Poštnina plačaua v gotovinl. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7 —, za inozemstvo Din 20—, Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. * Cena 1 Din. Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi giedc prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s Stevilkami so plačljive. Štev. 7. Celje, petek 23. januarja 1931. Leto XIII. Načrti in deio vlade Na inicijativo Nj. Vel. kralja in pod vodstvom predsednika vlade ge- neral a Petra Živkoviča so lefošnjo jesen obiskali ministri vse pomemb- nejšc kraje našo prostrane kraljevi- ne in povsod stopili v neposreden stik z nurodom. Dvojen je bil nainen toh potovanj. Na oni slrani so gg. niinistri razložili narodu namene in delo vlade, ki hoče na podlagi čiste in neomadeževane jugoslovenske misli zbrati ves narod k plodnemu in konstruktivnemu delu za blagor in cast kralja ter očetnjave in v ko- rist vsega prebivalstva. Na drugi strani pa naj bi narod na teb sestan- kih povedal svoje želje in raztolma- čil svoje potre.be, da bi mu mogla vlada na najbolj učinkovit način po- magali. Ta potovanja in sestaiiki gg. nii- nistrov z narodom so rodili svoj re- zulta't1. Povsod se je narod z navdvi- šenjem izrekel za delo vlade na pod- lagi jugoslovenske misli v dubu in- teneij, izraženih v januarskeni ma- nifestu Nj. Vel. kralja, in po znanib načelih, ki si jih je osvojila kraljev- ska vlada. Oboncm so' prišlc pri tej priliki do izraza narodove želje in težnje, ki so jih nato gg. ministri po svojom povratku v Bcograd na mno- gih sejah obravnavali, in razprav- Ijali, kako bi se jini moglo ugoditi. Koneno' se je vršila seja ministrsko- ga sveta dne 11. decembra 1930. pod predsedstvom Nj. VeL kralja, na ka- teri so bili storjeni važni skle|>i za nblazitov gospodars'ke krize, za olaj- šanje davčnib bremen in za splošno povzdigo gospodars'tVa, zlasti 'kmc- tijstva*. O tej pomemlml seJI ministr- skoga sveta je bil izdan in objavljen po'seben komunike, ki podrobno na- vaja vso vladne ukrepe. K temu komunikeju podajamo ne- kaj pojasnil, da bi so tem jasneje vi- dela namern vlade, pomagati naro- du in pospeševati gospodarsko bla- gostanje v državi. I. Davčne olajšave. 1. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon, s katerim se je znižala s 1. januar- jcm 1931. davčna sto])iija na zemlja- ri.no o'd 12 na 10%. S tein se je v vsej državi znižala zemljarina od 720 na G00 milijonov dinarjev; za 120 mili- jonov dinarjev je torej s to odredbo razbremenjeno zlas'L'i kmetsko pre- bivalstvo. 2. Nič nianj važna ni druga olaj- šava, s katero so zniža državna tro- šarina na vino1 za polovieo. V času krize vinogradništva bo ta ukrep sprejet v vinorodnih krajih s poseb- nim zadovoljstvom, ker se je upra- vieeno nadejati, da bo znižanje dr- žavne trošarine blagodejno vplivalo na promet z vinom. Znižanje držav- nili dohodkov vsled izpadka na vin- siti (rošarini država no bi niogla pre- nesti; zato se mora zvišati troSarina na pivo in na spirit5. To poviSanje je uteineljeno, ker je pivovarniSka in špiritna industrija močna in toliko zaščiteiia, da bo lažje prenesla obre- menitev, in se pričakuje, da ne bo troba prevaliti te pdvišane troSarine na konzumenta. 3. Zelo bodo pozdravili vsi tudi tretji sklep, da se lahko odplačajo vsi davčiii zaostanki po sl'arem davc- nem zakonu v petletnih obrokih, saj bo s tem ob pomanjkanju go'tovine mnogim pomagano. Obrestna me- ra za, daljše davčne zaostankc pa je znižana. za polovico, to je od G na 3 odstotke. 4. Nadaljni ukrep vlade, da se jz- dela nov inonopolski postopek za monopolske prestopko, bo zlasti po- rnagal kmetovalcem v južnih krajih in gojiteljem tobaka. II. Za povzdigo kmetijstva. 1. Popolnoma se odpravi izvdzna carina. na volno, ki je znašala dose- daj 0 in pol dinairja za kilogram. Ker se izvaža iz naše države 10 mi- lijonov kilogramov volne, pomeni ta vladni ukrep, da se povcčajd ovčje- rejcem dohodki za G5 milijonov di- narjev. Odredba je važna v prvi vr- sti za kraje z razvito ovčjerejo, ki se bo sedaj bolj izplaeala, vsled česar se bo tudi izboljšala, kar bo zopet povzročild povečanje izvoza in nov dotok denarja v državo. 2. Nadalje se odpravi vsaka uvoz- na carina na kmetijs'ke stroje, s Či- mer se bo kmetovalcein omogočil ce- nejSi nakup strojev. Stara zahteva kmetijskih krogov je bila, da se uki- n.o uYo/na carina na pluge in kme- tijske strojo, ker se 11 stroji doma ne izdelujejo v isti kvaliteti kakor v inozcmstvu. Pri pogajanjih s tujirni vladami bo mogla naša vlada poleg tega z uspchom zahtevati za odpravo te carine kompenzacije, osobito1 več- je ugodnosti pri izvozu naših kme- t'ijskih pridelkov v tujo industrijske (Iržave. Omenja, naj s<> izvoz vina, svnij in govojo živine ter vseh onih pi-odukiov, ki jih plridelujemo več kakoi* je domača poraba (hmelj, krompir, fižol). 3. S primerno spremembo zakona o zemljiških zajednicah se bo tem olajšalo delo in pospešilo dovajanje velikih površin zemlje, sposobnih za obdelovanje, k intenzivnejšemu krae- tijskemu go'spodarstvu. 1. Mnogo denarja je Slo iz drzavc y,i\ nakup plcmenske živine, čeprav je bi]o dostikrat tudi že v državi saiai dovolj dobre živine. Zlasti ži- vinorejci v dravski banovini so skr- beli za dobro plemensko živino. Se- daj se prične tudi v tem pogledu iz- bo'ijsanje in plemenska živina se mo- ra kupovati predvsern doma. V drav- ski banovini se je to praktiriralo že doslej. Izjema se je dopuščala samo l'am, kjei' so se za obnovo krvi v našib domačjh vzrejališčih potrebo- vali jtlemenjaki iz tujine. V bodoče so bo še bolj gledalo, da se tuja ple- menska živina ne bo uvažala brez potrebe. Golovo bo ta ukrep doma- če živinorojee šo ¦•bolj spodbudil, da. bodo gojili vcdno boljšo domačo ple- mensko živino. 