ponos vse hiše!
Majhna, a dobra družinska knjižnica nam bo v tem življenjskem boju velikokrat kažipot
Najboljši pomočnik angleške tajne policije
Kadar izpregovori sir Bernard Spiisbury, prisluhne vsa Anglija
...poleg trupla so našli pol napol pokajene cigarete neko redke vrste, zavitek papirja, zaponko za lase, kakršne se danes več ne izdelujejo, in raztrgan robec..«
(Tako so poročali angleški listi o nekem umoru, ki se ga je slednjič lotil prol. Spilsbury in ga razjasnil.)
Angleško časopisje je spet polno poročil o zagonetnem umoru, ki se na kratko imenuje »afera Dinnivan«. Anglija je pač klasična dežela, kjer so zrasli najbolj najieti kriminalni romani. In kakor nekdaj, tako je še danes zanimanje za kriminalne zadevščine še najbolj živo in splošno. Pred nekaj dnevi pa se je »afera Dinnivan« razjasnila. Našli so morilca, izdala ga je napol j>o-kajena cigareta, ki so jo našli poleg trupla. — Univ. prof. sir Bernhard Spilsbury je pred sodiščem v nekaj kratkih suhoparnih besedah dokazal, da morilec ne more biti nihče drugi kot mr. NVilliams, ker on edini je tik pred umorom kadil usodno cigareto.
Ko je Spilsburv s svojim asistentom Lvnchem pred sodiščem izvajal svoje dokaze, je bil po dvorani mrtvaški molk. Vsak je vedel, da je izpre-govoril mož. kateremu se ima Scotland Yard zahvaliti za svoj svetovni sloves. Je to 61 let star učenjakar, brezbrižno 6e naslanja na ograjo, ki loči priče od sodnikov, v desnem očesu varno stiska monokel, s kazalcem desne roke krmari po zraku, kot bi šel za vrstami, ki jih bere nekje na steni. Govori pol glasno, bolj samemu sebi kot vsem ostalim, toda kar jx>ve, je tako nepričakovano, da sodnikom in vsem poslušalcem zapira sapo, da o obdolžencu niti ne govorimo. Sir Bernard dokazuje, da je na ostanku cigarete našel slino, ki ne izvira od nikogar drugega kot od Wiliamsa.
»Kako pa utemeljujete to domnevo,« ga vpraša sodnik.
»Ze več let delam poskuse in sem dognal, da bi mogli ljudi tudi po slini razvrstiti v posamezne skupine, kakor jih razvrščamo po krvi. K tej skupini sline, ki je bila na ostanku cigarete, pa spada samo 5% vseh ljudi — in VVilliams tudi spada v to redko skupino. On je torej kadil to cigareto, ki se je našla na mestu umora...« Profesor je svoje povedal, asistent Lynch še opiše, kako sta raziskovala slino na cigareti, sodniki in gledalci so pred novim dejstvom, iz katerega je molk še najbližji izhod. Po nekaj minutah obdolženec prizna! Nato pove, kako je zločin izvršil in vse se ujema. Sir Bernard Spilshury, ki mu strokovnjaki pravijo »zadnje upanje Scotland 'iarda«, pa je v svojo zbirko uvrstil novo zmago.
V Ix>ndonu ga pozna skoro vsak otrok. Pa m niti privatni detektiv, niti policijski uradnik, ampak docent medicine na univerzi v Londonu m poleg tega patolog »Home Office-a«, pod katerega spada tudi Scotland Yard. Zaslovel je 1. 1910. ko je s svojim predavanjem o želodčni sluznici morilca dr Črippensa pripravil do prizjianja. Crippens je bil obtožen, da je umoril svojo ženo. plesalko Cora Turner. toda je vsako krivdo tajil. V kleti njegove hiše so našli že precej razpadlo, napol zogl jenelo žensko truplo, ki ga pa ni bilo mogoče spoznati. Sir Bernard Spilsburv je iz majhnega koščka želodčne sluznice dognal, da je to truplo rajne žene dr. Črippensa. Treznim, znanstvenim izvajanjem se obdolženi dr. Crippens ni mogel dolgo upirati - priznal je! Tako se te začelo in potem so vrstili primer za primerom, do danes je Spilsburv na ta način po naročilu Scotland Yarda znanstveno analiziral že 3000 trupel.
Najbolj zanimiv pa je bil proces proti Sidnevu Foxu Ta proces je tudi zanesel slavo Spilsburva po veein svetu. Is nekega gorečega hotela »o po-
tegnili mater Sidneya Foxa. Vse je kazalo, da se je v dimu zadušila in potem zgorela. Požara je hil obdolžen njen sin Sidney Fox, toda dokazov ni bilo nobenih. Razmerje med sinom in materjo je bilo popolnoma v redu, čeprav Sidney Fox policiji ni bil tako neznan, večkrat se je že moral zagovarjati zaradi majhnih tatvin in poneverb. Mati je bila za svoje življenje v korist svojega sina visoko zavarovana — to je bilo pa tudi vse. Pred sodiščem je bil Fox gladko oproščen, ker brez dokazov ga sodniki kljub kakršnemukoli privatnemu mnenju niso mogli obsoditi. Tik pred proglasitvijo oprostilne sodbe pa je posegel vmes Spilsbury, ki je na podlagi majhne ranice ali bolje rečeno brazgotine na jeziku dokazal, da je bila pokojnica najprej zadavljena, nato šele je nastal požar, v katerem je zgorela.
»Truplo hodi za morilcem«, pravijo Angleži. Sir Bernard Spilsbury je ta pregovor že v nešteto primerih potrdil. Ker nikdar se zločincu ne posreči truplo svoje žrtve tako spraviti s sveta, da se ne bi prej ali slej pojavil kak ostanek, ki pojasni ves potek zločina in storilcu zapre vsako pot do izgovorov.
Športna literatura. 7, razvojem športa, ki je posebno v Italiji našel pri vzgoji mladine najodlič-nejše mesto, kaže, da se bo razvila tudi nova vrsta slovstva, »športno slovstvo«. Stalni odbor za slovstvene nagrade v San Remo je za letos razpisal 15.000 lir nagrade za zbirko pesmi, ki naj proslavljajo šport. Deset tisoč je določenih za romanopisca te vrste, »športna drama« pa bo nagrajena s 15.000 lirami. Italijanski olimpijski odbor bo nagrajena dela tudi predstavil javnosti na dvanajsti olimpiadi v Helsinkih prihodnje leto.
Med ledene gore je zašel ameriški parnik >Chelan<, eden izmed tistih parnikov, ki po Atlantskem oceanu opazujejo gibanje ledenih gora in opozarjajo nanje potniške parnike. Najvišja gora na sliki meri nad vodo 35 m, pod vodo je je pa še 330 m.
