UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne '• : :	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9‘—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1’50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za s i ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—.	:	:
Posamezne številke po 6 vin.
■
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznik«}* ob pol 11. dopoldne.	\	\	\|
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Stev. 6, H., iHj uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zve5*)Tr-Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 viifc, poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravniStvto.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
————	Reklamacije lista so poštnine proste. ■	■
Štev. 192.
V Ljubljani, v četrtek dne 25. januarja 1912.
Leto II.
Nevzdržema naprej!
Nemško vlado so razočarale glavne volitve, popolnoma pa so jo poparile ožje volitve, zlasti one od pondeljka. Zakaj dobrih sto mandatov prineso socialisti v državni zbor. Danes se izvrši boj v zadnjih volilnih okrajih in nedvomno prinese tudi ta še nekoliko uspehov socialni demokraciji. Devetindevetdeset mandatov |nia doslej; le še enega, pa jih bo sto, in gotovo še prekorači to število.
Tu gotovo ni nič pretiranega, če se govori 0 krasni zmagi. Ali s tem, da se naštejejo mandati nemške socialne demokracije, je vse predalo povedano. Število socialističnih poslancev v berlinskem državnem zboru nikakor ne daie prave slike o sili in pomembnosti nemške delavske stranke, če se ne vzamejo v roke okoliščine, v katerih so pridobljeni ti mandati.
Omenili smo že, kako neenako so razdelje-"i volilni okraji na Nemškem. S številkami smo Pokazali, da imajo posamezni socialistični po-s*anci po trikrat, štirikrat, petkrat toliko glasov kakor nekateri centrumaški in konservativci- Saj že število glasov, ki so jih dobili socialisti pri glavnih volitvah, torej nedvomno z lastjo močjo, v primeri z glasovi drugih strank, jasno kaže, kakšna velikanska sila tiči v socia-1‘Stičnem uspehu.
Avstrijanec ne sme pozabiti, da je volilni red na Nemškem zelo različen od našega. Avstrijski državni zbor šteje 516 poslancev, nemški pa le 397. Pri tem ima Avstrija devetindvajset rnilionov prebivalcev, Nemčija pa petinšestdeset milionov. Pri nas prihaja en poslanec na °seminpetdesettisoč prebivalcev, v Nemčiji na stoenainštirideset.
Socialna demokracija je nastopila pri glavnih volitvah povsem samostojno. Proti njej so se bojevale vse stranke. Vsaka je gledala, da Pridobi sama zase, kolikor le more in nobena ne bi bila prepustila socialnim demokratom ne ene duše brez boja. Vendar si je izvojevala stranka ze pri glavnih volitvah štiriinšestdeset mandatov ter napredovala za milion glasov.
Ali proti socialni demokraciji se niso bojevale samo nasprotne stranke. Vlada je porabila ves svoj vpliv, da bi zajezila rdečo povodenj, kancelar Bethmann Hollueg je spuščal članek za člankom v »Norddeutsche Allge-jneine Zeitung« ter rotil stranke in volilce, naj zaboga ne puste, da bi šla socialna demokracija še bolj kvišku.
Vpliv vlade tudi na Nemškem ni brez polena. Zakaj od nje je odvisno lepo število pri-yatnih ljudi, ki delajo z njo kupčije. Odvisno ^ od nje tudi uradništvo, posebno na Pruskem, kjer vlada v birokraciji pravi militaristični duh. dovolj je bilo raznim prezidentom in Landra-tom, da so opazili kancelarjev migljaj, pa so se Postavili na čelo protisocialistični agitaciji. Delalo se je tudi z umazanimi sredstvi; znani so razni slučaji poizkušenega podkupovanja in podobnih lepih taktik.
Konservativci so izrabljali svojo gospodarsko moč, kar jim je tem lože, ker kandidirajo večinoma na deželi, po okrajih, kjer je poljedel-sko delavstvo še najbolj zaostalo in vsled te-Ka najbolj v strahu pred gospodarjem. Da izrablja centrum leco in spovednico tudi na Nemškem, kakor jo izrablja povsod, ni treba pose-
bej dokazovati. In tudi veliki tovarnarji ne prigovarjajo delavcem, da naj volijo rdečkarje.
Z ozirom na te razmere je socialistični uspeh še mnogo večji nego se kaže na prvi pogled.
Ali meščanske stranke bi rade našle kakšno tolažbo, pa so iznašle izgovor, ki se že lepo prepisuje tudi po avstrijskih listih. »Velika nezadovoljnost z razmerami na Nemškem je nagnala mase volilcev, da so glasovale za socialiste. Kljub temu te množice niso socialistične«.
Nam bi bilo lahko vseeno, če hočejo biti meščanske stranke slepe. Ali nam zato ni treba mrene na očeh. Ce bi bile množice hotele izražati le nezadovoljnost z momentanimi razmerami, jim zato ne bi bilo treba oddati skoraj štiri milione in štiristotisoč rdečih glasovnic. V znamenju nezadovoljnosti so šle tud meščanske svobodomiselne stranke v boj. Napredna ljudska stranka in za njo nacionalno liberalna z vsemi malimi privesami so nastopile opozi-cionalno. Agitirale so proti črnomodremu bloku in proti vladi. Pri tem pa so ostale lepo na stališču sedanjega družabnega reda. Nasprotno niso socialisti tajili svojega revolucionarnega značaja, temveč so se kazali v pravi luči kot nasprotniki obstoječega družabnega reda, kot pionirji socialistične družbe.
Kako torej, da niso tisti »le nezadovoljni elementi« oddali svojih glasov rajši meščanski opoziciji?...
Ne, tista tolažba ne pomaga nič. Množice na Nemškem se ne odvračajo le od vlade in od črnomodrega bloka, temveč kažejo hrbet temu družabnemu redu sploh, ker spoznavajo, da ni mislili na radikalno zboljšanje, dokler ne pade kapitalizem. Glasovi, ki so jih socialisti dobili, so socialistični glasovi. Na prepričanje svojih volilcev se socialna demokracija lahko zanaša.
In socializem ne napreduje le na Nemškem, temveč povsod. Kdor se hoče slepiti, naj se slepi. Ali kdor gleda, ne more prezreti velikega dejstva, da je razvoj od dne do dne hitrejši in silnejši. 'l ako je in tako mora biti, ne ker hočemo mi tako, ampak ker je tak železni zakon.
Uspeh nemške socialne demokracije nam je le v dokaz, da se ne motimo. Naše delavstvo pa bo po tej velikanski zmagi spoznalo, da je treba le poguma in dela, da pride do enakega cilja kakor njegovi nemški tovariši. Uspeh v Nemčiji je posledica dveh faktorjev; Kapitalističnega razvoja in proletarskega političnega dela. Kapitalizem se razvija pri nas kakor povsod na svetu; za bič in nezadovoljnost skrbi že sam; delavstvo mora le skrbeti, da pride tudi drugi faktor do veljave; njegovo politično delo. Utrdimo svoje organizacije, razširimo in spopolnimo svoje časopisje, pa pojde tudi pri nas. Da gre, nam kaže jeza naših nasprotnikov.
Stiirgkh v Budimpešti.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh je odpotoval v Budimpešto. Oiicielno tolmačijo njegovo potovanje tako, da hoče čestitati svojemu ogrskemu tovarišu Khuen Hedervaryju, ki je srečno prestal operacijo očesne mrene. Razun-tega bosta gospoda najbrže porabila priliko, da se pomenita o nekaterih gospodarskih, zlasti
anouba
. ,v;
železniških vprašanjih, ki se tičejo obeh držav monarhije.
lakih vprašanj je več, n. pr. bosenske železniške zveze. Grof Stiirgkh bi se moral tudi interesirati, kaj da bo z lisko železnico in z zvezo belokranjske železnice z Dalmacijo.
I udi o sklicanju delegacij bi se imela pomeniti oba ministrska predsednika. Ko je bil Khuen Hedervary meseca decembra na Dunaju, so se »merodajni faktorji« bavili s tem vprašanjem. I akrat se je javljalo, da bodo deleg i-uje sklicane začetkom marca, ali končni sklec se je odgodil. Od tistega časa je bilo vse ti:u m nič se m zgodilo. Ogrska vlada je pač poučena, da bi na Dunaju radi videli, če bi se sešle delegacije že prej. Ali Khuen liedervary menda ni navdušen za to, ker še zdaj ne ve, kako pojde v ogrskem državnem zboru z brambno predlogo in bi rad imel februar za parlament.
Ker stoji grof Stiirgkh na stališču, da mora imeti za uvoz argentinskega mesa ogrsko dovoljenje, bi bilo zanimivo zvedeti, če se je z gospodom Khuenom tudi o tej stvari kaj pomenil.
Tripolitanska vojna.
Vse telegrafiranje o velikih zmagah vendar ne pomaga nič; resnica je, da Italijani v Tripolitaniji ne pridejo naprej. Turki in Arabci nimajo toliko moči, da bi jih vrgli v morje; to je gotovo. Kdor prerokuje, kako bodo Turki nazadnje naklestili Italijane in jih uničili, izkazuje resnici slabo službo. Ali uspehov ne dosežejo Italijani, kakor bi jih morali, da bi mogli v doglednem času spraviti deželo pod svojo o-blast, in marsikatera zmaga, ki jo naznanjajo svetu, je v resnici poraz.
Tako je n. pr. z zadnjim bojem pri Garga-rešu. Italijansko poročilo je trdilo, da so tam Italijani premagali Turke in Arabce ter jih zapodili v beg. Ali kdor je natančneje čital tisto poročilo, se mu je takoj zazdelo sumljivo. Italijani so imeli namen zgraditi v oazi okope. Pa jih niso zgradili, temveč so se vrnili pod zaščito zunanjih tripoliških utrdb. Torej niso dosegli svojega cilja, to se pravi, da niso imeli uspeha.
Stvar pa je za Italijane še bolj nerodna, ker je videti, da so bili od Turkov iznenadeni. Če
je res, kar pripovedujejo sami v svojem poročilu, da so hoteli pri Gargarešu zgraditi utrdbo in da so jih Turki pri tem napadli, tedaj postavlja ta dogodek italijansko službo v jako slabo luč. Kajti če niso vedeli, da imajo Turki komaj deset kilometrov od Tripolisa in komaj kilometer od zadnje tripoliške trdnjavice, znatne sile, tedaj dožive še večkrat lahko tako neljubo presenečenje, ki ima lahko hujše posledice.