5. Na selokciji semenskegu blaga deluje v dravski banovini banovin- ska selekcijska postaja v Beltincih, ki je lani oddala že 330 mq (meter- skih stotov) pšenice, 250 mq rži in 50 mq ovsa. Ta postaja se peča naj- več z oplemenitvijo žitaric (pšenice, rži in ovsa). Delalo se bo na to, da se dobe še scmenogojske postaje za vzgojo dobrega kromjjirja, deteljnih in travnih semen. G. Važnost se polaga tudi na trs- nice in dievesnice, da prideino do pravilne obnovc vinogradov in zbolj- šanja v sadjarstvu. V dravski bano- vini so sledeče banovinske trsnice: Pokre, Kapela, Dramlje, Leskovec, Kostanjeviea in Vinji Vrh, izmed ka- terih je trsnica v Leskovcu nova. Radi potrebe po pro'dukciji sta se v zadnjih letih zlasti trsnici v Pekrah in Kapeli jiovcčali skoraj za dvojni obseg obra'ta. Letošnji i>ritlelek trs- nega materijaia znaša: 91.105 cep- ljenk, G7.785 korenjakov in 58G.500 ključev. PöveCal se je pri del ek v Ka- peli, Pekrah, Leskovcu in Kostanje- vici. Delovalo se bo na to, da se po- veča produkcija v vseh nasadih, zla- sti pa v Leskovcu in Kostanjevici. Po možnosti se bodo znižale tudi cene, Obseg drevesnic oziroma produk- cija banovinskih drevesnic naraSča. Izboljšuje se pa tudi kakovost in se glede sort že uvaja — čeprav za en- krat. ne še povsod sistematično — standardizacija. Produkcija banovinskih drevesnic se vedno povečuje z ustanavljanjem novih drevesnic. Tako sta bili usta- novljeni zadnja leta dve: Leskovec in Piakičan. Zadnji fas pa se je usta- novila centralna drevesnica za vso dravsko bano'vino poleg obstoječe šolske (.Ircvesnice v Rakičanu, kjer se v ta namen pripravljajo za prvi lctnik 3 ha zemljišč. V Rakičanu ho mogoče letno oddajati po 20—-40.000 droves. Ta drevesnica bo sama pro- ducirala \e(: nego vse druge bano- vinske drevesnice. Poleg tega se na- mcrava ustanoviti še ena večja ba- novinska drevesnica in se išče pri- inerno zemljišče. Trenutno se pri- j>ravlja ustanovitev nove drevesnice v Rogaški Slalini v režiji zdravili- šča, Poživila se je drevesnica v Lo- gaicu. i. Razvoju zadrugarstva se mora posvetiti posebna pažnja. Doslej je ministrstvo za kmetijstvo dajalo podpore le onim kmetijskiui zadru- gam, kjer so' člani iz svojih lastnih sredstev žrtvovali primerne dopri- nose za uspevanje zadruge. Na la način so prišle do podpore res po- žrtvovalne zadruge. Ta način se bo nadaljeval tudi v bodočc po razpo- lozljivih sredstvih. Zlasti pa se na- merava ustanavljanje novih zadrug pospeševati s primernimi podpora- mi, kjer so pogoji za razvoj zadruge sicer dani. 8. Velik vzi'ok sedanje draginje je tudi v visoki obrestni meri. Vsled visokih obresti je zaslužek kmeta manjši, ravno tako pa trpi vsled vi- sokih obrestnih iner tudi trgovina, obrt in industrija. Vlada je za'tto pre- vzela inicijativo za znižanje obrest- ne mere in dala sama aober zgled s tern, da se je odpovedala vsem do- hodkom od svojih akcij pri Privile- girani agrarni banki in določila, da se ta denar porabi za pddporo za- družništvu in za znižanje obrestne liiere. Privilegirana agrarna banka bo zaradi tega mogla znižati obrest- no niero vsaj za 1 odstotek, pri ugod- n ih okoliščinah pa tudi za pol drugi odstot'ek. Zlasti v južnih krajih bo to zelo blagodejno vplivalo na raz- voj kmetijstva in gospodarstva. 9. Nadvse važen je nadalje sklep vlade, da se morajo v na.jkrajšem času dovršiti in sprejeti zakon o li- kvidaciji agrarnih odnošajev v se- vernih krajih. Pričakovati je, da bo ta naredba znatno povečala produk- tivnost v naši zemlji, ker bd rešila agrarne interesente sedanje nesigur- nosti in t'ako vzbudila v njih inte- rcs za izboljšanje zemeljske obdelave in povečanje produkcije. (Dalje) DOMACE VESTI d Prvo zasedanje banskega sveta ilravske baaovine je otvoril ban g. j '«.I!-. Drago Ma'rusic v i^rek ob TO. do- poldne v sejni'dvorani Zbornicc za TOI v Ljixbljani. Po otvoritvi jc ban dr. Marušič v obširnem ekspozeju orisal položaj v dravski banovini, program del a banske uprave in os- novna načela banovinskega proraču- na kot glavne točke zasedanja ban- skega sveta. Banski svet je }>oslal na predlog banskega svetnika g. F.lorja- na Gajška, župana in gostilničarja v Loki pri Žusmu, udanostno brzojav- ko Nj. Vrcl. kralju in pozdravno br- zojavko ininistrskemu predsedniku. Poročilo o banovinskem proračunu za, 1. 