Velik razmah poljske alpinistike
Pred dnevi je prispela vest, da j« v skupini Garhwalu v Himalaji plaz pokopal voditelja letošnje poljske ekspediciije, znanega odličnega alpinista inž. A. Karpinskega in še enega njegovega tovariša. Tragična smrt ju je zadela že kmalu potem, ko so se Poljaki kot prvi povzpeli na vzhodni vrh gore Nanda Devi (7430 m, dne 2. julija, inž. Bujak J. in inž. J Klarner). Ta je bil hkratu tudi največji alpinistični uspeh v tekočem letu doslej.
Ne bo napak, če se pri tej priliki nekoliko ogledamo razvoj poljske alpinistike in njen razmah. Poljska tradicija v gorah obsega. lepo dobo, več kakor sto let.
Poljaki so pričeli v Tatrah, prvi njihov uspeh v inozemstvu pa je vzpon pesnika Antona Mal-czew6kega, ki se je 4. avgusta leta 1918 povzpel na vrh Montblanca. Bil je to v celem šesti vzpon, Malczewski pa je bil osmi gornik, ki je prišel na vrh. Naslednjih dvajset let nato ni bilo zaznamovanega nobenega važnejšega vzpona v inozemstvu. Šele v letih 1843—1845 je Ignacij Domej-ko pri svojih znanstveno-odkrivalnih potovanjih v čilskih Kordiljerah prehodil več prelazov v višinah okrog 4500 metrov.
Dne 18. avgusta leta 1850 se je povzpel general Jožef Chodzko (Poljak v ruski službi) s petimi častniki in 60 imi vojaki na glavni vrh gore Ararata (5191 m). To je bil drugi vzpon sploh ter je Chodzku prineslo častno članstvo v francoskem alpinskem klubu. Od tega časa naj»rej je vladalo spet daljše zatišje, nato pa je v letih od 1885 do 1899 v gorah Centralne Azije delovala znanstveno-odkrivalna ekspedicija, ki jo je vodil general Bronislaw Grabczewski. General Grab-czewski je prvi stopil na prelaz Hindu Taš (5515 metrov). Nekoliko prej, leta 1883., pa je Štefan Scholtz — Rogozinski kot prvi prišel na vrh Mangoma Lobacha (4113 m), najvišje gore v Ka-merunu, v Afriki.
V	letih od 1880 do 1894, je delovala v Vzhodnih Alpah alpinistično odkrivalna odprava bratov Marjana in Tadeusza Smoluchow«kih. Zabeležila je uspehe kakor prvi vzpon na teme Sas dal Laca, Piz Ciadaza, na Gabelspitze, Zehner in prvo prečenje celotne Fiinffingerspitze. Predvojno delo in razmah poljskega alpinizma pa je zaključil dne 13. marca 1910 dr. Anton Jakubski, profesor na univerzi v Poznanju. Prišel je do roba kraterja Kibo (5860 m) v Kilimandžam. S tem je postavil predvojni poljski višinski rekord.
Spet je minilo dvajset let, ko v gorah ni kilo zaznamovanih važnejših poljskih alpinističnih uspehov. Tačas pa so se poljski alpinisti pod okriljem svojega alpinskega društva »Klub Wysoko-gorski P. T. T.« skrbno pripravljali in vežbali za nadaljnje svoje delo v domačih gorah, v Tatrah, kjer so napravili zapovrstjo več prav težavnih prvih vzponov po stenah in grebenih.
V	julija in avgusta leta 1931 je delovala v Dauphinejah (v masivu Pelvouz) poljska odprava, ki jo je vodil J. K. Dorawski. Največji uspeh te odprave je bil vsekakor celotni in direktni vzpon (z novo vstopno varianto) po južni steni gore La Meije, V partiji, ki je ta vzpon izvedla, so bili W. Birkenmejer, J. K. Doravvski, J. Golcz in J. A. Szczepanski. Ta uspeh še zdaj velja za največji aljjinistični uspeh, kar so ga Poljaki doslej dosegli v skali.
Leto nato se je v Sahaudske Alpe (v masivu Mont Blanca) odpravila druga ekspedicija pod vodstvom dr. K. Piotrovvskega, poz.neje dr. K. Narkiewieza — Jodka in inž. W. Wyszinskega. Največji uspeh je bilo prečenje Grand Petereta po J. Golczu, S. Gronskem in K. Narkievviczu — Jodku.
Od novembra leta 1933 pa do maja 1934 je v Andah delovala prva poljska odprava pod vodstvom dr. K. Narkiewicza — Jodka. Ekspedicija je zavzela naslednje vrhove: Mercedario (6800 m)
Najdaljše tekmovanje jadrnic. Vse jadrnice, ki se plovejo med Avstralijo in Anglijo, prirede enkrat na leto tekmovanje. Jadrnice v Avstraliji nalože žito in odploveio proti Evropi. Pa tudi taka rekordna vožnja z jadrnico še vedno traja 4 mesece; kak mesec ali še več se zamude v Evropi pri raztovorjenju in natovorjenju novega blaga, nato spet odrinejo proti Avstraliji, kamor prispo po novih 4 mesecih. Z drugimi besedami: vso pot (ja in nazaj opravijo enkrat na leto — ako so razmere ugodne. Slika kaže štirijamborno jadrnico >Wiking«, ki je iz Viktorije v Avstraliji točno
po 4 mesecih priplula v Rokavski preliv.
po Karpinskem, Ostrowskem, Daszynskem tn Osieckem; Cerro NegTo (5550 m) po Doravvskem, Karpinskem in Ostrowskem; Cerro de la Romada (6335 m) po Narkievviczu; Alma Negra (6140 m) po Doravvskem in Ostrowskem in Aconcagua (6970 metrov) po Daszyn6kem, Narkiewiczu, Osieckem in Ostrovvskem. Bil je v celem osmi vzpon na Aconcaguo ter prvi pristop na ta vrh z vzhoda, iz doline Relinschos. Do leta 1939 je bil to poljski alpinistični višinski rekord.
V	naslednjem letu (1934) od junija do avgusta je v Visokem Atlasu delovala odprava, ki jo je vodil dr. K Doravvski. Tej odpravi se je posrečilo prvič zavzeti nekaj vrhov in vprvo preplezati nekaj sten. Največji njen U6peh je bil vzpon po južni 6teni Djebel Tubkala. Istočasno pa je na Spitzbergih delovala druga poljska odprava, ki je prav tako raziskovala visokogorski masiv na Spitzbergih. Od julija do septembra leta 1935 se je na Kavkazu mudila poljska odprava, ki jo je vodil prof. dr. Marjan Sokolovvski. Njeni najvažnejši uspehi so bili: tretji vzpon in prvo prečenje Burdžulija (4358 m), prvi vzpon na Nookan — Sansi Kaga (4030 m), peti vzpon na Szcharo (5184 metrov) in deseti vzpon na Dych Tau, drugi najvišji vrh v Kavkazu (5198 m).