Med tem so izdali tudi Turki svoje poročilo, ki se glasi nekoliko drugače. Namreč:
Zjutraj dne 18. t. m. je zapustila sovražna kolona, sestavljena iz infanterije. kavalerije in artilerije, Gargareš, da zasede Cancur. Turško poveljništvo ie takoj pomaknilo turške in arabske čete naprej, ki so napadle Italijane pri Gargarešu. Boj je trajal tri ure in pol. Naše levo krilo je obšlo Italijane in jih prisililo, da so zapustili dve obrambni črti. Popoldne se je sovražnk umaknil na tretjo črto in je čakal na pomoč iz Tripolisa. Proti večeru so Turki in Arabci zopet napadli sovražnika, ki je med tem že dobil pojačenje. Nočni boj je bil zelo krvav. Italijani so morali končno zapustiti tudi tretjo črto in so se umaknili do oaze pred tripoliškim cbzidjem. Italijani so imeli 150 mrtvih in ranjenih; tudi so zapustili mnogo vojaškega materiala. Turki in Arabci so imeli 18 mrtvih in ranjenih.«
Seveda se tudi 'Turkom ne sme verjeti vsaka beseda. Ali če se primerja to poročilo z italijanskim, je turško na vsak način bliže resnici. Da so morali Italijani dobiti pomoč, so sami priznali. Da so opustili gradnjo utrdb, so sami javili. Od zmage torej ne ostane nič. Kajti da so se Turki po boju umaknili, je povsem naravno, ker bi bilo blazno, če ne bi šli prenočevat na varno. Sumljivo pa je, da ni vedelo italijansko poročilo ničesar o nočnem boju.
Iz vsega se zopet vidi, da je treba za to vojno izredno velikih sil. Tak poraz z nezadostnimi močmi sicer ne odločuje vojne, ali škodo napravi veliko in nervoznost Italijanov je zato umevna.
T
Pošljite naročnino, če je še niste!
V
Emile ZOLA:
Rim.
(Dalje).
»Ti torej še nisi prišla k pameti? Ali še vedno misliš na onega mladega moža?«
»O draga! Ali me hočeš tudi ti žaliti, tudi Attilis mi je všeč, imeti ga hočem. On, ?li slišiš? On in noben drugi! Imeti ga hočem ln dobila ga bom, ker ga ljubim in ker ljubi ^di on mene... 'To je čisto enostavno.«
Pierre jo je zmeden pogledal. S svojim blagim, deviškim obrazom je bila videti podobna beli, še ne razcveli liliji; čelo in nos sta bila cvetlično čista, usta nedolžna, ustnice so čvrsto sklepale nad belimi zobmi, oči so bile jasne kakor vrelec in brez dna. In nobe-[!a groza ni spreletela kakor atlas bleščečih be, niti najmanjši nepokoj, niti senca radoved-"osti ni zadrhtela v naivnem pogledu. Ali mi-siš? Ali ne? Kdo bi mogel reči to! Bila ie devica v popolni s strahom navdajajoči nespolnosti.
»Oh, draga«, je nadaljevala Benedeta, »ne Načenjaj iznova moje žalostne zgodovine. To "e gre, papež in kralj se ne data poročiti.«
»Ali ti nisi ljubila Prada«, je Cecilija mir-fo odvrnila. »Jaz pa ljubim Attilija. Življenje le tukaj, ljubiti se mora.«
Ta beseda iz ust tega nevednega otroka le Pierra tako razburila, da je čutil solze, ki mu silile v oči. Ljubezen! Da, to je rešitev vseh sporov; ona povzroči zvezo narodov, ‘jstvari mir in napravi veselje po vsem svetu.
Donna Serafina je vstala; zdelo se je, da !?.e zaupa prav predmetu pogovora, ki je tako ^Valmo bavil prijateljici. Pri tem se je ozrla f|a don Vigilija, ki je takoj razumel pogled; pri-stopil je k Pierru in mu dejal, da je čas za ()dliod. Bila je enajsta. Cecilija je odšla s svojo leto. Nedvomno je hotel odvetnik Morano še za trenotek zadržati kardinala Sarna in Na-jj>ia, da bi se pogovorili v obiteljskem krogu o jlj,akšni težavi, ki se je pojavila v zadevi loči-
Ta\cr\r\a tfr*	Hvalfrut nnliiiHj.
la Celijo, se je v prvem salonu zelo ljubeznivo poslovila od Pierra.
»Jutri dopoldne odgovorim vikontu in mu pišem, kako srečni smo, da Vas imamo pri sebi. Vi pa ostanete mnogo dalje, nego mislite... Le nikar ne pozabite jutri ob desetih dopoldne obiskati mojega strica kardinala.«
Ko sta se hotela Pierre in don Vigilio, vsak s svojim svečnikom, ki sta ju dobila od sluge, v roki. gori v tretjem nadstropju posloviti, se prvi ni mogel premagati, da bi zamolčal vprašanje, ki ga je mučilo.
»Monsinjor Nani je pač zelo vplivna osebnost?«
Don Vigilio se je zopet ustrašil. Samo roke je razkrilil, kakor da hoče objeti ves svet. Potem so mu zažarele oči; tudi njega je pograbila radovednost.
»Poznali ste ga že prej, kajneda?« je vprašal, ne da bi sam odgovoril.
»Jaz! Niti v sanjah ne!«
»Zares!... No, on Vas je prav dobro poznal. Slišal sem ga zadnji pondeljek govoriti o Vas s tako določenimi izrazi, da se mi je zdelo, kakor bi bil poučen o najmanjših podrobnostih Vašega življenja in Vašega značaja.«
»Nikdar nisem slišal niti njegovega imena.„
»Tedaj se je pač poučil.«
Don Vigilio je pozdravil in stopil v svojo sobo. Na svoje začudenje je Pierre našel vrata svoje sobe odprta in opazil Viktorino, ki je prihajala s svojim mirnim in brižnim obrazom iz nje.
»Oh, gospod Abbe, sama sem se hotela prepričati, če Vam ne manjka nič. Luč imate, pa vodo, sladkorja in vžigalice. Kaj pa zajtrkujete? Kavo? Ne? Samo mleko s kruhom. Dobro. Torej ob osmih zjutraj, kajne?... Dobro spite! In dobro se spočite. O, prve noči sem se grozno bala strahov v tej stari palači. Ali nikdar nisem videla niti roba kakšne rjuhe. Če je človek mrtev, je vesel, da je mrtev. Spočije se.«
Naposled je bil Pierre sam. Bil je vesel,
Ho ci ip	ro7fpnrnifi	iiHa Ha nhp^fll UP-
prijetnosti neznane okolice, temu salonu, tem ljudem, ki so se motali in razblinjali pod tiho lučjo svetilk. Strahovi — to so stari mrliči iz davnine; njih nemirne duše se vračajo, da bi še enkrat ljubile in trpele v prsih dandanes živečih. Dasi je po dnevi dolgo počival, je bil tako truden in zaspan, kakor še nikdar ne; v glavi mu je bilo vse zmedeno in zasukano; bal se je, da ni razumel ničesar. Ko se je začel slačiti, se je zopet tako silno začudil, da je tukaj lega, da se je za trenotek sam sebi zazdel kakor drug človek. Kaj mislijo ti ljudje o njegovi knjigi? Zakaj so ga povabili v to hišo, o kateri sluti, da mu je sovražna? Ali zato, da mu pomagajo, ali da ga premagajo? V rumeni luči salona ni videl nič druzega kakor Donno Serafino in odvetnika Morana na obeh straneh kamina, med tem ko se je kazal za strastno in mirno glavo Benedetino smehljajoči obraz monsinjora Na-nija s prebrisanimi očmi in z ustmi, ki so dihale nevkrotljivo energijo.
Legel je, ali kmalu je zopet vstal; bilo mu je, kakor da se duši; občutil je tako potrebo svežega, prostega zraka, da je širom odprl okno in se nagnil vun. Ali noč je bila črna kakor tinta; sence so pogoltnile obzorje. Zvezde na nebu so najbrže zakrivale megle, neprozorni obok je tiščal dol kakor svinec. Hiše tam nasproti v Trasteveru so že davno spale; samo v daljavi je brlela plinova lučka kakor izgubljena zvezda. Zaman je iskal Janiculus. Vse se je pogrezalo v tem morju praznote — štiriindvajset stoletij Rima, stari Palatin, moderni Kvirinal, od z neba plavajočih senc odtisnjena velikanska cerkev sv. Petra. Videl in slišal ni niti 'Tibere, mrtve reke v mrtvem mestu.
III.
Drugi dan ob tričetrt na deset je stopil Pierre v prvo nadstropje palače, da se javi na avdienci pri kardinalu Boccaneri. Bil je zopet ves pogumen, poln naivnega navdušenja svoje vere — in nič več ni ostalo od njegove čudne včerajšnje pobitosti, od njegovih dvomov in
nrl np7niinliivo<:ti ki vn if> hila nolotila oh
prvi dotiki z Rimom, izza utrujenosti vsled potovanja. Vse je bilo tako lepo. nebo tako čisto, da je bilo njegovo srce zopet polno upanja.
Na ogromno stopnišče držeča vrata prvega predsobja so bila odprta na stežaj. Kardinal, eden zadnjih kardinalov rimskega patri-ciata. si je bil pridržal sprejemne prostore svojega starega ujca, ki je bil ob koncu osemnaj-s*ega stoletja kardinal kakor on, proti ulici obrnjene, od starosti propadajoče paradne dvorane pa je imel zaprte, btiri ogromne dvorane, po šest metrov visoke, ki so mu služile za sprejemanje, so dobivale svetlobo iz uličice, ki je strmo padala k Tiberi. Ali nikdar ni prodrlo solnce tja, zakaj črne hiše na drugi strani so mu branile. Oprava z vsem pompom in razkošjem, ki so ga ljubili nekdanji knezi, cerkveni veledostojanstveniki, je ostala nedotaknjena; ali nič se ni popravilo, nič brige se ji ni posvečevalo. Tapete so visele s sten kakor cunje, prah je razjedal pohištvo, in v splošni zanemarjenosti je bilo čutiti nekaj kakor prevzetno željo, da bi se ustavil čas.
Ko je Pierre stopil v prvi prostor, v pred-sobje za sluge, je bil nekoliko poparjen. Nekoč sta tukaj stala dva uniformirana papeževa žandarja nepomična sredi celega roja lakajev; danes je en sam sluga kakor polnočna pošast množil melan holijo te ogromne, poltemne dvorane. V oči je bodel zlasti rdeče pregrnjen z idečimi nebesi nadkrit oltar nasproti oknu. Pod baldahinom je bil izvezeni grb obitelji Boccanera, krilati, v plamen pihajoči zmaj z geslom: »Bocca nera, alma rossa.« Tudi kardinalski klobuk starega ujca, nekdanji veliki, za ceremonije namenjeni klobuk je bil tukaj, in tudi dvoje rdečih svilnatih blazin; na steni pa je viselo dvoje starih solnčnikov, ki sta se jemala za vsako vožnjo v karoso. Človeku se je zdelo, da sliši v tej popolni tihoti brezglasni šum črvičev, ki glodajo že celo stoletje po vsej tej mrtvi preteklosti. Udarec s peresom bi zadostoval. da bi se vse razpadlo v prah.