1931./32. je podal načelnik fi- nančnega oddelka banske uprave g. dr. Orel. Proračun izkazuje 119 mi- lijonov 96-4.015 Din izdatkov in rav- no toliko dohodkov; napram lanskc- mu proračunu je zmanjšan za 1G mi- lijonov 98.271 Din. To jc posledica tehnično sesCave novega proračuna, ker so izdatki za vzdrževanje bano- vinskih cest lotos posebej vneSeni v proračun cestnega fonda, ki tvori s proračuni banovinskih zavodov in ustanov dodatck k splošnemu prora- t'unu. Ti izdatki so znašali lani 19,G80.000 Din, v novem ])roračunu pa so predvideni z zncskom 27 mili- jonov 350.000 Din. Glavne postavkc izdatkov so naslednje: centralni urad bansko uprave 12,999.020 Din (za 044.771 Din več nego lani); kme- tijstvo 19,700.211 Din (za 5,422.340 di- narjev več nego' lani); prosveta 13,400.308 Din (za 4,574.890 Din več nego lani); t'ehniCni oddelek 21 mi- lijonov 54G.013 Din; socijalno skrb- stvo in narodno zdravje 29,547.034 Din; podpiranje obrti, trgovine in industrije 4,358.872 Dtn (za 875.509 Din več nego lani); agrarne opera- cije 812.000 Din (za 40.000 Din več nego lani); plačevanje aiiuitct in obresti posojil 8,000.000 Din; razni drugi predvideni in nepredvideni iz- datki 13,390.957 Din. Pri iskanju kritja se je bans'ka uprava ravnala po načelu, da ne gre obremenjevati prebivalslva z novimi davščinami. Izjemo bi tvorila trošarina na one alkoliolne pijaCe, ki vsebujejo ke- ! mične sestavine. Banovinska dokla- | da, k neposrednim davkom je v no- vem proračuiui znižana od 40 na 35 odstotkov, vsled cesar bi se zadevni dohodki znižali od 30,800.000 Din na 27,824.100 Din. Pd referatu gosp. dr. Orla se je pričela debata o proraču- nu, ki se je nadaljevala še v sredo, četrtek in petek. Debata je bila stvarna in inirna. d Nj. VeQ. kralj in kraljica v Za- grebu. Njuni Veličanstvi kralj in kraljica bost'a v nedeljo 25. t. m. po- setila Zagreb, kjer ostaneta nekaj časa. d Poslanik dr. Kranier v avdijen- ci. Novi jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Albert Kramer je bil v sre- do dopoldne sprejet v avdijenci pri Nj. Vel. kralju. Poslanik dr. Kramer bo izročil svoja akreditna pisma predsedniku češkoslovaške repubü- ke dr. Masaryku najbrž koncem pri- hodnjega t'edna. Dr. Kramer je podal v zvezi z imenovanjem za poslanika ostavko na mesto banskega svetni- ka dravske banovine. d Želcznica Ptuj—Rogatec—Breži- ce je uvršcena v dižavni program za zgradbo železnic, vendar pa zaen- krat še ni denarnih sredstev na raz- polago. d Koliko alkoholnih pijač so po- pili lani Ljubljančani? Vina so po- pili 2,874.353 1, piva 1,406.048 1. 218.970 l žganja, likerjev in Spirita in 551 1 šampanjca. Skupna vrod- nost teh pijač znaSa okroglo 50 mi- lijonov dinarjev. Kdnzum brezalko- liolnih pijaC jc znašal 109.401 1, mi- neralnih voda pa 123.571 1. d Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za Clane trgovce v gornjegrajskem srezu bo v pondeljek 20. t. in. od 10. do 12. v Gornjem gra- du v posebni sobi gostilne ge. Šar- bove in popoldne od 14. do 10. v Mo'zirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«. — Načelstvo. d Proglasitev za mrtve. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasijd za mrtve Valentin RoCnik iz Podtera pri Ljubnem, ro- jen 13. februarja 1874., delavec Franc Drozgo iz Spodnjih Podbrcž, rojen 0. januarja 1893., delavec Ja- nez Knez iz Sromelj pri Brežicah. ro- jen 20. decembra 1887., delavec Ivan Stran 2. »Nova Doba« 23. I. 1931. Štev. 7. Krajnc iz Kokarij, rdjen 25. junija 1888., posestnikov sin Adolf Kloko- čovnik iz LoC pri Konjicah, rojen 8. lnaja 1885. in posestnica Frančiš- j ka Župevčeva, roj. Polšakova, roje- na 27. februarja 1871. (Župevčeva je bila umobolna in je izginila o bin- koštih 1. 1917.) Ročnik, Knez in Krajnc so odšli mecl vojno 1. 1,915., Drozgo 1. 1917. na italijansko fronto in Klo'kocovnik na rusko fronto, kjer J je bil I. 1915. ujet in se je javil zad- njikrat 1. 1918., od itakrat pa ni o no- benem več glasu. d Kdor hoče svež in zdrav ostati naj popije on- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franc Jožefove« grenčice. ZdravniŠ- ka poročila i/, bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franc Jožefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, ¦jetrib in želodcu, ker brez neprijet- nih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franc Jožefova« voda se do- bi v vseJi lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah. d Zamašenje lahko postane nevar- no, kei1 lahko povzroči razna vnetja, krvavljenja, gnojenja in drisko. Da preprečite zamašenje, vzemit'e zvo- Cer pred spanjem 1—2 žlici Figola, ki bo uredil Vašo prebavo' in Vam povrnil zdravje. Figol se dobi v vsa- ki lekarni. (1 Dunajska vremenska napoved za soboto 24. januarja: Začetek po- oblačenja z visokimi oblaki na go- ran in v pokrajinah z doslej jasnim vremenom. Na vzhodnem robu Alp in v dolinab v notranjosti Alp bosta megla in mraz najbrž še trajala. V 1 ali 2 clneh padavine na vidiku, ki se bodo začele na zapadu. Celje in okolica c Uporaba ljudskega defla za ne- državne ceste. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Zaradi sestavitve se- znama obvezancev za uporabo ljud- skega dela v smislu §§ 37.—40. za- kona o samoupravnih cestah, dodat- nih določil k temu zakonu in na os- novi določil pravilnika o uporabi I ljudskega dela za gradnjo in vzdr- ževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine z due 20. XII. j 1930. V. No. 3295/6, »Službeni list* z dne 8. I. 1931., štev. 5/2, se pozivajo, da se zglase v dneh od 22. do vključ- nc 26. I. 1931. med 8. in 12. pri niost- nem načelstvu celjskem v sobi štev. 6. giavnega poslopja po spodaj na- vedenem vrstnem redu: 1. Vsi v mestni občini celjski. stanujoči za delo sposobni moški prebiyalci od polnih 18. do polnih 60. let, ki pla- čujejo katerikoli neposredni davek. 