Leto nato (1936) se je v juliju in v avgustu v avstrijskih Alpah pod vodstvom inž. A. Karpinskega mudila posebna poljska odprava, ki je opravila nekaj prav lepih vzponov, med katerimi sta bila prav gotovo največja uspeha vzpon po znameniti severozahodni steni gore Grosses Wiesbachhom in vzpon po »Pallavicini-rinne« na Grossglockner.
V	istem letu pa je v Andah že delovala druga poljska alpinistična odprava, ki je bila tam prav do maja leta 1937. Vodil jo je Justin Woisznis. Najvažnejša njena uspeha sta bila vzpona na Ojos del Salado (6880 m) in na Nevado Pissis (6780 m).
Leta 1937., julija in avgusta, je v Alpah delala že četrta poljska odprava; vodil jo je dr. T. Ber-nadzikievvicz. Mudila se je v masivu Montblanca in Matterhoma. Najvažnejši njeni uspehi: vzpon po severovzhodnem grebenu Mont Maudita (4468 metrov) ter dvanajsti vzpon po grebenu Innomi-nate na Mont Blanc.
Tudi naslednje leto (1938) se je v Alpe odpravila poljska ekskurzija, peta po številu. Vodil jo je J. W Zulavvski. Odprava je dosegla zelo lep uspeh, ker se ji je posrečilo izvesti vzpon po direktni vzhodni steni Montblanca, ker zazdaj predstavlja najtežji vzpon, kar so jih kdaj Poljaki dosegli v snegu in ledu.
Letos, 1939., pa je odšla posebna ekspedicija, ki jo je vodil inž. A. Karpinski, v Himalajo, in sicer v masiv Garhwal Pri tej priliki je opravila prvi vzpon na vzhodni vrh gore Nanda Devi in postavila nov poljski alpinistični višinski rekord z znamko 7430 metrov.
Razen tega pa je Poljska poslala deloma po privatni iniciativi, deloma pa po iniciativi posameznih institucij, nekaj prav dobro organiziranih, opremljenih in urejenih alpinistično-znanstvenih ekspedicij. Najvažnejše med njimi so naslednje: ekspedicije na Gronland in na Spitzberge, odprave v gore Severne Amerike (dr. Jarosz), na Korziko in prav lepo uspela ekspedicija na Ruven-zori v Afriki (leta 1939).
Iz navedenega vidimo, da je poljska alpinisti-ka na zelo visoki stopnji in se lahko postavi že res s prav pomembnimi uspehi v inozemstvu. Poljska alpinistika ima za seboj lepo tradicijo, ki jo je ustvarilo vestno in natančno delo. Skrbne priprave v domačih gorah, v Tatrah. so jih usposobile za dosego uspehov v Alpah. Mikala pa so jih že od nekdaj tudi gorovja izven običajnega alpinskega »playgrounda«, Evrope. Marsikakšno čezmorsko deželo so obiskali in z uspeli na njenih gorah postavili poljsko, slovansko ime. Seveda pa so biti ti uspehi združeni tudi z velikim idealizmom in z velikim razumevanjem pri oblasteh ter privatnikih.
Ljubljana: Zagreb - jutri!
V	nedeljo ob 18 bo na igrišču SK Ljubljane medmestna tekma med Zagrebom in Ljubljano. Zdi se, da je sporazum med nami in Hrvati te dokončno uspel. V nedeljo, ko bosta imeli glavno skupščino »Hrvatska športska sloga« in naš LNP, bodo prišli v Ljubljano tudi hrvatski športniki, da pozdravijo slovenske na športnem igriščn. Medmestna tekma obeta seveda senzacijo prvega reda!
Športni dan v Litiji
SK Litija priredi v dneh 5. in 6. t. m. v proslavo 10-letnice klubovega obstoja Športni dan 6 sledečim sporedom: v soboto 5. t. m se začne ob 15 popoldne atletski miting in juniorski peteroboj za pokal predsednika SK Litije. Ob 20 zvečer bo štafeta s plamenicami skozi Litijo, nato pa bo slavnostna seja. V nedeljo 6. t. m. bo ob 7 zjutraj nadaljevanje atletskega mitinga in peteroboja, ob devetih pa se bo razvila povorka skozi Litijo. Ob desetih bo pokalni nogometni turnir za pokal SK Litije. Sodelujejo: SK Mars, SK Grafika iz Ljubljane in SK Svoboda iz Zagorja in SK Litija. Popoldne ob pol 3 bo nadaljevanje in zaključitev tekmovanja nogometnega turnirja. Ob petih pa sc bo začela j>roeta zabava v parku na »Stavbah«.
Vesti športnih zvez. klubov in društev
S. K. Grafika: V nedeljo S. t. m. ob 7 zjutraj itaj bodo na jrl. kolodvoru sledeči igralci: Marn, Bačik, Tr>niaiic\ Martinftii1. Potinto, Žagar. Prašlcr I. in II., I 1'snik, Rsjjan. Soajrneita, Rone. Opremo dvignite danes od S do 7 na iffri£6u.
Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru
V nedeljo, dne 13. avgusta in na praznik Marijinega Vnebovzetja bo zopet zaživelo naše Mursko (»olje. lz vseh krajev, kjer gojijo plemenite vrste konj, se je javilo veliko število tekmovalcev, ki nameravajo na velikem državnem derby meetin-gu v Ljutomeru odnesti najvišjo državno nagrado '20.000 din. Seveda mislimo v prvi vrsti Muropoljci sami, da nam ostane ta nagrada tudi tukaj doma. Zato se že resno vežbajo tekmovalci dalj časa, da bi ta ali oni odnesel, če ne največjo, vsaj nižjo nagrado za trud, ki ga je imel z vzgojo čistokrvnih tekmovalnih konj. Razdelitev tekem in nagrad je sledeča:
V nedeljo, 18. avgusta 1939:
1. Dirka zadruge za vzrejo žrebet. Nagrada 1000 din (500, 250, 150, 100). Enovprežna dirka za dveletne jugoslovanske konje. Vloga 20 din.
2	Dirka g. ministra Franca Snoja. Heat vožnja. Nagrada 3000 din (1700, 700, 400, 200). Enovprežna dirka za 2- do 3-, za 4- do 12 letne konje vseh krajev. Vloga 60 din.
3	Dirka okrajnega kmetijskega odbora Ljutomer. Nagrada 1800 din (1000, 400, 250, 150). Enovprežna dirka za triletne jugoslovanske konje. Vloga 40 din.
4.	Drugi heat.
5.	Galopska oficirska dirka (čakovec). Nagrada 1200 din (700, 300, 200). Vloga 20 din.
6.	Dirka dravske banovine. Nagrada 2500 din (1400, 600, 300, 200). Enovprežna dirka za 3- do 12 letne jugoslovanske konje. Vloga 40 din.