Španska kriza.
Canalejasov kabinet, ki je komaj pred dobrim tednom prebil krizo, ima zopet deinisijo-nirati. Ce se vjemajo poročila iz Madrida z resnico, tedaj se je kralj Alfonz naveličal liberal-stva in hoče svojo ljubezen vrniti konservativcem. Vsekakor gre za zakulisne intrige, v katerih tudi španski klerikalci nič ne zaostajajo za svojimi tovariši po drugih deželah. V spletkarstvu so bili vedno mojstri in menda se ni delalo na nobenem dvoru toliko zavratne politike kakor na madridskem.
Poročila o sedanji krizi se glase:
Zdi se dokazano, da je predstoječi odstop ministrstva posledica pogovora kralja s konservativcem Mauro, ki je izjavil, da je v interesu monarhije, da se ne puščajo konservativci več v opoziciji in da ne pride kmalu tako ugoden trenotek, da se puste konservativci do krmila. Pod vtiskom te izjave je kralj pozval Canaleja-sa, naj demisionira.
Dopisnik pariškega »Temps« javlja, da mu je neki odlični član liberalne stranke dejal, da gre za pravi državni prelom, ki utegne imeti najresnejše posledice ne le za liberalno stranko, temveč tudi za sam režim.
Liberalno časopisje se kaže zelo osuplo in protestira, da se je kriza izzvala na tak način. Sicer pa ne verjamejo, da se posreči sestava konservativnega kabineta, ker so se pojavile težave. Govori se, da utegne biti poklican Mo-ret ali Romanones, da sestavi nov liberalen kabinet.
Kitajsko.
Mandžurska dinastija je kakor vreme v aprilu. Zaradi tega se ni treba posebno vznemirjati, če pokaže tupatam nekoliko energije. Zdaj je baje pravkar zopet v fazi odločnosti. Vse zadnje dni se je poročalo, da je že popolnoma pripravljena zapustiti prestol in pripovedovale so se že vsakovrstne posameznosti o njenem odpotovanju v Jehol, o pravicah, ki jih bodo njeni člani uživali do smrti, o penziji in o podobnih podrobnostih. Vse te vesti so bile verjetne, ker je položaj dinastije brez vsakega dvoma temeljito omajan. Tudi mandžursko prebivalstvo v Pekingu je izjavilo, da ne more cesar storiti nič pametnejšega, kakor da se poslovi. In Juanšikaj, ki je nastopal proti revolucionarjem energično, kolikor je le moeel. ie sam prišel do spoznanja, da se dinastija ne more več držati.
Ali naenkrat se je cesarica vdova baje premislila in hoče nadaljevati boj. Postala je hrabra in pravi, da je bolje voditi boj do smrti, kakor pa odstopiti. Vendar pa menda ne misli na smrt, temveč je zopet začela upati na zmago. Baje ji je vlil to nado poveljnik cesarskih čet general Canghuting. On ima, kakor pravi, osemnajsttisoč izurjenih vojakov in jih lahko — tako trdi namreč 011 — pomnoži na stotisoč. Ce je to res ali ne, bodo že na Kitajskem vedeli; ali če je res, tedaj ni razumeti, zakaj še ni zbral svojih stotisoč vojakov in šel nad republikance. Saj revolucijonarji ne pasejo lenobe; čimdalje bo cesarski general čakal, tembolje se bodo tudi revolucionarji pripravili na odpor.
Canghuting govori sploh ponosno. Pravi, da ne bi nikdar sprejel ukazov od »takozvane« republike v Nankingu in če bi dvor odstopil, bi vodil on na svojo pest boj proti revolucionarjem dalje.
Pravijo, da so tudi mlajši princi nasprotni odstopu in priporočajo, da naj cesar ostane v Pekingu. Vendar pa nemara slutijo, da se revolucionarji ne bodo dali meni nič tebi nič pozabiti. Zakaj princi govore že o tem, da bi se Kitajsko razdelilo v dve državi: V severno, kjer bi ostala dinastija, pa v južno, ki naj bi se navsezadnje izpremenila v republiko.
Vprašanje je še, če bodo revolucionarji zadovoljni s tako rešitvijo. Pekinškemu dvoru pač ne zaupajo mnogo in tudi Juanšikaj je prišel pri njih ob kredit. Sunjatzen je prepričan, da bi Juanšikaj rad dobil diktaturo v roko; temu je res zelo podobna njegova zahteva, da naj ga izvolijo na petnajst let za predsednika.
EDB1N KRISTAN:
Uspeh.
Komedija v enem dejanju.
Lapin: No torej, Fric! Tako je, če se človek ne briga za najboljše goste. Prinesite mi čašico, prinesite.
Lepoglas: Torei ste tudi v gledališču, gospod Lapin? Ste pač dobili prosto vstopnico?
Lapin: Imeniten talent imate za reševanje ugank. Ce bi mi bili rekli pred predstavo le besedico, bi Vam bil tudi poskrbel prosto vstopnico.
Lepoglas: Hvala lepa.
Fani: Oče kakšna vstopnica pa je to?
Sladarič: Neumni dovtipi!
Vrtalnik: Beraška baharija.
Lapin: Zakaj pa ne? Ce bi se dajale same proste vstopnice, bi bilo gledališče mord* še ob dobrih igrah polno.
Sladarič polglasno, a tako, da čuje tudi Lapin): Ne razumem, kako se more kdo baviti s takim človekom.
Vrtalnik (prav tako): Seveda, človek na slabem glasu.
Sladarič: Postopač. Nikdar nima prebitega groša v žepu.
Lapin: To velja le danes. Jutri oblečem že lepo zimsko suknjo in morda poveznem celo cilinder na glavo. Pa pravzaprav — to se tiče le mene. No, kaj pa gospod Sladarič, ali mi ne bi dotlej posodili desetaka?
Sladarič: Ali mislite, da prihajam iz norišnice?
Lapin: Ej, gospod Sladarič, le deset kron mislim. To še ni šesto kron, ki bi jih potreboval za tisk svoje knjige.
Sladarič: Smešno!
Vrtalnik: Bahač!
(Lepoglas se smeje, Nebogled pa natnr-Huje.)
Sunjatzen zahteva, da naj dvor odstopi in izroči vladno^ moč sedanji provizorični vladi v Nankingu. Sele kadar bi velesile priznale kitajsko republiko, bi se imel definitivno izvoliti predsednik in šele tedaj bi bilo govoriti o tem, če bi kazalo voliti Juanšikaja.
V vseh teh zmedah je gotovo, da je Juanšikaj najbrže spletkaril na obe strani in tako je zapravil zaupanje dvora in zaupanje revolucionarjev, pa pri tem obsedel med dvema stoloma na tleh.
Revolucionarji se tudi z najnovejšim pla-šenjem ne dajo užugati. Najverjetneje je torej, da izbruhne boj zopet z vso silo. Za enkrat ne kaže, da bi imeli cesarski posebno ugodno pozicijo.
Konec Mandžurov.
Kitajska revolucija je pokazala popolno 0-pustošenje državnega stroja. Del uradništva je zapadel smrtnemu strahu. In kako naj bi se ne bal, ko je toliko časa goljufal in zatiral ljudstvo. Drugi del se je postavil na stran revolucije: kjer napredne gospodarske razmere prerastejo zastarele politične oblike, obupa tudi birokracija nad njimi. In Kitajska tiči že globoko v kapitalističnem gospodarstvu, dočim so njene držav. oblike ostanek iz fevdalnih časov. Napredni del uradništva, izobraženejši od ljudskih mas, je poprej opazil notranje nesoglasje med gospodarskim življenjem in med političnimi u-redbami. Ko se je začelo mogočno ljudsko gibanje, ko so se začeli majati stebri starega državnega reda, so se ohrabrile tudi plasti revolucionarnega uradništva in se pridružile ljudstvu. Odtod prvi hip nekoliko presenetljiv pojav, da stoji na mnogih krajih poleg dijaštva uradništvo na čelu revolucije.
Še hujše orožje revolucije pa je armada, kar so vnaprej napovedovali vsi poznavalci Kitajske. Stari režim v njej ni imel opore, že vsled tega ne, ker je s svojo zavoženo davčno politiko ni mogel dosti trdno navezati nase. Ce je vzlic temu došlo do hudih spopadov in do krvavih bojev med cesarskimi in revolucionarnimi četami, je treba upoštevati dejstvo, da se čete, ki se rekrutirajo iz najodda-ljenejših pokrajin, medsebojno nič ne poznajo. Tudi med častniki cesarskih čet je le malo prijateljev sedanjih razmer; tudi ti zahtevajo reforme v državi. Ce so nastopili zoper republiko, tedaj so pač v krivi veri, da bi republika oslabila državo, da bi odprla na stežaj vrata tujim velevlastem. Dalje pa je bilo merodajno tudi dejstvo, da vodijo cesarske čete večinoma Mandžuri.
Dinastija je kmalu uvidela, da si od t. zv. cesarskih čet nima mnogo obetati, ker so začele nastopali z zahtevami, ki se od revolucionar, zahtev niso mnogo ločile. Kakor vse propadu izročene kaste, ki so izgubile slednjo družabno vlogo, je tudi cesarska dinastija kmalu obupala nad svojo bodočnostjo. Poklicala je Kitajca Juanšikaja kot nekakega odrešenika države in mu podelila take obsežne pravice, da bi igrala mandžurska dinastija poleg mogočnega kitajskega diktatorja — v slučaju zmage nad revolucionarji — prav klavrno vlogo. Ampak vse to ni nič pomagalo: ne koncesije, ki jih je priznala Juanšikaju, ne koncesije, ki jih je ponujala revolucionarjem. Narobe! Bolj ko se je cesarska rodbina poniževala, globokejše ko se je priklanjala kitajskemu ljudstvu, tem manj je ostajala bogovom podobna in revolucionarna povodenj je naraščala bolj in bolj. Vlada se je začela pogajati z revolucionarji in jih s tem pri-poznaJa za bojno stranko in ne za upornike. Ampak pogajanja revolucije niso razorožila.