2. Vsi, v mesrhi občini celjski biva- joči davCni zavezanci ne glede na spol, starcst in delovno sposobnost, ki ne spadajo pod obveznost osebne- ga dela, in plačujejd nad 100 Din neposrednega davka. Vsakdo naj po možnosti prinese s seboj zadnji pred- pis za plačilo neposrednih davkov. Pod točko 1. navedene osebe morajo takoj pri zglasitvi pri mestnem na- čelstvu po'dati izjavo v smislu čl. 32. in 13. cit. pravilnika, ali hočejo svo- jo obveznost odslužiti ali odkupiti. Vrstni red za zglasitev: Za osebe, ki imajo rodbinska imena z začctnimi črkami: od A do vkljuöno E četrtek 22. t. m., od F do vključno L peflek 23. t. m., od M do vkljuono Š sobota 24. t. m., od T do vključno Ž ponde- Ijek 26. t. m. — Sledečim se ni treba zglasiti: 1. dijakom do 24. letu, če ne plačujejo več nego 100 Din neposred- nega davka; 2. invalidom, katerih edini dohodek je invalidnina; 3. re- dovnim osebam, ki nimajo nikakšne place, niti imetja ali dohodka; 4. bankam, hranilnicam in posojilni- cam, delniškim družbam, konzorci- jem, podjetjem in drugim pridobit- nim ustanovam ter napravam kakor tudi njihovemu o'sobju; 5. državnim, eivilnim in vojaškim uslužbencem, vštevši častnike, banovinskim in ob- fiinskira uradnikom, uslužbencem in upokojenccm ter duhovniškim osebam vseh veroizpovedi. Pod toč- ko 4. navedeni zavodi itd. morajo semkaj najkasneje do 26. t. m. pred- ložiti izkaze davčnc uprave o zad- njem svojem davčnem predpisu za Popolno zadovoljsttfo navdaja vsakogar, ki uživa slast bonbonov, čokolade in keksov znamke Schmidt Vsak p red met je špecijaliteta zase, proizvaja jih tvornica Viktor Schmidt & Söhne Wien neposredne davke in imenski izkaz svojega osobja z navedbo pri vsaki oscbi, koliko neposrednega davka (uslužbenskega, o'dn. še kakega dru- gega neposrednega davka) plačuje. c Seja okoliškega občinskega sve- ta bo drevi ob osniih v občinski po- svetovalnici na Bregu. Danes ob 18. se vrši tudi redna seja celjskega ob- činskega sveta. c Svetosavska - proslava za šolsko mladino se bo vršilav torek 27. t. in. z začetlkom ob 10. dopoldne v telo- vadnici mestne osnovne sole. Po cer- kvencjn obredu bodo sledile pevske točke in deklamacije učencev. K pro- slavi je vabljeno tudi občinstvo iz Celja in okolice. c Šolska kuhinja kraljice Mari je v Zdravstvenem domu v Celju je za* čcla 19. januarja poslovati. Kuhinja deli povprečno 85 učencem na dan tcčno in zadostno kosild. Režijski stroški se krijejo iz podpore, ki jo dobiva kuhinja od Fonda Nj. Vel. kraljice Marije, tako da so vsi učen- ci deležni podpore. Za, kosild plaču- je 04 uc'enev po 3 Din, 21 učencev pa dobiva kosilo brezplačno. Ta hvale- vredna institueija Zdravstvenega doma bo z drugimi sličnimi kuhi- njami v vcliki nieri lajšala socijal- ni položaj našo mladine. c Iz justične službe. Soclnik okrož- nega sodišča v Celju g. Anton Radej je odpokliean v ininistrstvo pravde. Gosp. Juro Lesjak, sodnik okrajnc- ga sodišča v Šoštanju, je imenovan za namestni'ka, drž. tožilea v Celju. c Financiranje celjske policije. Te dni so je vršil s'kupen sestanek pred- stavnikov celjske in okoliške občine ter predstojništva mostne policije. Ob tej priliki je bil določen prispe- vek obeli občin in stavljen predlog glede redukcije oziroma upokojitve osobja mestne policije. P L E S trgovskih nameščencev 31. januarja 1931. v Celju c Zvišanje oskrbnine v celjski bol- nici. Z odlokoiu bansko uprave v Ljubljani in odobritvijo ministra za socijalno politiko in narodno zdrav- je je zvišana oskrbnina v vseh ba- novinskih bolnicah v dravski bano- vini z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. dalje. Tako je zvišana dnevna oskrbnina v javni bolnici v Celju za III. razred od 30 na 32.50 Din, za II. razred od 75 na 100 Din in za I. raz- rcd od 100 na 130 Din, v bolnici za duševne bolezni na Studencu pa od 22 na. 24 Din. c Izlet smučarjev in planincev k CelJski koöi. Celjski smučarji in pla- ninci bodo priredili 1. in 2. februar- ja velik izlet k Celjski koči. Za do- bro pi-eln-ano je poskrbljeno. Kosilo v koči bo stalo samo 10 Din. c Smuške lekme v celjski okoilici. Smučarski klub v Celju Jjo priredil 8. ali 11). februarja smuško tekmo v bližnji okolici Celja. V slučaju, da bi jbilo malo snega v dolini, se bo vr- šila tekma v višji legi in sicer v bližini Celjske kofe in Svetine. c Pies trgovskih nanieščencev bo v soboto 31. januarja v veliki dvo- rani Celjskega doma. Vabila so raz- poslana. Če jih kdo pomotoma ni prejel, naj oprosti in je s tern naj- vljudneje vabljen. Ta pies bo zdru- žen s plesnim venčkom in ga vodi g. Cerne. Tudi za ljubitelje valčka Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75- Vam nudi J RUDIS je poskrbljeno. Igral bo kompletni »Mei-kur« iz IJubljane. Obleka pro- nienadna. c Ljudsko vseuči-išče. V pondeljek 20. t, m. ob 20. bo predaval na me- ščanski šoli g. prof. dr. Fran Žgeč o leim: »Ali je spolna vzgoja potreb- na?