7.	Tretji heat.
8.	Kmetska galopska dirka Belgrad. Nagrada 1200 din (600, 300, '200, 100). Vloga 20 din.
9.	Spominska dirka Marka Slaviča. Nagrada 2200 din (1100, 600, 300, 200). Dvovprežna amaterska vožnja za triletne in starejše konje vseh krajev. Vloga 40 din.
Na praznik Marijinega Vnebovzetja,
dne 15. avgusta:
10.	Dirka Ljutomer. Nagrada 1000 (500, 250, 150, 100). Enovprežna dirka Handikap za dveletne jugoslovanske konje, ki so prejšnji dan že vozili. .Vloga 20 din.
11.	Dirka centrale jugoslov. kasaških društev. Nagrada 23IK) din (t 100, 600, 350, 250). Heat vožnja 2- do 3-, za 4- do 12 letne konje vseh krajev, ki so prejšnji dan že vozili. Vloga 40 din, za start 20 din.
12.	Dirka občin ljutomerskega okraja. Nagrada 2200 din (1000, 700, 300, 200). Tolažiini Handikap za 3- do 12 letne jugoslov. konje v posesti tekmovalcev okraja Ljutomer, ki so v tem meetingu vsaj enkrat vozili. Zmagovalci so izključeni. Vloga 30 din.
13.	Drugi heat.
14.	Jugoslovanski kasaški Derby. Državna nagrada 20 tisoč din (10.000, 3500, 2000, 1500 in 1000) in 2000 nagrade privatnemu odgojitelju zmagoval-ca kot pripadniku kraljevine Jugoslavije, nadalje častna nagrada zmagovalcu Dirkalnega in jahalnega društva Ljutomer (lovorov venec z državno trobojnico in moder trak). Za 4 letne jugoslovansko konje, ki še niso zmagali v inozemstvu. Pravico do starta imajo sledeči konji: Mitzi, Rado, Muki, Kornel, Plungra. Orkester, llsar, Verica, Nelson, Viktor, Salta, Jonj, Kleopatra, Kristl. Parafina, Leopard. Danica. Zorica, Trocadero, Plunger T., Firlica, Mttri, Dorica. Proga 3300 m. Peta oziroma zadnja vloga od 200 din se mora položiti Dirkalnemu in jahalnemu društvu v Ljutomeru na določeno mesto.
15.	Dirka Cven. Nagrada 2500 din (1400, 600, 300, 200) Handikap. Enovprežna dirka za 3- do 12 letne jugoslovanske konje, ki so v tem meetingu vsaj enkrat vozili. Vloga 30 din, za start 20 din.
16.	Tretji heat.
17.	Dvovprežna amaterska vožnja (Joška Raj-ha). Nagrada 2200 din (1100 (1100, 600, 300, 200) Handikap. Dvovprežna amaterska dirka za triletne in starejše konje vseh krajev, ki so 13. avgusta dvovprežno skupno dirkali. Vloga za vsakega konja 10 din, za vsako vozilo na startu 20 din.
Dirka dne 13. avgusta bo ob vsakem vremenu, v grdem vremenu pa se dirka dne 15. avgusta prestavi na prihodnjo nedeljo. Na dirki se bodo srečali resni tekmovalci iz Zagreba, Relgrada, Maribora in Murskega polja, zato bodo dirke polno napetosti in privlačnosti.
Evropski monsum
Monsumi so tisti vetrovi, ki redno pihajo nad Indijskim oceanom in so zlasti v starih časih omogočali plovbo. To so vetrovi letnega časa, ki vsako ieto nastopijo nekako v maju in trajajo vse poletje z isto gotovostjo, kot vsako poletje nastopi vročina. K letošnjim vremenskim razmeram nad Evropo pa pravijo vremenoslovci, da tudi niso nič izrednega, ampak le posledica rednih monsumov, ki sežejo daleč v notranjost kontingenta. Kakor v malem vsak dan zjutraj nastopijo vetrovi, ki pihajo po cele mesece proti ogreti notranjosti kontinenta, tako v velikem v toplih letnih časih po cele mesece piha z" morja proti suhemu vlažno hladen veter (letni monsum). In zvečer vsak dan nastopi veter, ki piha s suhega na morsko gladino, zato jadrnice zvečer odplujejo na široko morje, tako v mrzlih letnih časih nastopi veter, ki piha s celine na morje (zimski monsum). Vzrok temu rednemu pojavu je v tem, da se celina hitreje ohlaja in hitreje segreva kot morje, uirzel zrak pa vedno teži v pokrajine gorkejšega.
Pred nekaj dnevi se je vreme po Evropi v resnici zelo poslabšalo in je postalo nepreračun-Ijivo; na drugem mestu poročamo o velikih vremenskih katastrofah teh dni. l'o gorah je padlo veliko dežja, do višine 1500 m pa je padel tudi sneg. Posledica je, da se je ozračje zelo shladilo, na videz je vse, kakor da je že jesen prišla v deželo. In vendar vremenoslovci pravijo, da to ni nič tako nenavadnega, ampak reden pojav našega letnega časa.
Nekaj dni po kresu, ko se dan začne krčiti, navadno v Evropi nastopijo letna deževja. Kadar teh ni, je redni tok vremena zmotil nek drug poseg in takrat imamo suho leto 7. vsemi njegovimi posledicami. Kakor nad Indijo poleti pihajo vlažni vetrovi, ki prihajajo z morja (monsumi) in nad celino v obliki rednih deževij odlagajo svojo vlago, tako mi v polnem poletju moremo pričakovati severozahodnih vetrov, ki shlade ozračje, prinašajo dež in tudi nevihte. To je tako imenovano »nionsumovo vreme« in v srednji Evropi navadno nastopa sredi poletja in ni nenavadno, ampak ga moremo — na žalost vseh počitničarjev — imenovati »stanovitno«. Ako to za polja tako potrebno vreme ne nastopi in ostane vreme vroče in suho, se je v ozračju nekaj zgodilo, kar je zmotilo redni krogotok vremena nad nami.
Velik vpliv na vremenske razmere ima tudi znani enajstletni ritem sončnih peg. V dobah, ko je teh peg najmanj, se za naše vreme tako važni ekvatorialni in subtropični pas visokega pritiska navadno pomakne proti severu. Letni monsum izgubi svojo moč ali pa se le neznatno javlja. Taka leta so značilna po vročini in suši, kar večkrat
polja hudo zadene. Omenimo naj samo leta 1911, 1921, 1933, 1935, ki so znana kot izredno dobra letina za vino in so padla prav v dobo, ko je sončna površino kazala najmanj peg. Tako leto je bilo tudi 1.1912, ki je obetalo izborno vino, pa je v jeseni prišla slana in upanje uničila.
Deževna poletna doba z rednim ?monsumo-vim vremenskim položajem« pa se v izredni noči pokaže v dobah, ko sončne pege dosežejo svoj maksimum. Taka leta so znana po velikih padavinah in pogostnih nevihtah. In zvezdoslovci so nam že zdavnaj napovedali, da bo letos sonce spet v svojem krogoteku pokazalo maksimum svojih peg, ki se vrača na vsakih 11 let, zato letni monsum, ki je sicer reden obiskovalec našega poletja, v tako mnogoterih pojavih kaže svojo moč.