Brez upanja na pomoč, brez vere v lastno moč je dinastija — igrača v rokah svojega odrešenika Juanšikaja — gledala, kako so se posamezne pokrajine, druga za drugo proglašale za samostojne republike, kako je zbor poslancev z juga oklical voditelja revolucionarjev dr. Sunjatzena za predsednika kitajske republike. Gledala je, kako so se mongolski knezi, podkupljeni z ruskimi rublji, odsekali drug za drugim od mandžurske dinastije. Očitno je bilo, da je katastrofa dinastije postala neizogibna. V
Lapin: No, pa recimo: Nič! Pa govorimo kaj drugega. Lisjaček v nocojšnji igri je sedaj postal minister. Kako se bodo pač v zadnjem dejanju vedli častitljivi možakarji, ki so ga doslej tako zaničevali in zasmehovali?
Sladarič: 'Neumno vprašanje!
Nebogled: O, če bi bil jaz spisal komad — jaz bi bil komponiral velikanski zaključek. Seveda, svojili misli ne morem dajati drugim.
Vrtalnik: Kaj je treba ugibati? K vragu ga bodo pognali.
Lepoglas: Kar je logično, je logično. Takemu falotu se mora pokazati hrbet. To je edini pravi moralični konec.
Lapin: Da, da. Toda ko sem zadnjič srečal gospo moralo, se mi je bridko pritoževala, da je zelo bolna.
Sladarič: Jaz bi ga vrgel čez stopnice, če bi prišel k meni.
Lapin: Kaj imate tudi Vi vlogo v igri?
Sladarič: Neumnost!
Lapin: K Vam sploh ne pride; kvečjemu če bi Vi šli k njemu.
Sladarič: Kaj Vam pa prihaja na misel?!
Lapin: Seveda, gospoda, Vi ste karakterji. Toda ljudje na odru so, kakor se kaže, sila praktični. Le pazite. Do tal se bodo priklanjali pred novim ministrom in še svoje mile hčerke mu bodo vsiljevali.
Lepoglas: Nezmiselnost!
Vrtalnik: Oho! S temi besedami pravzaprav žalite vse dostojne ljudi.
'Lapin: Ej, da, dostojni ljudje imajo denarja in moralična načela; kdor pa oblači v decembru letni svršnik, nima etike v želodcu. Toda le počakajmo na zadnje dejanje.
Lepoglas: Pa kaj potem?
Lapin: Tam, kjer pričakujete značajev, najdete morda — vsakdanjost.
Nebogled: Kaj se to pravi?
Lepoglas: Neumnost! Kaj pa sploh veste o tem?
tem trenotku se je odpovedala mandžurska dinastija prestolu.
NOVICE.
* Umorjen cerkovnik. V St. Gilgnu je šel
20.	t. m. cerkovnik Josip Falkensteiner ob 6. zjutraj v župnijsko cerkev, da prižge na glavnem oltarju sveče. Nenadoma plane izza oltarja neznan človek in pobije Falkensteinerja na tla z železnim drogom. Cerkovnik je obležal nezavesten, nakar ga je napadalec še parkrat udaril s vso silo in zbežal. Poizvedovanja so dognala, da se je bil morilec splazil ponoči skozi okno v cerkev in nedvomno nameraval cerkveni rop. O zločincu ni nobenega sledu.
* Učenki sta utonili. Pri Ulrnerfeldu se je udrl na reki Ybbsi v nedeljo 21. t. m. led in sta izginili v ledenih valovih delovodjeva liči Terezija Quietensky jn uradnikova hči Berta Mitterlehner. Na drsališču sta bila ob nesreči tudi očeta obeh deklic, a nista mogla ničesar storiti, da bi rešila hčerki. Utopljenki sta bili edini hčeri svojh staršev.
* Samomor vsled borznih špekulacij. V Budimpešti se je ustrelil 21. t. m. ravnatelj Evgen Kanitz, ker je bil na borzi zaigral mnogo denarja. Kanitz je bil pred leti ravnatelj velikega parnega mlina v Košicah. Leta 1905. je prišel v Budimpešto in je ustanovil akcijsko družbo s kapitalom 500.000 kron. Vsled neugodnih gospodarskih razmer pa se podjetje ni moglo razviti in je napovedalo likvidacijo dne 24. decembra 1910. Odslej je uganjal Kanitz kupčije na lastno pest. Nekaj časa mu je bila sreča prijazna, kmalu pa je začel silno izgubljati in so morali zanj plačevati njegovi sorodniki. V zadnjih mesecih je bila plačla zanj njegova rodbina 240.000 kron pod pogojem, da preneha s špekulacijami. Kanitz tega pogoja ni izpolnil, kajti na dan svoje smrti bi bil moral zopet poravnati račun za 24.000 kron. Da se temu odtegne, je šel prostovoljno v smrt.
* Stebri družbe. V Pečuhu so prišli pri hranilnici na sled velikim sleparijam dunajske dame iz »visokih« krogov. Imenitna dama je osleparila hranilnico s ponarejenimi menjicami za 30 tisoč kron. Hranilnica proti dami ne bo sodno postopala, ker upa, da njen mož poravna sleparstvo. —- Solastnik budimpeštanske velike eksportne hiše Artur Segal ie napravil za mi-Ijon kron dolgov in pobegnil. Izdali so za njim tiralico.
+ Mrzla cerkvena slovesnost. V Lvovu je bila grško- katoliška slavnost, kjer so blagoslovili vodo. Slavnost je vodil metropolit grof Sceptycki z mnogimi duhovniškimi in svetnimi imenitniki. Kakor je stara navada, je povečalo »vtisk« slavnosti tudi vojaštvo. Na vetrovom izpostavljenem trgu so stali vojaki od 8. do 11. dopoldne pri 18 stopinjah mraza. Po ceremoniji je zbolelo 125 vojakov, ki so jim bila zamrznila ušesa, nosovi in roke. Priti je morala rešilna družba. Pri krščanski slavnosti vojake tako mučiti je gotovo vse prej kakor krščansko!
* Rodbinska drama. V Pesti se je odigrala 22. t. m. strašna rodbinska drama. Zena delavca Sigmunda Katone je obesila doma svoja dva otroka in nato si je na isti način še sama končala življenje. Ko so odkrili strašno dejanje, so bili vsi trije že mrtvi. Pred tremi tedni je bila porodila žena otroka, ki je umrl kmalu po porodu. Od tistega časa je bila mati vedno razburjena in nervozna.
* Maščevanje osemiiisedemdesetletnega starčka. V Kraljevem gradcu na severnem Češkem se je moral pred kratkim zagovarjati 78-letni starček Josip Kudernač iz Vesteca, ker je bil obtožen, da je zažgal dne 22. oktobra 1. 1. svoji hčeri in njenemu možu gospodarsko poslopje ter s tem povzročil 30.000 kron škode. Kudernač je stanoval v hiši svoje hčere, kjer je imel izgovorjen kot, potem ko ji je bil leta 190S izročil gospodarstvo. Med mladima zakoncema in starčkom pa je prišlo često do prepirov, ker je baje iiotel stari mož še vedno imeti prvo besedo pri gospodarstvu. Starček je bil večkrat hudo razjarjen na hčer in njenega moža ter jima pogosto pretil. Ko se je tast nekoč iz njega norčeval in se ga celo dejansko lotil, je sklenil.
* Sladarič: Kaj razumete Vi o drami?
Vrtalnik: To je izvrsten komad. O tem kar nič ne govorite.
Lapin: Eli, kaj! Tak komad bi napisal sam.
Lepoglas: To je pa že megalomanija.
Vrtalnik (skoraj sočasno): Vi, ki ste v gimnaziji malodane propadli?
Sladarič: Vi? Vi? To je pa preneumno. (Se smeje.) Vi? Kako bi pa to poizkusili?
Lapin: Prav enostavno. Izbral bi si iz Vaše cenjene družbe nekoliko modelov, pa bi jih prav zvesto naslikal in komedija bi bila gotova.
Fani: Nas bi fotografiral, oče.
Lapin (položi denarja za natakarja na mizo): Zbogom, gospoda! (Odideta.)
Sladarič: Breobrazna osa!
Majar: Odpustite gospoda, izgnati ne morem nikogar, če plača, kar zavžije. Vem, da le škoduje kupčiji, kajti tak človek prepodi dostojne goste.
Lepoglas: Kaj pa je pravzaprav to člo-veče?
Sladarič: Kaj? Nič. Postopač predrzen.
Lepoglas: Slišal sem, da so mu ponujali službo v neki pisarni, pa ni hotel.
Nebogled: To mu je bilo preskromno. Pomislite, gospoda: Domišljuje si, da je pesnik.
Vrtalnik: Da, da, bil sem njegov profesor na gimnaziji. Ze pred leti sem mu pogostoma dejal: Vi, Lapin, iz Vas ne bo nič. Človek, ki mi pri izpitu ne zna povedati, kdaj je bil rojen Pohlin ... (Sliši se električni zvonec. Gosti kličejo Frica, plačujejo naglo in odhajajo).
Lepoglas: Radoveden sem pa vendar, kakšen bo konec.
Vrtalnik (vstaja): To se že pravilno razvije. Bolj radoveden sem, kdo je pisatelj. Menda se pokaže vsaj po zadnjem dejanju.
Nebogled: Neumevno, da se sploh še ni zahvalil ob tolikem ploskanju.
Sladarič: Mora se pokazati! Ta bi bila le-
da se maščuje. Kakor je sam pripoznal, je izvršil maščevanje 22. oktobra, ko sta bila mlada v cerkvi. Sel je pa zapalil pod streho slamo; potem je v hiši zažgal še postelje. Hipoma je bila hiša obenem z dvema sosednima hišama v plamenu in zgorela bi bila vsa vas, ako bi ne bil pihal veter proti severu. Starček je pripovedoval pred porotniki, da sta ga mlada zakonca zelo mučila in da sam ni vedel, kaj dela, ko je ;;ažgal. Porotniki so starega moža oprostili.
* Ubežni bankir. V Freiburgu so prijeli 22. t. m. ubežnega bankirja \Vilkomma, ki je poneveril ogromne vsote denarja. Govore o več kakor enem milijonu mark.
* Klerikalna agitacija. S peklom in hudičem so pritiskali pri državnozborskih nemških volitvah katoliški duhovniki na svoje ovčice, da bi volile centrumaše. Da si bralci predočijo s kakimi sredstvi so delali nemški rimski klerikalci, navajamo naslednjo volilno zgodbo. V zgornjih bavarskih volilnih okrajih so pretili kmetom z večnim pogubljenjem, ako ne volijo centrurnovega kandidata. Centrumovci so, nalepili lepake s podobo hudiča; pod podobo pa so bile napisane te-le besede: »Kmet, misli na dušo; če ne voliš črno prideš v pekel, če voliš centrumaše, izgubi hudič svojo moč nad teboj.«
* Brzojadrnica se je potopila. Brzojadrnica »Stefania« je plula iz Torre del Greco v Trst. Ponoči 19. t. m. je zadela vsled hudega viharja na pečino in se potopila. Nesreča se je zgodila blizu Sirakuz. Izmed 6 mornarjev je utonil kapitan in trije mornarji.