« Oj)oza]>jam6 zlasti staräe na to velevažno vzgojno predavanje. Mla- dina pod 17. letom nima dostopa k predavanju. c Rešiina postaja v Logarski doli- ni. Savinjska podružnica S. P. D. v Celju je ustanovila v Lo'garski doli- ni rešilno postäjo, ki naj nudi ob nesrečah v planinah naglo in zanes- ljivo pomoC. V to svrho si je naba- vila potrebno rešilno orodje in pri- pdmoCke za prvo pomoč, organizii-a- la rešilno rnoštvo, ki je izbrano iz plezalcev in gorskih vodnikov in ki se bo izvežbalo; nadalje bo skrbela za prevoz ponesrečencev in za hitro zdravniško pomoč. Sredstva za na- kup orodja in pripomočkov bo črpa- la iz rešilnih prispevkov t'uristov (1 Din od osebe) in iz prispevkov central ne rešilnc postaje v Ljublja- ni in podružnice same. Ponesreče- nec dobi brezplačno pomoč in mora sarno povrniti izdatke za rešilno ekä- pedicijd (nosaCe), ki bodo normira- ni, tako da. bo vsalko izkoriščanje iz- ključeno, dalje za prevoz in zdrav- niško pomoC, kolikor so ti izdatki iztirljivi. Rcšilna postaja nudi torcj Vsakoinur nujno pomoč ob nezgodi ter zalaga za enkrat potreben denar za reševanje. Oskrbniki planinskih koč imajo nalogo takoj poklicati re- šilnc moštvo na pomoč in obvestiti podružnico', ki ukrene vse potrebno. Pri iiaglem naraščanju turistike v Savinjskih planinah je ustanovitev ta'ke )-ešilnc postaje potrebna in ho ponesrečeneem in njiliovim svojcem volika tolažba. c Xmenovanje. Visji veterinarski svetnik g. dr. Josip Stegu v Celju je imenovan na podlagi pravilnika. o polaganju drž. strokovnega izpita za veterinarje v predhodni, pripravljal- ni in poniožni. službi za PI ana. izpra- Sevalne komisije za veit'erinai-je v Zagrebu za. 1. 1931./32. c Smrtoa kosa. V pondeljek 19. t. m. je uniila v Gaberju lG(i pri Celju 67-letna Katarina Šmerc, vdova po cinkarniškem delavcu, v sredo 4. t. m. v Celju (Gosposka ulica 24) 73- letna zasebnica Marija Petritz in v četrtek 22. t. m. tudi v mest'u (Go- sposkst ulica Ki) v 09. letu siarosti soproga čcvljarskega mojstra gospa Ana Potnikova. Pogreb ge. Pdtniko- ve bo v nedeljo 25. t. m. ob 10. iz hi- šc žalosti na mestno pokopališčc. V javni bolnici je umrl v torek 20. t. ni. v starosti 34 let kiparski in po- zlatarski mojster g. Jože Lapuh iz Zavodne, v Četrtek 22. t. m. pa 25- letni dninar Albln Rednak iz St. Pavla pri Preboldu. N. p. v m.! c Vložitev davčne prijave dohodka, ki je zavezan tlavku od podjetij, obratov in samostojnih poklicev (pridobnini). Gremij trgovcov v Ce- lju razglaša: Opozarjamo vse Clane gremija, da poteče rok za vlo'zitev davčnih prijav za 1. 1931., dne 6. fe- bruarja 1931., sicer se plača 3%-na kazen, če se prijava ne vloži v na- daljnih 15 dneh in se zakasnitev ne opraviči s tehtnimi razlogi. Po pote- ku tudi tega roka pa znaša kazen 1.0% za 1. 1931. predpisane pridobni- ne, če prijava ni vložena. Zato je vsakomur priporočati, da vloži pri- javo že do 5. februarja 1931. pri davčni upravi v Celju. c Konzum mesa v Celju. V mestni klavnici je bilo lani zaklanih 3.(565 telet, 940 svinj, 834 volov, 644 krav, 192 telic, 25 bikov, 8 kozličev, 2 ovci in 140 konj. Uvoženih je bilo 725 te- let, 471 svinj, (56 goved, 14 kozličev in 781 kg slanine. c Učiieljska gospodarska in kre- ditna zadruga r. z. z o. z. v Celju bo ! imela svoj red ni 20. letni občni zbor ! 2. februarja ob 8. zjutraj v okoliški deški osnovni soli v Celju s sledeCim | dnevnim redom: 1. Poročilo načel- | stva o poslovanju zadruge za leto j 1930.; 2. poroCilo nadzorstva; 3. odo- ! brenje letnega računa za leto 1930.; ! 4. volitve; 5. Citanje ev. revizijskega poročila; 6. izpremembe pravil; 7. slučajnosti. Ako bi bil občni zbor ob Frantoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75"- Vam nudi J_ RUDlS 8. nesklepčen, se bo vršil občni zbor eno uro kasneje v istem prosit'oru in z istim dnevnim redom pri vsakem številu zadružnikov. — Načelstvo. c Podružnica Hmeljarskega dru- štva v Celju vabi vse hmeljarje v coljskem okolišu, da pdravnajo čim- prej članarino za tekoče leto 1931. Clanarino za hmeljarsko društvo in naročnino za »Slov. hmeljarja« spre- jema podružnični blagajnik g. Ga- beršek v okolis'kem obCinskem ura- du na Bregu. c članarina za lovce. Podružnica SLD v Celju opozarja vse člane iz celjskega, gornjegrajskega, šmar- skega in konjiškega sreza ter šo- Stanjskega sodnega okraja, da pla- čajo letno clanarino 82 Din (zapri- scženi lovski pazniki 42 Din) samo po položnicah Celjski po'sojilnici d. d. v Celju, ki jih je poslala podruž- nična uj)rava v začetku januarja. c Razid društva. »Posmrtnicas društvo jetniškega nadzorovalnega osobja v Celju se je po sklepu obč- nega zbora prostovoljno razšlo. c Izvrševanje določil zakona o nadzorstvu nad življenskimi potreb- ščinami. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Obrtniki, ki se bavijo s predelovanjem in prodajanjem živ- Ijenskih potrebščin, se opozarjajo na do'locila zakona o nadzorstvu nad življenskimi i)otrebščinann z dne 8. februarja 1930. (Ur. 1. štev. 156/34) in pravilnika o natančnejših določililj za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili z dne 3. VI. 1930. (SI. 1. St. 139/23). Proti kršilcem določb zako- na odn. pravilnika se bo postopalo po' predpisih §S 22. in 23. zakona čl. 244. pravilnika odn. $ 68. zakona o notranji upravi. c Pri sankanju si je zlomila levo nogo v sredo 11-letna Hilda Koselo- va, hčerka sluge v Radecah pri Zida- noin mostu. Deklico so prepeljali v c.eljsko bolnico. -r, v V hotelu »Union« v Celju se tosi fino krajinsko vino 1930 ]>o 12, v to- čilnici 10, cviCek 1929 po 16, v toCii- nici 14 Din, Ja belo vino 16, v točil- nici 14 Din, Jeruzalemec 20, v točil- nici 18 Din. (.leruz. burgundec stari, specijalitota 24 Din). ToCi se sara- jevsko dvorsko pivo. c Nočno lekarniško službo im a od sobote 24. t. iu. do vštetega petka 30. t. ni. lekarna »Pri križu« na Kralja Pe't'ra cesti. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko služho iiiia od neclelje 25. t. m. do vštete sobote 31. t. m. IV. vod pod poveljstvoin g. B. Schlosserja. Sokolstvo Nova uprava Sokolskega društva v Celju Uprava Sokolske župe Celje je v svoji seji dne 1.7. januarja imenova- la sledef.o društveno upravo Sokol- skega društva Celje: Starešina: dr. Milko Hrašovec, od- vetni'k; namestn. starešine: Sirec Di-ago, trgovec; tajnik: Novak Mar- tin, železniški uradnik; načelnik: Polšak Rudolf, knjigovez; I. namest- nik načelnika: Grobelnik Anton, baneni uradnik; II. namestnik na- čelnika: Uršič Franjo, mizar, Gaber- je; naCGlnica: Gruden Almira, banč- na uradnica; I. namestnica nasie'lni- ce: Križmanič Marjuči, sodnijska uradnica; II- namestnica načeluice: Rozman Marica, šivilja, Gaberje; prosvetar: Roš Franjo, učitelj; bla- gajnik: Naprudnik Drago, zas't'opnik pivovarne Union; matrikar: Misja Anton, zasebni uradnik; gdspodar: Dolžan Franjo, kleparski mojster; flani upravc: dr. Bavdek Josip, sod- nik okrožnega sodišča; dr. Flajs Jo- že, zdravnik; Kresnik Anton, sodni oficijal; inž. Ozvald Anton, šef pro- go vne sekcije drž. žel.; Stanič Ivan, predstojnik davčnega urada; Saksi- da Franjo, priv. nameščenec; Trdi- nova Nina, učiteljica; Lojkova Mi- štev. 7. »Nova Doba« 23. I. 1931. Stran 3. mica, zasebna uradnica; namestniki članov uprave: Gradišer-Diehl Mira, trgovka; Oblišar Hinko, trgovski so- trudnik; Prelog Slavko, učitelj; Puš- nik Ciril, trgovec; nadzorni odbor: Cu.š Franjo, davoni nadkontrolor; Debelakova Zofka, st'rokovna učite- Ijioa; dr. Rajh Stefan, odvetnik; na- mestnika: Skaza Josip, ravnatelj po- družnice Ljublj. kred. banke; VVltav- sky Bernard, tajnik dkoliške dbčinc; •društveno razsodišče v smislu § 29. društvenih pravil: dr. Bavdek Josip, sodnik, kot predsednik; dr. Rajh Stefan, odvetnik, kot namestnik predsednika; Misja Anton, kot delo- vodja (zapisnikar); dr. Dolničar Jo- že kot sodnik; dr. Nendl Alojz kot so'dnik; namestniki: dr. Požar Još- ko, drž. tozilec; Mastnak Martin, pro- fesor; dr. Rajšp Ivan, zdravnik. x Zbor društvenih načelnikov in načelnic. V nedeljo 8. februarja ob osrnih zjutraj se bo vršila v telovad- nici Sokolskcga društva v Celju seja zbora društvenih načelnikov in na- čelnic Sokolske župe Celje. Vabila z objavo dnevnega reda so bila posla- na vsem društvom. x Prednjaški izpiti. V nedeljo 15. februarja se bodo vršili v telovadni- ci Sokolskega društva v Celju dru- Štveni in župni prednjaški izpiti. Pričetek ob osmih zjutraj. Društveui izpit je namenjen bratom in sestram onih društev, ki nimajo lastnega Prednjaškega zbora, župni izpit pa °nim, ki so napravili že društveni izPit. Prijave je poslati župnemu na- ^elniku do 10. fobruarja. Vse ostale Podrobncsti so ra/vidiio iz Poslovui- ka o prcdnjaških izpitih, objavljene- ga v Prednjaku št. (5. 1930. Kino Mesüii kino Celje. Petek 23., sobo- ta ^4. in nsdelja 25. januarja: »Ka- Petan korvete«. 100% nemski zvo'Cni velefilm. Veseli doživljaji mornariš- *ih ofieirjev na vožnji po južnih kra- J1» in ob dalniatinski obali. V glav- nili vJogah Harry Liedlke, Marija Paudler, Fritz Hampers in Hans Junkermann. Kot dodatek se pred- vaja izvrstna zvočna šaloigra. HUMANIK ČEVLJI PO INVENTURI ŽELIMO ftMILJITO IZPRAZWTI CELJE, Aleksandrowa ullca I. Kdo ima prav? (Našim hmeljarjem v razmotrivanje.) ZG. PONIKVA, 22. Jan. Mnogobesedno, strokovno in ne- strokovno razpravljanje o hmeljski krizi po našib časopisih je potisnilo še podpisaneniu pero v roko, da po- ve svoje »starokopitno« naziranje v zadevi. Pred vsem bodi konstatirano, da kakovost hmelja ni odvisna od hme- Ijarja samega, nego predvsem od zeinlje in podnebja dotičnega kraja in okoliša. Umno negovanje hmelj- ske rastline pa more kakovost v iz- datni nieri povzdignitl V dokaz te- mu nam služi dejstvo, da hmeljarji iz Duba, Oustja in Rokovnika na Češkem negujejo in oskrbujejo svo- je limeljske nasade z isto — in mor- da fie y. večjo natančnostjd in mar- ljivostjo nego oni iz Žatca — in ven- dar kak in kolikšen razloček v ka- kovosti pridelka. Slične razmere so tudi v Jugoslaviji. V 2. številki »Slovenskega hme- Ijarja« piše eeški strokovnjak kar deset zapovedi v rešitev limeljske ki'ize v Sloveniji.. Med vi'stami U» razprave se nehote bore, da je hotel pisec povedati: »Vi Slovenci kar iz- trebite ves vaš limelj — opustite vse nasade, ker vaše bmeljarstvo je itak otosojeno na smrt!« Temu pa vendar ni tako! Takšna rešitev hineljske krize bi bila pač preradikalna in jo vsled tega z vso odločnostjo odkla- njnmo. AH se med vrst&mi češkega strn- kovnjaka nc bere neka bojazen pred savinjskim luneljem, ki je po svoji odlični kakovosti s})osoben ko'n'kn- rirati žateškemu? — Vso češko hme- ljarstvo je s provenijenčno postavo v Nemčiji in s prisilno uporabo neinškega hmelja v neinških pivo- varnah prav hudo prizadeto. Cehi pridigajo »vodo« — sami pa pijejo »vino«. C.cški strokovnjak svetuje, naj slo- venski hmeljarji od svojih itak že skrčenih nasadov vnovič opuste še 30%. Kakor znano, so se zadnja I eta naši nasadi že skrčili za naj manj 30% — sedaj pa bi se naj še za 30%, to je skupaj 60 cdstotkov, kar bi bilo preradi'kalno, če ])omislimo na bese- de inozemskih kupcev, ki so lani dejali: »Niti eden hmeljski sadež Savinjske doline se ne sme iz- kopalil« Kdo ima prav? Skreenje in opuščanje hmeljskih nasadov se je že izvršilo', se še izvr- šuje in se bo še izvrševalo — pa kar z lepoga ne bomo vrgli puške V ko- ruzo. Tudi priporočono kontingenti- ranje hmeljskih sadežev je neizved- ljivo. Naši hmeljarji, ki so z dobifki minulih let modro ravnali, bo'do že se preboleli nastalo kri/.o, di'iigim pa itak ni mogoče pomag-ati. SavinjCani imajo v limeljskih su- šilnkah, v drogih, žičnih nasadih in drugih pripravah za hmelj preveč denarja investiranega, da bi vse to zanaprej za 60 odstotkov manj izko- rišeali. To bi ne bilo modro in pri- poročljivo. »Jutro« piše, da je bila povprečna cena za hmelj v letu 1930. 