Zdrave noge!
V razkužilnih sredstvih protj posledicam potenja so navadno strupene snovi (salicil, lormalin etc.). —
SANOPED ne vsebuje strupa pa je ntdotagljlv
v dobrem učinku. Za uspešno nego nog je neobhodno potreben. Povzroči lahko hojo, ohrani zdravo noge, rele nogavice in ciste čevlje.
Zahtevajte HSANOPED" v vseh specijalnih trgovinah. Q|avna 7Hloga za Jugoslavijo:
drogerija M.Jandgaj, Ljubljana, Krekov trg 10
Celje
c Sv. maša na Korošici. V sredo, 16. avgusta
bo sv. maša v kapelici 6V. Cirila in Metoda na Molički planini pod Ojstrico. Planinci, vabljenil c Hmeljarski tabor z navadnim dnevnim redom priredi tudi letos Hmeljarska zadruga v nedeljo 13. avgusta ob pol 9. dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu. Na taboru se bodo obravnavala važna vprašanja, ki se tičejo našega hmeljarstva.
c Polovična vožnja za bmeljske obiralce je na prošnjo predsednika Hmeljarske zadruge, podpredsednika narodne skupščine, tudi letos dovoljena, kakor smo že poročali in sicer za čas od 1. avgusta do 30. septembra. Vsak obiralec mora na svoji domači postaji kupiti celo karto in rumeno železniško legitimacijo K 13, ki stane 2 din. Ko na namembni pcustaji izstopi, ne sme oddati karte, temveč jo naj obdrži z legitimacijo K 13 vred, da se po končanem obiranju lahko brezplačno odpelje zopet nazaj. Ko se obiralec vrača, n^ora imeti tudi še posebno objavo Hmeljarske zadruge, ki potrjuje, da je bil res zaposlen pri obiranju hmelja. Potrebne objave Hmeljarske zadruge morajo preskrbeti obiralcem hmeljarji, ki jih dobe brezplačno v zadružni poslovalnici v Žalcu, pri uredništvu »Slovenskega hmeljarja« v Celju in pri zadružnih poslovalnicah v posameznih občinah.
c Velika avtomobilska nesreča se je pripetila v Tepanjih pri Konjicah. Tovorni avtomobil Ne-ger iz Maribora je treščil z vso silo v jablano, tako, da je bil avtomobil popolnoma droben. So-Icrja so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Škoda znaša okrog 80.000 din.
c Predvčerajšnjim smo poročali o tragični smrti Ane Cvetkove, ki je umrla v celjski bolnišnici. Poročilo popravljamo resnici na ljubo toliko, da ni umrla zaradi zaslrupljcnja, temveč pri operaciji.
c Voz peska se je zvrnil pri Sv. Primožu pri Šent Jurju na dve leti staro hčerko posestnika Mastnak Ido in ji zlomil desno nogo,
c Avtomobilska nesreča v Polulah pri Celju.
Par korakov od Bclajeve gostilne v Polulah pri Celju se je včeraj zjutraj pripetila avtomobilska nesreča, ki bi 6koraj zahtevala mlado človeško življenje. Okrog 9. dopoldne jc šla 17 letna hčerka posestnika Slandcr Fani iz Košnice v Celje. Ko je prišla na cesto pri Belaju, je pridrvel po cesti neki avtomobil iz savske banovine in podrl
Kolesarska tekma »Tour dc France« je končana. Princes« v Parizu. Zmagal je Belgijec Maes. Na drugi), francoski filmski igralec
Zaključila se je na športnem stadionu >Parc des sliki od leve proti desni: Vietto (Francoz, ki je Prejean ter zmagovalec Macs.
dekle, ki ga je vrglo preko ceste in mu zlomilo desno nogo. Soler je vozilo takoj ustavil, skočil k dekletu in ga odpeljal s svojim avtomobilom v Celje k zdravniku g. dr. Hočevarju,
c Avtomobila sta treščila skupaj na križišču prt Plavcu. Včeraj dopoldne okrog 9 jc pripeljal svoj avtomobil iz Gregorčičeve ulice trgovski potnik g. Lednik Mirko iz Čreta pri Celju. Iz nasprotne strani po Vodnikovi ulici pa sc je pripeljal s svojim avtomobilom s tremi kolesi trgovski potnik Martin Salmič iz Zagreba. S seboj jc imel tudi 9 letno hčerko Majdico. Na oglu pri Plavcu pa sta avtomobila treščila drug ob drugega s tako silo, da je Salmičev avtomobil prevrnilo. Pri karam-bolu sta sc obe vozili zelo poškodovali, pri tre-ščenju pa je do,bila nevarne poškodbe po glavi tudi Majdica, katero 6o takoj pripeljali v celjsko bolnišnico.
Poljčane
V nedeljo, dne 6. avgusta je žegnanje pri Sv. Miklavžu na Boču. Sv. maša bo ob desetih dopoldne. Turisti, ki bodo prispeli z jutrišnjimi vlaki, imajo priliko, da se sv. mašo udeležijo.
Rogaška Slatina
Vsej naši javnosti je znan«, koliko se trudi krški škof g. dr. Srebrnič, da bi gostje v primorskih kopališčih z neprimerno nošo in nedostojnim vedenjem ne demoralizirali domačega prebivalstva. Z veseljem so letos pozdravili naši listi naročilo hrvatskega voditelja dr. Mačka dalmatinskim predsednikom občin, kako naj na primeren način opozorijo goste, da ne bodo žalili in kvarili nravnega cula poštenega ljudstva. Pri nas pa gremo v obratno smer. V Rogaški Slatini se sprehajajo dame v kopalni obleki na promenadi in obiskujejo kavarne. Prejšnja leta tega ni bilo opaziti. Ali smo še v deželi katoliških Slovencev? Na ljubljanskem kongresu Kristusa Kralja so bile sprejete tudi resolucije, ki opozarjajo in prosijo oblast, da stori potrebne korake, da ne bodo gostje po kopališčih z nedostojnim vedenjem upropaščali našo mladino. Pričakujemo, da bo oblast omenjene resolucije izvrševala.
Navje v cvetju
Menda ni obiskovalca, ki bi ga ne prevzelo dostojanstvo našega prelepega (ia ja zaslužnih, saj lahko rečemo, da tudi druga, mnogo večja mesta nimajo tako lepo urejenih častnih pokopališč. Pomisliti moramo, da je Navjo naš Panteon in naša Walhalla in kakor se še imenujejo podobna počivališča slavnih mož kateregakoli naroda. Vendar pa jp Navjc mnogo premalo obiskano, saj je menda naše učiteijstvo. ki vodi mladino tudi z dežele v mesto, skoraj pozabilo v mladini užgati dolžno spoštovanje do naših pesmrl-nikov z obiskom njih grobov. Doslej nam tudi še ni znana nobena i>odeželska organizacija, ki bi bila ob svojem izletu v Ljubljano imela na programu tudi obisk Navja. Toda o tej zadevi je pač najbolje, če napravimo piko.