* Najdaljša železnica sveta. Dne 23. t. m. so otvorili v Novem Jorku najdaljšo železnico sveta, ki veže Key-West s Florido. Proga je dolga nad 2000 kilometrov. Stodvajset kilometrov železnice teče čez morje po jako spretno zgrajenih mostičkih, ki vodijo z otoka na otok.
* Železniška nezgoda. Pri Centraliji v a-meriški državi Illinois je zadel brzovlak z vso silo ob osebni vlak, ki se je bil ustavil, da se preskrbi z vodo. Mrtvi so štirji potniki, dvajset več ali manj poškodovanih.
* Razvoj pruskih mest. Eden najmočnejših uniteljev v razvoju nemškega delavskega gi-oanja je silna rast mest, ki ga junkerstvo in vsa njih dužba opazuje s pisanim očesom. Po zadnjem ljudskem štetju stanuje v 1276 pruskih mestih 18,963.785 ljudi, 47 odstotkov vsega pr" bivalstva proti 53 odstotkom, ki stanujejo po kmetih in po mnogih občinah popolnoma mestnega značaja. V mestih se je pomnožilo v letih 1905 do 1910 prebivalstvo za 17.44 od tisoča, po deželi pa samo za 12.52 od tisoča. Statistični, dežehii uradni list pravi o rasti posameznih mest: »Cem obljudenejša je občina, tem večji je prirastek prebivalstva«. Triintrideset mest ima nad 100.000 prebivalcev; razven Berlina (2,071.257) in polmiljonskih mest Kolna in Bre-slave (516.527 in 512.105) so ta mesta naslednja: Frankobrod ob Meni, Diisseldorf, Charlot-tenburg, Hannover, Essen, Devin, Konigsberg, Rixdorf, Stettin, Duisburg, Dortmund, Kiel, Halle, Schoneberg, Altona, Danzig, Elberfeld, Gelserikirchen, Barmen, Posen, Aachen, Kassel, Bochum, Krefeld, Miilheim - Ruhr, Erfurt, Wil-mersdorf - Berlin, Wiesbaden, Saarbriicken in Hamborn. Najbolj raste prebivalstvo v berlinskih predmestjih in v rensko-westfalskem okrožju. Tako je imel Rixdorf 1. 1900 le 90.422 prebivalcev, 1910 pa že 237.289; Duisburg je nara-stel v teh 10 letih od 92.730 prebivalcev na 229.483. In tozadevne številke za Diisseldorf so od 213,711 na 358.728, Essen od 118.862 na 294.653, Bolnim od 65.551 na 196.931, Hamborn celo od 32.597 na 101.703 in Saarbriicken od 23.237 na 105.089! V naslednjih letih bodo stopila v vrsto mest s 100.000 prebivalci in čez tudi mesta Oberhausen, Sagen, Spandava. Ber-lin-Lichtenberg in morda tudi Miinster in Bonn. Razen tega je 48 mest z manj kakor 1000 in 9 mest z manj, kakor 600 prebivalcei Zensko prebivalstvo močno prekaša moško v Berlinu (za i 83.000' v Breslavi (50.000), Charlottenburgu (29.300). Največ protestantskega prebivalstva izmed velikih mest ima Halle s 93.7 odstotki —-najmanjše prusko mesto Kornau je celo skoro izključno luteransko, najmanj pa Achen s 7.7 odstotki. Stodevetdeset mest je imelo nad 90 odstotkov katoličanov. Največ Židov stanuje
pa! Ce mu pa človek plača vstopnino? (Vsi odidejo. Ostaneta le Majar in Fric.)
Majar: Cujte, Fric, da mi ne smuknete v zadnjem dejanju v gledališče. Veste, da prihajajo gosti že pred koncem. Pa če Mici ne pride kmalu, pokličite punco. Nocoj bo dela. Pomagati mora streči; ljudje tedaj tudi rajši ostanejo.
Fric: Da, gotovo, gospod Majar.
(Marija pride z Erno iz gledališča.)
Majar: Za božjo voljo, kaj pa hočete zdaj tukaj?
Marija: Fric, dajte nama hitro čašo limonade.
Majar: Kaj nista imeli časa, ko je bil odmor?
Marija: Kako pa govoriš? Seveda takrat ni časa.
Majar: No, da, takrat se mora koketirati.
Marija: Kakšni^so tvoji izrazi! Še ne veš ne. kako so gospodje občudovali Erno. (Fric prinese limonade.)
Majar: Neumnost! Občudovali! Vzel nai bi jo kdo.
Erna: Papa!
Marija: Ne žali dekleta!
Erna: Ali misliš, da naj bi se obesila prvemu, ki pride, okolo vratu? Ce bi hotela —
Majar: — bi lahko postala baronica, seveda, če bi hotel baron.
Erna: Pojdi, mama. Res ne vem, čemu bi se dala tako žaliti.
Majar: Ce bi le vedela, kako dobiš moža. Še vesela boš, če Te vzame kak Lapin. Pesmi itak že kuje o Tebi.
Marija (energično): Pojdiva dete!
(Odide z afektiranim ponosom; Erna za
njo.)
Fric: Ali ste slišali, gospod Majar, da je pisatelj današnjega komada visok gospod, baje celo baron?
v Berlinu-VViimersdorfu (8.4 odstotkov); med manjšimi mesti ima največ Židov Niederstein na Hessenskem, namreč 16.7 odstotkov. V Ber-gisch- Gladbacliu in v Hoscheidu na Poren-skein, ki imata vsako nad 15.000 prebivalcev, ni nič Židov. Berlinsko proletarsko veliko mesto Rixdorf ima med velikimi mesti največ prebivalcev brez koniesije, namreč 4.5 odstotkov, toda srednje veliko mesto Witten jili ima celo 8 odstotkov.
Božična darila v Tripolitaniji.
Velikanski škandal prihaja na dan s tri-politanskega bojišča. Patriotom v Italiji napravi menda še marsikatero bridko uro.
Za božič so postali patriotični gospodje zilo mehkosrčni. Spomnili so se na svoje »brate na bojišču« in so po vsej deželi nabirali darove, da bi imeli vojaki pred sovražnikom tudi kaj od praznikov. Nabralo se je res veliko. Nekoliko ladij polnih vsakovrstnih daril je odplulo v Tripolitanijo. Tako se je iz samega Milana odposlalo tristo metriških centov božičnih štruc. Ali kam je prišlo vse to blago?
Nekatera pisma vojakov iz Tripolitanije povzročajo to vprašanje. »Avanti« z dne 18. januarja objavlja odlomke nekaterih takih pisem. Tako piše neki rezervist 74. polka:
»Vi ste gotovo vsi kaj doprinesli za gla-sovite božične darove, ali žal mi je, ne zaradi mene, temveč zaradi darovateljev, ki so jih bili nameili vojakom, da Vam moram povedati, da so darila — videli, druzega pa nič, in da se J'e Pri razdeljevanju goljufalo, kakor si ne more Predstaviti živ krst. Imeli so toliko poguma, »da so nam dali po en kostanj, en oreh, eno sardino, pri tem pa je 'bilo toliko vina, toliko likerja tukaj, in od vsega nismo dobili nič.«
V drugem pismu iz Bengazija je rečeno: »Kar se tiče Božiča, veš že iz časopisov, kako smo prebili praznike. O darilih ne morem nič reči druzega, kakor da je bilo veliko veselje... Po vsem, kar smo bili slišali, smo J^islili, da odpade za vsakega za kakšne tri j>re reči; ali namesto tega si lahko izračunaš: Štiri kostanje, kolač za dva solda na tri vo-]ake, mali kozarček pelinkovca, četrt kozarca mošta, škatljica sardin za pet ljudi in sto gradov božičnega kruha za trinajst mož. Najboljše je bilo še deset listov pisemskega papirja. In če bi bil videl skladišče, kjer so bila darila — to ti je bilo dolgo kakor ulica in po razdelitvi je bilo polno, kakor da se ga nihče ni dotaknil. Prihranili so si zaloge, da je dovolj 2a vse življenje. Tu je bilo klobas, sira, kolačev, piščancev, šampanjca, belega vina, in še danes (27. januarja) se vidijo okrog jedilnic lastnikov in podčastnikov prazne škatlje, ki | imajo na eni strani napis »Pečen piščanec«, na | drugi strani pa »Za naše brate, ki se bojujejo j s sovražnikom v Tripolitaniji in Cirenejki«.
Tudi socialistični list »Galleto« v Astih j objavlja pismo, v katerem je rečeno:
»Kar se tiče božičnih daril, nisem dobil mč; tudi za novo leto nič. Mene to ne boli; ali se pomisli, da je vse prebivalstvo kaj dalo ?a brate na vojni in mislilo, da se bo tudi pošteno razdelilo, tedaj se človek vendar jezi.
! Zakaj bilo je vse drugače. Vojaki so dobili tako berno malo, da se mora človek smejati, če bere, kaj so vse časopisi pisali o tem. Škode >tak ni, dokler je človek le zdrav.«
' . Zaprli so šest mož z neke trgovinske la-j ‘die, ki jih imajo na sumu, da so kradli. Mogoče, da so. Ali tako se ta afera ne bo dala rešiti. Zakaj tistih šest mož ni moglo ukrasti oele ladje. Iz teh pisem pa je razvidno, da so darila prišla v Tripolitanijo. Le vojaki jih niso I dobili.
Tekom te vojne je biio že dosti škandalov. Razni dodajatelji živil za vojaštvo so goljufali in kradli kakor srake. Ali še nobena lumparija, kar jih je doslej prihajalo na dan, ni tako smrdela do neba kakor ta. Kaj namerava vlada storiti na to, še ni znano.
Ljubljaim in Kranjsko.
v-anjski deželni zbor zboruje danes, dne ^5. januarja ob pol 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu so: 1. Naznanila deželnozborskega Predsedstva. 2. Poročilo deželnega odbora o Pobiranju nad 100 '■'/o doklad v občini Jablanica 1. 1912. 3. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga izpremenjeni načrt zakona o izboljšavi pašnikov. 4. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 119% doklade po davčni občini Polje krajevne občine Vrabče leta 1912.