7 Din kg, »Slovenski hmeljar« pa 13 Din. Kdo ima prav? Jože Sekirnik, hmeljar. Po svetu s Koliko jezikov govori Evropa? Po najnovejsi statistiki v Ženevi je v Evropi zastopanih 125 samostojnih jezikov^ Na prvem mestu je nem-1 ščina, h kateri se priznava 81 mili- jonov Ijudi. Drugo mesto zavzema ružcina s 70 milijoni, tret^je angle- ščina s 47 milijoni in peto mesto francoščina z 39 milijoni. ZA DAME! Crep Satcn Crep Qeorgete Crep de Chine Nogavice Rokavice ZA GOSPODE Črno sukno Dele srajce Alodne srajce SamovGznice Nogavice Velika izbira, zmerne ceiie FRANC KOLBEZEN — CELJE i „aaOQ SAUN" ^iuoojbu az a^s hv D. N. Mamin-Sibirjak: Braia Gordejeva Roman. Iz ruščinc prevedel J. O. 11 »Poslušajte, kaj sedite kakor štor?« se je nepri- ^ako'vano spravila popadja nacl Nikona. »Pa vsaj ^apojte kako stvar . . . Jaz vain na kitari zaigram.« »Tako bo lepo!« jc pohvalil Fedot Jakimic. »Nismo prišli s kislim mlekom.« Nikon je dvignil pogled na živalino popadjo in so je brez odgovo'ra nasmehnil. »Lep je!« se je začudila popadja. Njune ofi so se srečale šele prvič. Popadja je brezskrbno potresla glavo, prijela kitaro, prekrižala noge po moško in sedla na divan. Fedot Jakimič je sedel poleg nje. »No1, dragica, potegni«, je prosil. »Pa bolj mehko, (la nas bo ganilo do solz. Daj, Kapitblinuška . . .« Ko so se zaslišali i>rvi zvoki, ki se jim je pri- družil krasni ženski nizki alt, se je dvignil celo Ni- kon in se je zagledal s svojimi kratkovidnimi očmi v modro popadjo'. Popadja je pela odlično in danes Se prav posebno. Tudi lepa je bila, zlasti kadar je pogledala s svojimi temnimi sanjavimi očmi. Fedot Jakimič se je ves razčustvoval in si je končno otrl starčevsko solzo, ki rau je zablestela na očesu. Tudi Nikon je občutil, da se godi z njim nekaj nenavad- nega, da je nekam padel in se ne more dvigniti, ali to je bila sladka nemoC, kakor da se mu je pojavila v jutranjem polspanju. Amalija Karlovna se je okoristila s tern trenut- kom in je z znamenji po'klicala moža v drugo sobo. Tu se mu je z otroškim nemirom vrgla okrog vratu in je zajokala. »Dragica, kaj je s teboj?1« se je začudil Leonid in poljubil ženo. »Oh, kako je drzen . . .« je ponavljala Nemka, ki so ji solze zadrževale dihanje. »Tako se ravna samo s podložniki.. . .« »A popadja?« »Z njo je drugače, Leonid . . . Potem je tako po- gledal na mene . . . nelepo je poglcdal.« »Pa saj je — starec. A sicer, kakor veš . . .« Nemka se ni več pokazala. Zaprla se je v svojo sobo, češ, da jo boli glava. Ko je popadja povedala to Fedotu Jakimiču, je pogladil svojo brado in za- kašljal. Ali takoj se je zbral in se začel resno1 raz- govarjati z Leonidom. »K tebi sem privedel brata, ti mi boš odgovarjal zanj«, je pojasnil stlarec. »Upam, da sva se izmirila, vendar mu ne polagaj prstä na usta . . . Popolnoma pregledam vse. Z eno besedo: zver s tacami. Pri vas pri Novem zaVodu bo gradil fužine, a Kai'puska bo pomagal. Kar])uška je moja kazen: poi>olnotna. se je zapil ta mužik ... In kako bi, pravijo? Izpameto- vati ga ne morem . . . Poeel sem tako in drugače, zlepa, zgrda, nič ne pomaga. Mužik nori . . . Tudi njega vzemi v roke: o'd tebe bom zahteval račun.« »Pa kaj naj napravim ž njim, Fedot Jakiinič?;, j(; proseče vprašal Leonid. »A to jo že delo tvoje pameti . . . Nimam rad, da se kdo tako z monoj l-azgovarja. Si slišal. Nimam rad. Učil si se pri Nemcih, pa ne razumeš, kako se z dobrimi ljudmi živi. Naročil bi Grigoriju Fedotiču, ako' ne bi bil tlak človek: še težjega značaja je nego jaz.« Večerja je potekala precej dolgočasno, čepVav se je popadja na vso moč trudila, da bi razveselila družbo. Gosto je razmestüa, kakor se ji je zdelo, (fa bo najbolje. Nikon je sedcl poleg popadje, ki ni mo'gla sti'peti, da. ga ne bi šepetaje vprašala: »A vi poznate Natašo?« »Kako Natašo?« »Pa hčor Fedota Jakiiniča . . . Tako k rasn a. zen- ska je — kri in mleko.« »Ah, da . . .« »Kaj, da?« »Nič . . .« Popadja se je nasmehnila s samimi očmi in se je celo odmaknila o'd Nikona — zelo pazljivo jo jc začel gledati. »Tako moder je, Krist ž njinw, je pomislila po- padja. »Nič ne napraviš z njim.« Pop Jevstignej je molčal ves čas in nihče se ni oziral nanj, kakor da bi bil beden sorodnik ali — domač varovanec. »Pa, Leonid, izroči svoji ženi poklonček«, je govoril Fedot Jakimič, ko se je poslavljal. »Povej, da se ji st\arec Fedot Jakimič klanja . . .« Nikon je ob slo'vesu tako krepko stisnil roko popadji, da bi bila skoro zakričala. Drugega due je Fedot Jakimič zopet prišel v popovsko hišo, ali zdaj je bil sam. Leonid je bil v službi, popa so odpeljali nekam na cerkveno opra- vilo, a popadja je imela opravek v kuhinji. Starec jo počakal, da je pi-išla »belka«. »Prišel sem se poslovit . . .«, je kratko pojasnil, ko je vstopila Amalija Karlovna v soW »Žo odhajate? Tako hitro . . .« je odvrnila Nemka in pogledala s svojimi jasnimi očmi starcu narav- nost v dušo. »Pa za'kaj si včeraj zbežala?« je kljubovalno vpi'aSal sl'arec. »Glej, belka, saj nate nisem hud . . . Pa kaj me tako gledaš? Za druge sem krut' in strog, a za tebe najdem tudi prijazno' besedico . . .« »Hvala, ali ne vem, s čim sem zaslužila vaše zanimanje . . .