Sedaj je Navjo vso v cvetju, da vso Navje lahko imenujemo ogromen nagrobni venec pestrega cvetja. Deset tisoč cvetočih rastlin ie vsajenih saino na gredi ob zidu, ki je dolga 100 m in 2 m široka, polno jih je pa seveda ludi po vsem cvetočem Gaju nesmrtnih. V čast naših zaslužnih razkazujejo svojo lepoto petuuje vseh vrst, vedno cvetoče begonije, raznovrstno fuksije, skromni ageratum, bohotne kano in mnogo drugih cvetlic, posebno zanimive so pa lantane, ki jih je šele lani spoznali Ljubljana pod Tivolskim gradom. To so tiste lepe rožice s cvetovi rožne barve, ki imajo rumeno sredino, šele na Navju pa lahko spoznamo tudi lanlano z rdečimi cvetovi in oranžno sredino. Najprej je cvetje rožno ali rdeče, a čim dalj je cvet odprt, tem večja je rumena ali oranžna sredina, dokler naposled skoraj ves cvet ni rumen ali oranžen.
Primeri se tudi, da tja namenjeni ljudje Navja ne morejo najti. Zato jim moramo povedati, da je Navje del starega pokopališča pri sv. Krištofu in da pridete na Navje z Vilharjeve ceste, a z Linhartove morate iti po Robbovi ulici med Nav-jem in evangelskim pokopališčem ter zaviti na desno h krasnemu portalu Navja. Gaj nesmrtnih je odprt vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 18, seveda brez vstopnine.
SLEPEC "
Detektivska povest
»Misliš, da bodo tudi o umoru v Ealingu tako govorili?«
»Ne, tako daleč pa še ni prišlo, po zaslugi Recorda, ki javnost še vedno krmi s pričakovanjem, ampak« — pretrgal je stavek, vzdihnil in nebogljeno zmajal z glavo.
»Tudi Eye Opener neče pustiti umora izpred oči,« sem opomnil. »V tej tedenski izdaji prinaša po razpisani tekmi sprejeti osnutek za spomenik, ki naj bi ga postavili nad grobom v Kensalu Gree-nu. Ste ga že videli?«
»Nad grobom Ponsonby Pageta?« je vprašal McNab. kakor da ni bil poslušal.
»Kajpak. Krasno delo je, reprodukcija v naravni velikosti iz belega marmorja po znani ženski podobi na ovitku tega lista; samo eno bitno spremembo ima — oči ji nič več ne pokrivata tista dva penija, zdaj so ji široko razprte in dvignjene k nebesom kakor v molitvi. Sijajna poteza, kaj meniš, da so odstranili tista dva penija, ta edini detajl na tej podobi.«
»No. pravijo, da je bil on človek, ki je na vse gledal z denarnega vidika. In zdaj seveda prav gotovo ne bo več tega delal,« je dejal McNab na način, ki me je spominja! na Mathesona. To me jo zbodlo. Razen tega pa se mi je malo zavihal nos spričo tako (»vršnega sprejema po tako dolgem času.
»Obžalovanja vredno je to.' sem rekel nejevoljno, »da niste tudi vi ravnali kakor Ponsonby Paget. Če hi bili, tedaj bi imeli po svojem deset-tedenskem delu ua tej zadevi bržkone kaj več pokazati.«
To je bilo nespametno govorjenje In Mc Nab
me je zato ošinil z očitajoči m pogledom. Potem pa je dejal:
»Matheson vam nj posebno po srcu, jelite? Oh,
vem, da niste še nikoli zinili besedice zoper njega. Toda ali ne vidite, da vaš predsodek slabo vpliva na vašo delo?«
»Nikakor ne,« sem se odrezal. ^Če bi bilo tako, tedaj ne bi ostal pri njem. Časnikar se kaj malo ozira na to, kaj mu je všeč in kaj ni.«
McNab je prikimal.
»Tako delajo nekateri drugi, dečko moj, ki niso časnikarji. In meni ni trrba oltčiidovati Ponsobny Pageta, da bi si s tem izpodbujal vnemo videti njegovega morilca obešenega. Zdaj 1k>-va pa pila čaj.« Pritisnil je na zvonec.
Ko je stara gospodinja Janet odšla, sem si skušal pojasniti strah, ki me je bil prevzel, strah, ki sem ga čutil hkratu z Matheeonom samim.
»List vam je pomagal, da bi zmagali,« sem dejal, »in po vsem tem, kar je pisal o policiji, bi bil hud udarec, če bi se izkazalo, da je imela polici a prav in bi se prva zmagoslavno vrnila.«
Z vzdihom sem to ugotovil, boleč ga deloma zbosti deloma izpodbuditi, kajti nemogočo mi je bilo pozabiti, da je minilo žo nad mesec dni, odkar sva bila odrinila v Slone.
»No,< jo odvrnil mirno, ^policija ima velike prednosti.«
»V mislih imate menda seznam prstnih odtisov?«
»Tega. pa še celo kopico drugega — njeno organizacijo in izborno urejeni sistem, pa njene številne pomagače ter poznanje navad fn skrivališč navadnih zločincev In tako dalje. Toda pri vsem tem je v tem primeru le v zadregi. Zakaj? Zato, ker človek, ki ga iščemo, nima v seznamu Scolland Varda svojih prstnih odtisov. On ne pripada zločinskim slojem. To njegovo delo je bilo kakšno izjemno naključje v njegovem življenju.«
Ko je McNab pil čaj, je postajal vse bolj živahen.
»To nI posebna redkost, Cbancp. Saj |r mnogo takih, kakor iih nemara vi imenujete, enkratnih zločincev. Vsak policist vam bo znal povedati,
kakšno mučno nalogo zadajajo ti ljudje. A bili bi v še večjo preizkušnjo zakonu, če ne bi bilo nekega dejstva — dejstva, da v svoji neizkušenosti prav lahko napravijo kakšno zmoto Vze-miva naš primer. Tista soba v Eealingu je bila vsa posula z dokaznimi sredstvi. Saj smo imeli, kakor se spominjate, mizo skoraj natrpano s cor-]>ora delieti. Snargrove je na mah izjavil, da jo bil zločin delo nestrokovnjaka. Mož je imel čisto prav. Ampak — pazite na tole — zločinec ni bil dosleden v ,napakah', ki jih je bil pustil v sobi ter ni delal še nadaljnjih, kakor je Snargrove pričakoval. Kakor hitro je odšel iz tiste hiše, ni več piiHti! za seboj nobenega sledu in ni več dal nobenega znaka osebi. Nobene površnosti ni«zagrešil. In ko vemo, da je moral voditi « seboj slepega Človeka ter kjer že bodi imel oi>ravi!i z njim, vam je gotovo očito. da imamo pred seboj človeka izredne darovitosti in iznajdljivosti.'