Poročilo deželnega odbora o pobiranju 122% doklade v davčnih občinah Gorenje Jezero in Lipsenj krajevne občine Stari Trg pri Ložu 1. 1^12. 6. Poročilo deželnega odbora o uredbah ^ svrho razbremenitve deželne blaznice na Studencu. 7. Poročilo deželnega odbora o dveh osebnih zadevah pri deželnih dobrodelnih za-vodih v Ljubljani. 8. Poročilo deželnega odbo-ra o pobiranju 124% odnosno 201% doklade v občini Trnovo 1. 1912. 9. Poročilo deželnega odbora o nekaterih premembah v načrtu zakona o uvedbi davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin. 10. Volitev deželnega odbornika, eventuelno namestnika iz volilskega razreda mest in trgov ter trgovske in obrtne ?-bornice. 11. Poročilo verifikacijskega odseka: j*) o dopolnilni volitvi deželnega poslanca v kmetskih občinah volilnega okraja Trebnje — Višnja gora — Žužemberk — Mokronog — Litija — Radeče; b) o dopolnilnih volitvah dveh Poslancev iz volilnega razreda mest in trgov, volilnega okraja mesta Ljubljane. 12. Poročilo ustavnega in občinskega odseka: a) o poročilu deželnega odbora o ustanovitvi samostoj-l,e krajne občine Sela pri Šutnperku; b) o poročilu deželnega odbora o razdružitvi krajne občine Mošnje. 13. Ustno poročilo finančnega odseka: a) o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1910; b) o računskem sklepu deželne prisilne delavnice za 1. 1910; c) 0 računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. *910; d) o računskem sklepu garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za 1. 1910; e) o računskem sklepu ustanovn. zakladov za 1. 1910; o računskem sklepu deželno-kulturnega za-
klada za 1. 1910; g) o računskem sklepu pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov za leto 1910; h) o računskem sklepu muzejskega zaklada za 1. 1910; i) o računskem sklepu nor-malno-šolskega zaklada za 1. 1910; j) o računskih sklepih bolničnega, blazničnega. porod-ničnega in najdenškega zaklada za 1. 1910; k) o računskem sklepu Grmskega zaklada za 1. 1910; 1) o zvišanju plač deželnim cestarjem; m) o računskem sklepu melijoracijskega zaklada za 1. 1910; o) o dovolitvi letnega prispevka 600 K za štiri gluhoneme gojence; p) o dovolitvi 140% doklade za občino Godovič; r) o dovolitvi 130% doklade v davčni občini Vrhnika in 180% v davčni občini Stara Vrhnika; s) o pobiranju 166 % doklade v občini Čelje; š) o pobiranju 110% odnosno 109% doklade v občini Sv. Križ pri Svibnjem; t) o pobiranju 126% doklade v občini Trava; u) o dovolitvi višjih nego 20% priklad za cestne namene; v) o pobiranju 120% doklade v davčni občini Postojna.
— Z nesramnimi lažmi hoče »Slovenec« zakriti demagogijo, ki so jo klerikalci začeli uganjati takoj prvi dan v ljubljanskem občinskem svetu. Pripravljeni smo na to, da se bo katoliški poštenjak poslej še bolj lagal kakor doslej. Laž je njegova vsakdanja hrana. Kakor ne more riba živeti, če se potegne iz vode na suho, tako ne more »Slovenec« dihati, če se ne aže. In zdaj, ko so klerikalci v občinskem svetu v direktnejši dotiki s socialnimi demokrati, se bo včasi kar kadilo. Ali če se laže, tedaj bi mu svetovali, da vsaj malo pazi, da se ne blamira prav preveč. S tem, kar trdi pobožnjak v včerajšnji številki, ne dokazuje le, kako se laže, ampak tudi da je neumen kakor noč. V trapasti bajki, ki jo natvezuje svojim bravcem, čenčari, da je Kristan v občinskem svetu dejal, da se mu zdi nesocialno, ako kak delavec v sedanjih razmerah sploh kak političen mandat izvršuje.
Pošteni »Slovenec« je seveda hotel biti le hudoben; ali kjer zija taka oslarija skozi špranje, tam se celo hudobnost preneha. Naravno je, da Kristan ni mogel reči kaj takega, ker je vsa socialno demokratična praksa nasprotna. Socialisti so tudi v Ljubljani kandidirali celo vrsto delavcev v občinski svet. V državnem zboru in po deželnih zborih je lepo število delavcev socialistov. In »Slovenec« naj se potolaži: Tudi pri nas pridejo še noter. Ali nesocialno je to, kakor je Kristan omenil, da se zahteva, da naj delavec ves dan gara kapitalistu, potem pa se naj ves izmučen zvečer še v občinskem svetu trudi. Ravno za klerikalce, ki hočejo biti velika stranka in se bahajo, kakor da jim ni na svetu nihče enak, je to sramota. Kaj pa bi bilo za tako bogato stranko, če bi izvoljenim delavcem povrnila dnino za tisti dan, ko morejo biti na sejah? Tistih par kron bi taka imenitna gospoda že lahko utrpela. Saj imajo za druge, desetkrat manj važne reči, tisočake in tisočake. Ali njih prijateljstvo do delavcev je prazna, sleparska fraza; bila, je in ostane.
— 25odstotna socialna politika klerikalcev. Kričeč slučaj klerikalnega delovanja za ljudstvo nam je sporočil I. P. iz Novega Vodmata in če bi se z lastnimi očmi ne bili prepričali, bi ne bili verjeli, kako posluje klerikalno »Slovensko delavsko stavbno društvo«. I. P. je član navedenega društva, ki mu je postavilo hišo. Ker je zaostal z obrokom 33 K 47 vin. je društvo po klerikalnem odvetniku in politiku brez opomina naperilo tožbo zoper njega, ki pa je bila — po čigavi krivdi? — dostavljena v napačne roke.
1.	P. se niti sanjalo ni, da teče tožba proti njemu, kar dobi pred nekaj dnevi pisanje dr. Pegana, v katerem mu naznanja, da je zoper nje^a vložena tožba za zamujeni obrok v znesku 33 K 48 h z 6 odstotnimi zamudnimi obrestmi 35 K 84 h. Da mu prihrani nadaljne stroške — tako pravi ijubeznjivi ljudski prijatelj dr. Pegan — ga poživlja, da plača navedeno svoto in pa 9 K 08 h pravdnih stroškov za tožbo, ki mu niti dostavljena ni bila. Siromak, oče semerih otrok
. moral plačati 9 K 08 h, t. j. dobrih 25 odstotkov dolga klerikalnemu odvetniku, ki mu jih je naprtilo klerikalno društvo brez najmanjšega opomina na rame. Človek ne ve, ali bi bolj občudoval 25 odst. dr. Pegana ali ljudomilo poslovanje klerikalnega »delavskega« društva. I. P. bi se gotovo oddahnil, če ne bi nikoli na svoji koži občutil klerikalnega dela za ljudstvo, ki se posameznim voditeljem bolje izplača nego kopanje zlate rude. Takih »ljudskih prijateljev« nas obvari, o bog!
— Iz ljubljanske okolice. Med delavstvo ljubljanske okolice se vsiljujejo vsakovrstni nepotrebni in neresni listi, ki hočejo zapeljavati zdraiv okus s svojimi šundromani, s senzacijami najnižje sorte, s krvavimi nov. itd.! Zlasti apelirajo ti listi na ženske kroge. Zato opozarjamo vse res napredne in delavne sodruge, da z vso energijo skrbe za razširitev našega delavskega dnevnika »Zarje«. Vsak delavec bodi naročnik na »Zarjo«, ker je res v vsakem oziru prepotrebno čtivo za nas. Delavski tisk je resen tisk, zato sodrugi, storimo, da se tak resen tisk kar najbolj razširi.
— Iz Spodnje Šiške. Večeri so postali temni, razsvetljava je pa slaba. Če dež gre. gorje potniku po slabi cesti v temi. Občina, kje si — kaj delaš — ali ne vidiš, da je treba i razsvetljave i dobrih poti? — Ali pride vodovod v občinske roke? To vprašanje je še nerešeno. Bil bi pa že čas, da se končno razreši vodovodno vprašanje. — Kaj bo pa z železniškimi delavnicami? Najbrže nič! Merodajni krogi molče kot grob... Draginja se občuta tudi v gostilnah in štacunah. Kedaj bo boljše? Argentinskega mesa ni, prekomorske pšenice tudi ne — le vse je drago ...
— V Zgornjo Šiško. Konzumentje Zgornje Šiške, Kosez, Podutika! pridite vsi na shod konzumentov, ki se vrši v nedeljo, 28. januarja ob 3. popoldne pri »Svedraču« v Kosezah. O pomenu gospodarske organizacije poroča ravnatelj sodr. A. Kristan. — Pripeljite tudi žene s seboj!
— Obrtnonadaljevalna šola v Sp. Šiški.
Ministrstvo javnih del je odobrilo otvoritev vzporednice prvega razreda na splošni obrt-nonadaljevalni šoli v Sp. Šiški.
— Nesreča na državnem kolodvoru v Šiški. Jurij Cotman, 32 letni oženjeni premikač državne železnice je 23. t. m. zvečer na postaji v Sp. Šiški premikal vagone na železniški progi. Ko je hotel stopiti na neki premikajoči se voz, mu je spodrsnelo in je padel pod vagon na železniški tir, pri čemur mu je šlo kolo čez levo roko blizu rame. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer so mu odrezali roko.
— II. redni občni zbor deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem bo v sredo dne 31. januarja 1912 ob 10. dopoldne v gostilniških prostorih »Narodnega doma« v Ljubljani.
— Aretiran korespondent. Policija je aretirala v neki gostilni v Kolodvorski ulici 201et-nega Jurija Christensena iz Kodanja, ki se je izdajal za dopisovalca. Mladi Danec je bil zelo ogorčen in je zagrozil s pritožbo pri danskem konzulatu v Trstu. Policija je izvedela, da biva »korespondent« že pet dni v Ljubljani in da se peča po strani tudi z beračenjem. Hodil je od gostilne do gostilne, prosil goste miloščine in v klobuk so se mu prav obilno usipale desetice.
V gostilni, kjer je prenočeval, je prav bogato večerjal in dajal natakarici po 60 vinarjev napitnine. Bil je tako predrzen, da je šel v gostilne, kjer je prejšni večer beračil, kot gost in dajal po 50 in 60 vinarjev napitnine. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem zaradi vaga-bundaže.
— Ponočni napad. V Dolah pri Kamniku sta napadla I91etnega kmečkega fanta Martina Dermoto, ko se je vračal ponoči domov, dva neznana fanta in ga hudo pretepla. Težko ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico.