« je boječe odgovorila Amalija Kar- lovna. »S čim? Kakor je komu Bog dušo ustvaril. Po- gledala si me prvič — in vse sem vedel . . . Saj po- padjo tudi ljubim, s ponosnim NikaŠkom sem se pomiril. Pa kako' se ti godi? Dolgčas ti je, beži, beži, drugič ... Pa veš kaj, belka, prinesi mi, starcu, čašo janeževca, — pop ga ima. Iz tvojih rok ga ho- čem popiti.« Nemka je hitro odšla, Fedot JakimiC pa je sedel k mizi, si pod pri glavo z rokami in mirno sedel. Z njim se je godilo nekaj cudnega, o' čemer si niti sam ni mogel dati odgovora. Zakaj je prišel sem? In vrne naj se pop . . . Oh, sramota moji glavici! Ko se je Nemka vrnila s Cašo janeževca, ga je stlarec molče izpil, še enkrat pogledal na »belko« in izpre- govoril: »Pa oh rani starca v d obrem spominu, Nemka!« Ona se je komaj nasmehnila in starec je ves zardel. »Zakaj si se razveselila, a? . . . Pa kaj bi o tern govorila . . . Zbogom . . .« Popadja je poslušala ves ta prizor in je očitajoč majala z glavo. Ko je starec odšel, se je skrila v kuhinji, kakor da bi se nič ne bilo zgo'dilo. Amalija Karlovna je šla v svojo sobo, se zaprla in se raz- jokala. Zakaj te solze, tega ne bi bila mogla reči, ali postalo ji je tako žalostno, tako zalo'stno kakor še nikdar. Pol as til a se je je strastna želja, da bi odpotovala odtod v svoje zelene gore, kakor da je prišla kaka neodoljiva nesreča. Srce jo jo bolelo. PrviC v svojem življenju je bila napram možu ne- odkrito'srcna, kajti nic1. mu ni povedala o obisku Fedota Jakimiča in o svojem razgovoru z njim. Tudi popadja je molCala, kakor bi si bila nabrala vo'de v usta, ali po izrazu njenega obraza je Ama- lija Karlovna spoznala, da popadja vse ve. To lažno stanje je mucilo Nemko in hkrati z njim se je duäi i-azvil nekak tajen, majhen, poseben «vet. «trän 4. »Nova Doba« 23. I. 1931. štev. 7. Najmoctenieje urejena pražarna Vam midi vedno sveže praženo in res aromatiČno kavo. Čaj Darjeeling- in druge specijaluc mcšanice. Rum Jamaica odprt in v siekleuicah riobite pri tvrdk Ivan Ravnikar, Celje volnene flamingo voltiene krepo voinene georgette dobite 2e lahko sedaj pri tvrdki AliloS Pšcnlčnik, Celje Novost! Novost! s Ljudje, ki imajo preveč denai- ja. V predincstju Londona stanujc gospa Adamsova, ki izvršuje čuden poklic. Po'luje okrog po Angleškem, da izsledi prav stare hišc in te pro- daja foogatim Amerikancem. Kamen za kamenom starih angleških stavb l'oma v Zedinjene države, kjer bajte spet pozidajo. Te dni so bo podala gospa Adamsova v Ameriko, da l)o ponudila na prodaj staro podeželsko hišico iz vasi v grofiji Hereford. V kočuri je prebivala svojčas dojilja angleške kraljice Elizabete. Istočas- no1 bo ponudila na prodaj še štiri koče v grofiji Gloucester, kamor je zahajal sloviti angleški dramatik Shakespeare, in en svinjski hlev, ki je baje star 400 le't. Za take podrtije plačujejo bogati Amerikanci nevor- jetno visoke ccne. Anekdote Znani angleški pesnik lord Byron je imel hromo nogo. Nekoč ga je vprašala vojvodinja Devonshire, ki je nckoliko škilila: »Kako gre, go- spod?« »Kakor vi vidite«, je zasikal ob- čutljivi pesnik. Bogat človck je gradil sebi hišo. Hotel je napraviti na hiši nekaj, kar ni še niliče pied njini napravil, da s tern pokaže Ijudem svoje bogastvo. Na hiSna vrata da napraviti zlato kljuko in napiše baliavo: »Tako ta. Spalna oprav» \i trdega less, popolnoma nova, po I'tirpna, ob>to;efa '7 2 omar. 1 pre da!n:ka, 2 postdjri'h obodov, 2 nočnih oiTiar, 1 mi/.c in 4 s'.o'ov, se bo pro dahi na j«ivni dražbi dne 3. f\-v tliii • a itd V-i;; v /*-io d..-b-O!r, stanjii V.iraAaii i'.od *Tf«k^H- Hit**«-- ä v r,!M;ivi I«si a. 2 2 Učenca za Duco - lakiranje in tapeciranjy av tomobilov sprejme takoj M'hael B irnik, Celje- Oaberje 76. Lepe ko&iume za mask« v zelo v e I i k i i z b i r i izposojuje po 5 ni?.k:h ct-nah 12 Ana Staudinger, Celje ,°i8ksSM7a OH in ofroci i'elfjo v. v,:!ik;ir, u'nehom kuro za t\ S'enif t.i o>v./¦•iije krvi s ri^o>üni. FIroI <.e cidbi v vsakj lekartii, l>o po^ti ga na Xo7.m->%\\;\ pro'zvajalec : Ai< tekar d«. Semeüd, DifbrovnK- 2/62. 3stfkln- " CJ S [M.Stnino 1 05—, 8 Stekl. 245.— 1 >te'-l. 4 0 Hin. Df*Ani*l^2litA sl&^kl Ccnj. obönstvo vljudno opouarjaru, da imam v irjriyjfl ICoLJie SGI svoji hiši v CELJU, KBÄLJH PETHÄ 3 c. 7 lasfno mesartjo, prekatevalnico In gosiilno prt »Jelemx'1 7. izborno Uuhinjo. Cene konkurenfno. Specijaliteta blnga zajamfen¦¦ Pr.nifljfi blmja rifi drobno in debelo. Za obilen obisk se p'rlporoca JoBip Goreniak. Vinho Mmt. ohi. ionces.niBstni kwtil mojstep na lm\ nm r^ljil izvrSiije vssk-ovrstna tesarskn dela, moderne stfwbe, ostrcsjn za JJls UMJU hiše, vile, tovarnc in cerkvo, strope in razna tin, poviljone, ve- randc, stopnicp, ledenice in ograj;. ~ Gradnj:i rnostov, hilinov in jczov. Parna zaga in !esna trgovina, Lava pri Ceiju. ^"i.™"" Poročne prstane ur&, zlatnino9 arb^niauo, opfiko, jedilni pribor lid. Vam nudi v roajvečji izbiri in po najntžjih cenash tvrdka Rafael Salmic, Celje, n« ®d»g ^m *W*% ' "ip^ " a/ kleparstvo, vodovodne inStalac^e I \ j^ 9 % .a strelovodne nauravc. KmetsKia posojilnp *i celjsho obolico v Ceiju rcgistrovana sadruga x omejeno zaveto Pisarna v Presersiovi ulici S Hratiilfte vloge obrestufe po 6 S čisitih, brez rentnefla davka. Pri naiožbf Din 50*- nabiralnik na dom. Urejuje Rado Peduik. — Odgovoren za kon/orcij »Nove Dobe« lu Zvezno tiskarnö~lfUan Ö«Uaa. - Oba v Ceiju.