>Da,c sem pritrdil, ~Ao je očitno. Pa so bili le sledovi za njim v tisti sobi.«
•^Pa ne o zločincu. Tiste madeže na fteni je naredil slc|>ec, palica jo bila takisto njegova, ln spričo tega, kolikor nam je znanega, bi utegnili biti njegovi tudi prstni odtisi na kozarcu in trnlj listi šopi las. Edina stvar, prav za prav, ki ni mogla T * 11 i slepčeva, je tisti drobec žepnega ogledala. Tisti človek je bil pravi veleuni v organizaciji. Samo pomislite. Napravil ie bil skoz in skoz premišljen načrt za svoje delo, in da ni bil nepričakovano stopil v lii-o tisti slepec, tu se mu bil načrt gladko obnesel. In po dejstvu, da zločinec ni pustil za seboj nobenega sledu o sebi, pač pa toliko njih o onem drugem, lahko sklepale, da je bil prvi zelo razburjen, drugi pa nedolžen. Pri vsem tem. da ni mogel ničesar slutiti in ukreniti glede navzočnosti tistega slepega prišleca, ni vendarle v tistem trenutku storil nobene napake, s katero bi se bil izdal.« McNab me je trdo podrezal s kazalcem >No, gospod Godfrej' Chance, ste že jell ume vati pretkano«! tega svojskega primera?«
»Samo ene reči ne moreni razumeti — zakaj ste 6e namreč tako osredotočili na tem, da bi našli slepca, namesto da bi šli naravnost za ne-jiosredtiiiii morilcem, kakor to dela Snargrove,« sein odvrnil.
McNab jo zamahnil proti oknu.
»Poglejte ven ter mi povejte, kaj vidite,« mi je velel.
Marsikaj je bilo videti z visokega okna, h kateremu sva s skodelico v roki stopila.
»Tamle jo reka,« sem dejal, >in štiri barko, ki spričo oseko drse nizdol, a tamle sta dva vlaka, ki ravno \ozita preko mostu, pn nešteto motornih voz, ki švigajo vzdolž obrežnega nasipa, pa še stoječ tramvajski voz ter cel trop ljudi, ki se pehajo za vstop, in struja pešcev, ki od vznožja Villers Streeta valovijo v podzemlje.«
»Dobro! Zdaj pa glejte semkaj! Nekdo izmed vseh teh ljudi je pravkar ukradel nekemu branjevcu v Slrandu banano. Skril jo je pri sebi in jo bo zdaj po mojih mislih |w>pihal z vlakom, ali pa s katero tistih hark ali s tramvajem, taksijem ali pa peš in nedvomno Ik> izginil za vedno, čo ga ne bodo pravočasno izsledili.«
Debelo sem gledal v MacNaba. Videli je bil poginoma resen. A tak je bil vselej, tudi tedaj, kadar je, kakor zdajle, holel hiti šaljiv.
>Kaj vam je še znano o tem Človeku?« sem vprašal.
»Nič. Branjevec ni ojiazil, kdaj je bila banana ukradena — pogrešal jo je samo na kupu.«
»Je branjevec podal kakšen opis banane?« sem vpra-al z neprekosljlvo blinjeno resnostjo.
»Ne. To ne bi nič pomagalo, kajti tat o bo ob prvi mirni priložnosti pojedel ter tako uničil dokaz proti sebi.
»Videti je brezupno.«
?Oh, ampak tu, med temi ljudmi je tndl neki pismonoŠH. ki-ve. kdo je ukradel banano. To bo tako zožilo področje za iskanje kakor tudi pospešilo zadevo.«
Otroški kotifek.
Pravljica iz gozda
(76) Soka, Seli! in rep je bil odrezan. Kako zadovoljni so bili palčki, da so se tako lahko poigrali s tem hudobnežem. >To ho še čakal, da mu zrase drug rep,< je menil Me-zinček.
(77) Tedaj pa, o joj, groza! Plamen je postal čim dalje večji. Ko so ga palčki zapazili, je bilo že prepozno. Kajti vse pihanje je bilo zastonj.
FRANC MARTINEC
POOBLAŠČENI TESARSKI MOJSTER
LJUBLJANA - PRULE št. S
se najtopleje priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Prodaja lesa. Velika zaloga ltsa. Delo prvovrstno — cene zmerne
Razpis službe
Glavna brafovska skladnica v Ljubljani je razpisala v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. julija 1939, 60. kos,
službo uradniškega pripravnika
kategorije B. Za to službo se upoštevajo absolventi trgovske akademije. Prejemki po predpisih službene pragmatike. Prošnje je vložiti do 20. avgusta 1939.
GRADBENO PODJETJE
Martinec • Ljubljana
d. z o. z.
Prule 8
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene ugodne, delo st rokovnjaško, tehnični nasveti.
Pozor f Dolgoletna in poznana tvrdka Triglav-Sto-venat v Beogradu ima na razpolago: Palate in hite za rento, vile 7.a najem in stavbišča v vseh krajih Beograda. Zato je v interesu vsakeea kupca, da se nred nakupom obrne na tvrdko Trlglav-Slovenac v Beogradu, ki da vsakemu kupcu na razpolago avto za ouled stavb biez. obveze nakupa O. g., kupci ne pozab.te pred nakupom obiskati tvrdko
TRIGLAV -SIOVENAC, Hartvigova 31.
Tol. 26728 v Beogradu
PENZIJON
»Kčeri Božje Ljubavi« u Supetru na Braču
Zdravo letovišče ob morju med smrekam! in bori. Ugodne zveze z bližnjim Splitom, odlično kopališče in senčen park. Penzijon 45 din za osebo. Priporočljivo za družine in častite gg. duhovnike.
Enonadsfropna sfanovanjsha
hiša
na prometni točki z gostilniškim lokalom, veliko dvorano, mesnico, deset minut od glavnega trga Maribora, avtobusna postaja, blizu velike tovarne in žel. delavnic, pod U godnimi
plačilnimi poUoii lahol naprodol
Ponudbe na upravo podruž. »Slovenca« Maribor pod »UGODEN NAKUP«
MALI OGLASI
V malih oglatih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskan« naslovna besed« s« računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglati t« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih r«lrlamnega značaja t« računa »nokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din, — Za pitmen« odgovor« glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
fl
Sluzbeiičejo
Vrtnarski pomočnik
dober ln točen delavec za vse panoge vrtnarstva, dobro izvežban vezalec -Išče službo. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobra spričevala« št. 12095.
Mlad fant
ki zna šofirati, bi Sel v prakso za Izpopolnjevanje šofiranja, da napravi Šoferski Izpit. Zmožen vsakega popravila. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12184.