— Tihotapec. Te dni je užitninski hlapec zalotil mesarskega pomočnika iz Sp. Šiške, ki je hotel vtihotapiti 20 kg klobas. Mesarski hlapec je bil tako ogorčen, da je zmerjal paznika in se ga dejansko lotil in je moral posredovati policijski stražnik.
— Občinske volitve na Rakeku. Vsled nečednih volilnili sleparij klerikalcev, ki so si zagotovili za svoje nakane ogromno število uradnih glasovnic — ali so jih dobili mar od dež. odbora? — se je sodrug Ambrož pritožil na politično oblast, ki je ustavila za minuli četrtek razpisane volitve in jih preložila za tri mesece.
— Samomor bolnika. V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Rudolfovem, je bil sprejet
21.	t. m. Ivan Gregorič, posestnik iz Gorenje-vasi pri Šmarjeti med bolnike. Gregorič je bil bolan na šenju že dalje časa in se je končno podal v bolnišnico v Kandijo. Ker je bolezen nalezljiva, so v bolnšnici dali bolnika v izolirano sobo. 22. t. m. okrog desete ure zvečer je nočni čuvaj bolnišnice bil še pri bolniku Gregoriču in ta je takrat v postelji mirno spal. Ko se je pa čuvaj za par minut odstranil ter se potem zopet vrnil nazaj, je v Gregoričevi sobi zapazil, da je okno odprto ter da ni več bolnika v sobi. Takoj je spoznal, da je bolnik skočil skozi okno. Šel je pogledat in videl ležati pod oknom ponesrečenca, bolnika Gregoriča. Gregorič je skočil iz sobe II. nadstropja na zelo zmrznjena tla ter se tako poškodoval, da je bil takoj mrtev. Pri padcu si je Gregorič polomil rebra ter roke tako poškodoval, da se je iz rok videlo okončje kosti; pa tudi drugi deli telesa so bili zelo pokvarjeni. Nesrečnež je bil komaj 40 let star ter nekoliko slaboumen.
— V konkurzu je trgovina z raznim blagom Anton Ditrich v Postojni.
— Drevo ga je ubilo. Dne 17. t. m. so drvarji podirali v Učjaku pri Idriji drevesa. V padcu je zadelo drevo drvarja Ivana Erjavca in ga ubilo na mesto.
— Železniška nezgoda v Zagorju ob Savi.
V pondeljek je skočil osebni vlak št. 75, ki prihaja ob 1. uri 39 minut popoldan, pri zagorski postaji s tira. Odtrgala se je skala v bližnjem hribu ter zadela s tako silo ob parni stroj, da je poskočil s tira. Odgovornost za nezgodo zadeva ravnateljstvo južne železnice, ker neče na tistem mestu postaviti nujno potrebne železniške čuvajnice, in niti zadostno ne da zavarovati proge. Poškodovan ni k sreči nihče.
— Kdor rabi kako pisalno mizo ali kako lepo in ceno pohištvo, stori najbolje, če si ga naroči pri »Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev,« ki ima svojo tovarno za mizarske izdelke na Glincah. Cene so vse skozi solidne, delo izvrstno.
Volilei za obrtno sodišče!
Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 28. t. m. bodo nadomestne volitve prisednikov za obrtno sodišče v Ljubljani. Volitve se bodo vršile v sedmih oddelkih, in sicer bodo volišča v Ljubljani, v Dev. Mar. PoSju, na Glincah, v Št. Vidu, v Preski, v Stranski vasi in na Studencu. Glasovnice morajo oddati delavci osebno.
Obrtno sodišče utegne delavstvu mnogo koristiti, nasprotno pa, če ni pri obrtnem sodišču smisla za socialne razmere in enakopravnost delavčevo, utegne biti v škodo marsikateremu delavcu, ki išče zavetja pri obrtnem sodišču. Tudi klerikalci in liberalci se udeleže teh volitev in vendar vsi vemo, da je klerikalna stranka hud naš sovražnik in da klerikalni pristaši vobče niso prijatelji delavstva in tudi liberalci ne. Zaraditega proglašamo svoje kandidate, o katerih smo prepričani, da poznajo delavske razmere in da bodo tudi zastopali delavske interese pred obrtnim sodiščem. Noben organiziran delavec ne more glasovati ne za klerikalne, ne za liberalne kandidate. Delavci, ki kandirajo pri klerikalcih ali liberalcih že s tem pokažejo svojo suženjsko naravo in svojo delavsko nezavednost.
V nedeljo glasujte vsi za naslednje kandidate, ki jih priporoča Zveza delavskih društev in sicer vsak v svoji skupini:
Prisednikl za malo obrt:
1. Mihi Franc, stolar, Ljubljana.
2. Skubic Miha, zidar, Zg. Hrušica,
3. Gašper Pibrovc, ključavničar v kemični tovarni,
4. Rožanec Mihael, tiskar, Ljubljana,
5. Hrovat Ivan, kamnosek, Ljubljana;
namestniki za malo obrt:
1.	Sajovic Valentin, krojač, Ljubljana,
2. Rok Pogačnik, mizar, Ljubljana, , i
3. Peterlin Ivan, krojač, Ljubljana;	i
vzklic za malo obrt:	1
1. Peterlin Valentin, mizar, Sp. Šiška.
Prisedniki za veliko obrt:
1. Pleško Josip, livar, Ljubljana,
2. Planinc Oton, tiskar, Ljubljana,
3. Fekonja Franc, zidar, Novavas,
4. Kastelic Ivan, kurjač, Kolinska tovarna;
namestniki za veliko obrt:
1. Golar Jakob, mizar, Ljubljana,
2. Lotrič Valentin, strojnik, Ljubljana;
vzklic za veliko obrt:
L Ivan Mlinar, tiskar, Ljubljana.
Volilei, delavci! Vsa pojasnila glede na volitve se dobivajo vsak dan do 7. ure zvečer in na dan volitve do opoldne v Ljubljani v Še-lenburgovi ulici 6, II. Priporočajte gorenje kandidate posebno še zunaj Ljubljane, kjer je še moč naše organizacije preslaba. Delavci! Tudi v obrtno sodišče volimo neodvisne, samostojne tovariše. Vsak prijatelj našega poštenega dela bodi te dni agitator za naše kandidate in pojasni delavstvu, da naj se varuje hinavščine liberalnih in klerikalnih agentov!
Vestnik organizacij.
Odborova seja lesnih delavcev je danes točno ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, je dolžnost vseh odbornikov, da se je zanesljivo udeleže.
Javen shod v Nabrežini bo 30. januarja ob pol 8. zvečer v drušivenem lokalu pri Pirjevcu. Poročevalec: sodr. Kopač.
Moščanska podružnica »Vzajemnosti" sklicuje svoj redni mesečni sestanek na nedeljo ob 3. popoldne v gostilni „Dim* (Miklavc) v Novem Udmatu. Sestanka naj se udeleže zanesljivo člani!
V Hrastnik! V nedeljo dne 28 t. m. priredi strokovno društvo rudarjev plesno veselico v društveni gostilni. Začetek ob 6. zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Svira godba na lok.
Ženski shod v Hrastniku. V nedeljo 28. t. m. ob 3. popoldne bo v društveni gostilni v Hrastniku ženski shod z dnevnim redom. .Delavska žena in politika1. Poročevalec sodrug Mrak iz Zagorja. — Delavske žene in dekleta, ude-lažite se tega shoda v kar najobilnejšem številu.
ZADNJE VESTI.
KOMENSKEGA ŠOLE NA DUNAJU.
Dunaj, 25. januarja. Stavbna deputacija ?e pod predsedstvom cesarskega namestnika barona Bienertlia v včerajšnji seji razpravljala o odločbi upravnega sodišča, ki je razveljavilo zatvoritev komenskega šole v Schiitzengasse. Poročevalec je predlagal, da se odločba sprejme v vednost. Pri glasovanju je bilo število glasov za in proti poročevalčevemu predlogu enako in je odločil namestnik v smislu poročevalca.
Stiirgkh pri Khuenu.
(Glej članek.)
Budimpešta, 24. januarja. Avstrijski ministrski predsednik grof Stiirgkh je bil danes dopoldne pri ogrskem ministrskem predsedniku grofu Khuenu. Oba ministrska predsednika sta govorila o prometno-političnih in trgovsko-političnih vprašanjih. Zatrjujejo, da sta se raz-govarjala tudi o glavnih predlogih bosanskih železniških zvez ter o trgovski pogodbi z Bolgarijo. Danes se odpelje Stiirgkh zopet na Dunaj.
Dunaj, 24. januarja. »Neues Wiener Tag-blatt« poroča iz Budimpešte, da sta se oba ministrska predsednika razgovarjala tudi o parlamentarnem programu in o terminu sklicanja delegacij ter zlasti tudi o terminu, kdaj kaže predložiti brambno reformo avstrijskemu državnemu zboru.
Dunaj, 25. januarja. »N. W. Tagblatt« poroča: Stiirgkh in Khuen sta se posvetovala tudi o mesnem vprašanju. Posledica tega razgovora bo, da se končno določi stališče Avstrije do Ogrske v tem vprašanju. Prično se pogajanja v trgovskih pogodbah s posameznimi balkanskimi državami, vsled česar bo uvoz argentinskega mesa brezpomemben(?).
Nova častniška šarža.
Budimpešta, 24. januarja. »Budapesti Hir-lap« poroča, da namerava vojna uprava ustanoviti novo častniško šaržo in sicer šaržo vice-rnajorja, ki bi jo dosegel vsak častnik avtomatično po 8 letih.
IZ OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Sladkorno oderuštvo.
Budimpešta, 24. januarja. Koncem današnje seje je poslanec Simonyi-Semadam (ljud. stranka) interpeliral poljedelskega ministra o stališču ogrskih zastopnikov na bruseljski sladkorni konferenci napram »nezmernim« zahtevam Rusije, da se zviša njen izvozni kontingent sladkorja za 3 miljone kilogramov. Minister je v svojem odgovoru s Statistiko v roki dokazoval ugodne posledice bruseljskega sladkornega dogovora za fabrikante in za kon-zumente. Pred potekom dogovora je Rusija zahtevala zvišanje kontingenta; Ogrska pa bo rusko zahtevo pobijala. — Zbornica je ministrov odgovor sprejela v vednost.
AVSTRIJSKO-ITALIJANSKI OBMEJNI SPORI.
Sestava mešane preiskovalne komisije.