Zlato, srebro
ln brlljante kupuje v vsaki količini tvrdka A. Božič. Ljubljana, Frančiškanska ulica 3, (k)
I
Auto-mofor
i
Trgovska pomočnica
mešane stroke, poštena, pridna, ISče zaposlitev kjerkoli. — Ponudbe: Be-denk, Ljubljana, Linhartova ulica 3.
Fant
sposoben vrtnarstva, hišnih ln drugih del — Išče kakršnokoli zaposlitev. -Zmožen kavcije. Naslov v upravi »Slov.« pod 12186.
1
Vajenci
ii
Iščem učenko
za Špecerijsko trgovino. Hrana ln stanovanje v hiši. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.587. v
Pletiljo
dobro Izurjeno, sprejme takoj »Mara«, Koroška cesta 26, Maribor. (b
Pekovski pomočnik
ki bi raznašal tudi kruh, dobi takoj službo. Kre-nos, Zalog.	(b
Samoprodajo
poznanih pisalnih strojev za Maribor in okolico oddamo. Ponudbe v upravo »Sloven.« pod »Maribor« št. 12.567.	(1
Služkinja
zdrava, vajena samostojne kuhe, stara do 30 let, se takoj sprejme. - Polkovnik Petrlnčlč, Jurklo-šter pri Laškem.	(b
Trgovski pomočnik
(pomočnica) se sprejme v trgovino kovčkov ln damsklh torbic. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »FZ« 12.584. (b
Natakarica
pridno ln pošteno dekle, ki zna po možnosti tudi šivati na stroj, se takoj sprejme v dobro gostilno. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 12.499.	(b
Spretnega potnika
za prodajo radto-apara-tov, pisalnih strojev Itd. sprejmemo. - Avtovozačl prednost. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Resen« 12.568.	(b
Zidarji, tesarji!
Prvovrstnega zidarja ln tesarja z najboljšimi spričevali ln skušnjami sprejme gradbeno podjetje Martinec d. z o. z., LJubljana.	(r
Za poznano
prvovrstno znamko radio aparatov sprejmemo zanesljive preprodajalce — zastopnike. — Prednost trgovci. Obeta se dober zaslužek. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Sodelavec« 12.569. (b
Denar
Hranilne knjižice
3*/» obveznice
In drug* vrednostna papirja kupuj« tn plača najbolj«
BANČNO. KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova «0
BSA motor
modern, zelo dobro ohra njen, naprodaj za 3800 din. Na ogled do 10 zjutraj in od 5—g zvečer. Clzerl, Stari trs 26/11. f
CE^Hffl
Najugodnejši nakup
moški b oblek nudi Presker, Sv. Petra a. 14, Ljubljana.	(l)
Salzburške hruške
4000 kg, lepe in čiste, se dobe pri Ivanu Klemen-člču, Sv. Martin pri Vur-bergu.	(1
inženirji in graditelji,
pozor! Topli vrelec, ki leži ob glavni cesti Zagreb—Ljubljana (Čatež), se proda. Imam dovoljenje za eksploatacljo. informacije: Grič, Brežice.
Glasba
Priložnostne prodaje
n« Iščite, kpr dobite tovar nišfeo nove ploiče v poljubni Izbiri ie po Din 30—. Zahtevajte seznam.
Novi modeli čelo-flatita bandonion register Oglejte si brezobvezno pri
R-Warbinek
Ljubljana, Miklošičeva e.4
Najcenejša v njeni kvaliteti

Stavbne parcele
v bližini kolodvora Sent Vld-VIžmarJe, z vodovodom ln elektriko, prodam pod ugodnimi pogoji ln v poljubni velikosti po 20 din In več kv. meter. Pojasnila Vižmarje 69,
Parcelo
pri Sv. Krištofu prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.325. (p)
Dvostanovanjsko hišo
novo, visokopritlično K vrtom, ugodno prodam. — Vižmarje 146, St. Vid nad Ljubljano,	(p)
Ugodna prilika!
Zaradi starosti prodam hišo z gostilno in pekarno, gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom, v sredini trga v Savinjski dolini - takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12117.	(P)
ftanotanja
ODDAJO: .
Enosobno stanovanje
oddam s 1. septembrom. Beogradska 8.	(č
Komfortno stanovanje
2 sobi, 2 kabineta, velika družinska kuhinja, lepa predsoba, se odda za november. Mlrje, Groharjeva 26.	(i
Višješolka
Išče stanovanje s hrano pri katoliški družini. — Lahko inštrulra. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Višješolka« 12.540. (D
Razno
Gumbnite. gumbe, piise,
monograme, entel. ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikes
Ljubljana, FrantlJkanska ulica
Vezenje perila, krasna predliskana žen. roč. dela
Brezplačen zavitek
»Dostalovega« toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh pri prvi uporabi. Spuščajl, mozolji, nečistosti lica Izginejo. Pošljite za stroške t din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah tn drogerljah originalni karton 32 din.
Gostilničarji
in vinski trgovci imajo priliko za čas
..Mariborskega tedna"
pokušati vino direktno pri vinogradnikih v kleti. — Oglasite se v znanem vinskem kraju
v Svežini pri gosp. Arhu
za nadaljna navodila Avtobusna zveza od gostilne Spaček in druga prometna sredstva
Dobro obrit-dobre volje!
fA$č. ZNAMKA
ROTBART
—Obiskovalci Maribora!
POHIŠTVO!
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi nainovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracov, preprog ild. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke!
E. ZELENICA
tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica lO. ol<». 5
HOTEL
Veka
na obali moria v omlSallshem zalivu.
Hotel ima 30 lepo urejenih sob. Popolna oskrba s gobo dnevno din 60"— za osebo. 10% popusta za pred in po sezoni. Za obilen obisk se priporočata
lastnika hotela \lban€le . AntOIltlC
VELIK SREMSKI MLIN
kapaciteta 3 vagone
Pismene ponudbe na PUBLICITAS d. d. Zagreb, Ilica 9 pod številko 53952
Naročite »Slovenca«!
„Slovenec" je vodilni, najbolj razširjeni, največji in najboljši slovenski dnevnik! Zavaruje svoje naročnike za
10.000 din
za primer smrlne nezgode! Oglašujte v,Slovencu'!
Neizmerne žalosti sporočamo, da je danes ob R zjutraj umrl v Rimskih toplicah po kratkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere naš dobri in skrbni soprog, oče in ded, gospod
Ivan Levstek
trgovec in posestnik
Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1. ob pol 9 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Sodražici.
Sodražica, dne 4. avgusta 1939.
Globoko žalujoči:
Jožefa, soproga; Ivan, Minka, Lojze, Franja, Danica, Vinko, Anton, Amalija, France in Pavla, otroci; vnuki in vnukinje, svak in svakinja ter ostali sorodniki.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Ježe Kruurii
Jzdaiateli: inž. Jože Snrfi.
Urednik: Viktor Čenči?;