Dunaj. 25. januarja. Kakor lani se sestavi tudi letos mešana komisija, ki preišče na licu mesta vse obmejne spore med Italijo in Avstro-Ogrsko in jih pripravi za rešitev. Lani v ta namen sestavljena komisija ni do podrobnosti skončala vseh spornih vprašanj zaradi preobilnega števila; letošnja komisija konča z vsemi preostalimi vprašanji.
STAVKA MESTNIH DELAVCEV V PULJU.
Pulj, 24. januarja. Danes so vsi delavci mestnih podjetij, plinarne, elektrarne, vodovoda, užitninskega zakupa, vsega vkup okolo 300 oseb, ustavili delo- ker niso dobili niti odgovora na svoje zahteve. Do večera se mir ni nikjer kalil.
Vsaka gospodinja,
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »pravega :Francka:« s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let .v zagrebški tovarni.
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
ODSTOP SRBSKEGA KRONPR1NCA OD ARMADNEGA NADZORNIŠTVA._ Spor med prestolonaslednikom in vojnim ministrom.
Belgrad, 24. januarja. Srbski prestolonaslednik kronprine Aleksander je vsled diferenc z vojnim ministrom odložil armadno nadzor-ništvo. Spor med kronprinceni in vojnim ministrom Stepa Stepanovičem se je vnel povodom poslednjih inšpekcij.
Moč »Črne roke«.
Belgrad. 25. januarja. Preiskava vojnega ministrstva zoper »Crno roko« je končala s pre-meščenjem nekaterih častnikov, ki so kot priče izpovedali proti temu tajnemu društvu. Na vojaške kroge je napravilo to najmučnejši vtisk, ker se je jasno pokazalo, da ima »Crna roka* politično moč in da odločuje o armadnih vprašanjih. Vsled tega pojava — tako poročajo — je odložil kronprine Aleksander generalno nadzorništvo.
ŽELEZNIŠKI KARAMBOL NA PROGI BU-KAREŠTA-KONSTANCA.
Dva železničarja ubita, mnogo potnikov ranjenih.
Bukarešta, 25. januarja. Pri Prenesti sta na progi Bukarešta-Konstanca trčila dva vlaka; oba stroja in veliko število voz je popolnoma razdejanih, tir je razdrt. Dve osebi spremnega sobja sta ubiti, štiri druge in mnogo potnikov je nevarno ranjenih.
KRIZA V ŠPANIJI.
Kabinet ostane.
Madrid, 24 januarja. Ministrski predsednik je včeraj dementiral vesti o izbruhu kabinetne krize in je dejal, da bo parlament danes normalno nadaljeval svoja dela.
HOM ATI J E V TURČIJI.
Mornariški minister ostane.
Carigrad, 24. januarja. Mornariški minister je umaknil demisijo.
Kolera v Meki.
Sarajevo, 24. januarja. Vlada je dobila od konzula v Dsidi obvestilo, da je v Meki zbolelo 7 premožnih bosanskih trgovcev, ki so romali v Meko. Kakor znano je bilo lani zaradi kolere prepovedano romanje iz Bosne v Meko.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Zaplenjen avstrijski parnik.
Dunaj, 24. januarja. Iz Pariza poročajo, da je pri Perimi v Rdečem morju italijanska vojna ladija ustavila parnik avstrijskega Lloyda »Bregenz« ter zaplenila ves tovor. Isto poroča Reuterjev biro iz Londona. Korespondenčni biro avstrijskega Lloyda v Trstu poroča k tej vesti: Ladja »Bregenz« je bila na potu iz Bombaja v Trst, kamor bi imel pripluli 31. t. m. Dne 21. januarja je zapustila Aden. Vesti so tedaj verjetne, četudi LIoydu doslej še ni nič znano.
Zadnje poročilo z »Bregenca«.
Trst, 25. januarja. Zadnje poročilo, ki jo je bil poslal kapitan »Bregenca«, je bilo datirano z 21. t. m. iz Adena. Poročilo je javilo samo to, da je »Bregenc« dospel v Aden in da je na krovu vse v redu. Zaplemba se je torej izvršila nedvomno predvčerajšnjem. Lloydovo ravnateljstvo odločno povdarja, da parnik ni vozil nikake kontrebandaže. Kapitan je imel tozadevno natančna navodila in se je gotovo ravnal po njih. Llovdovo ravnateljstvo pričakuje šele v dveh dneh poročilo o »Bregencu«, ko dospe parnik v Suez.
Zaplenjen ali samo ustavljqen?
Trst, 25. januarja. Tu so mnenja, da parnik »Bregenz« ni bil zaplenjen, ampak da so ga Italijani samo ustavili in preiskali njegov tovor.
Francosko-italijanski konflikt.
Rim, 24. januarja. Italijanska vlada odpošlje v Cagliari posebno komisijo, da preizkusi
vjete Turke, ali so res zdravniki ali pa častniki, kakor to sumi italijanska vlada. Potem namerava italijanska vlada vjete Turke nemudoma izročiti Francoski.
Poravnava francosko-italijanske afere.
Pariz, 25. januarja. V najbližnjem času se poravna francosko-italijanski konflikt. Francoska je zadovoljna, da se predloži zadeva ha-škemu razsodišču ako izroči italijanska vlada 29 turških potnikov v Cagliariju francoskim oblastem. »Matin« zagotavlja, da italijanska vlada sprejme pogoje francoskih oblasti.
Uničen letalni stroj.
Pariz, 24. januarja. Ko se je odpravljal parnik »Chartage« iz Tunisa ter ravno nakladal Duvvalov letalni stroj, je neki delavec "rerezal na stroju žice in krila. Stroj je uničen. Ljudstva se je polastila taka razburjenost, da je hotelo delavca linčati. Vojaštvo ga je moralo ščititi pred ljudstvom in ga je odpeljalo v trdnjavo.
Prerezan kabel.
Carigrad, 25. januarja. Notranji minister je dobil vest, da so Italijani prerezali kabel med Hodejdo in Svakimom .
KITAJSKA REPUBLIKA.
Boj proti revolucionarjem.
Peking, 24. januarja. Juanšikaj je imel danes zjutraj dolgo trajno sejo s cesarico-vdovo. Cesarica se je odločila za boj proti revolucionarjem. Juanšikaj je baje pritrdil temu načrtu, samo počakati še hoče, da prično prvi prodirati revolucionarji.
Vmešavanje velevlasti.
London, 25. januarja. Japonski vnanji minister ie imel v Tokiu govor, kjer je nenavadno odločno povdaral ojačenje zveze z Angleško. Izjavil je nadalje, da se je ponudila Japonska obenem z Angleško za posredovanje med kitajsko vlado in revolucionarji.
Revolucionarji zahtevajo denar.
Šangaj, 25. januarja. Republikanski vojni minister zahteva od parobrodne družbe za kitajsko blago 10 miljonov tealov; ako družba ne plača te svote, bodo revolucionarji njene ladje zaplenili in prodali, da dobe denar za vojno. Ravnateljstvo družbe je prosilo za odlog, da povpraša svoje delničarje.
Previdni Sunjatzen.
Šangaj, 25. januarja. Sunjatzen je brzojavn0 obvestil Vutingfanga, da ne zaupa Juanšikaje-vim namenom in da ne odstopi preje od pred-sedništva, dokler ne priznajo velevlasti kitajske republike. Kadar Juanšikaj prekini svoje zveze z Mandžurijo in javno prizna, da je pristaš republike, tedaj naj ga izvolijo za presed-tiik, nakar Sunjatzen odstopi.______________________
Odgovorni urednlK F t a n 3 a 111.
Ittiaja in i&Iag* jsJožba Zuri«
Ttska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
I
Bioglobin
zdravniško priporočeno
dljetetlčno sredstvo.
Kri ttoreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare.
V steklenicah po 3 K 50 vin. in ‘2 K v vsaki lekarni.
H*
H*
H* H* H*. —'fc*
r. z. z o. z.
se priporoča za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. — Izdeluje v lastni, najmodernejše opravljeni tovarni na Glincah, strogo po naročilu. Dosedanja dela, ki jih je zadruga izvršila, so jamstvo za vsakogar. Med temi so: vsa mizarska dela v obrtni šoli in v šoli na Prulah.
Vsa naročila se izvršujejo precizno, solidno in točno.
£
V-
■V
£
%
v sredini mesta se iz proste roke proda. Več se poizve pri gospej Orešič v Ljubljani, Marija Terezija cesta štev. 16.
Kavarna Unione v Trstu
nlica Cngermn in Torre Bilanca
::	se priporoča. ::
M. Zor, Ljubljana, Sv. Petra c. 38.
oblastveno kceesijoniran poboiičernlec podgan, miši lu mrčes.
Priznalno pismo:
Podpisani	potrdim, da	je	gospod Miroslav
Zor	izvršil v	moji hiši št	37	in	pripadajočem
gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan,	in sicer	potoni nastavljenja	strupenih pa-
stilj.	— Tekom osmih dni	in	še	preje ni bilo
čutiti nobtne živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M Zora v na-vedtni lastnosti.
Gl i n ce, 20. dec. 1911.
 	  Josip	Tribuč
Kupujte »Zarjo
u
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
je izšel te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Centralni sedeži strokovnih organizacij. —
|	Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni
H	tarif. — Inozemske in domače denarne
vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Socialno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski vojitvi 1911 (skupaj).
|	— Koliko glasov so dobile posamezne
I	stranke v Avstriji pri državnozborskih
I	volitvah (1907 in 1911). — Politiške in
narodnostne skupine v avstr, državnem ooru po volitvah (1907 in 1911). —
I	Kako se varujemo kolere. — Kakšno
I	delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo
neki je železničarjem pomagal. — Pri-3	poročljive knjige in knjižice iz domačih
založb. — Kultura in žensko gibanje. —
I	Kje so delavci najslabše plačani. —
Prof. I. T. Masaryk (slika), — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke.
Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi .Zarje“ v Ljubljani.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani
L*
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
BI až, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prei. pri Nar. domu. Subie, Miklošičeva cesta.
Sen k, Resljeva cesta.
Kane, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričcva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadole Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dol en e e, Prešernova ulica. Piehler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica.
St len e, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušriik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.
= Konsumno društvo = za Ljubljano in okolico
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani -
je v letu 1910/11 svojim članom izplačalo 16.610 kron 45 h čistega dobička. Izplačalo je 4% dividendo! Kot član pristopi lahko vsak, kdor plača 1 K pristopnine. Delež znaša 30 kron. Včlanjenih je že 1610 konsumentov.
Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6. II.
Prodajalne so:
v Ljubljani, Sodna ulica 4	na Viču - Glincah, Tržaška	cesta
Bohoričeva ulica 12	v Tržiču na Gorenjskem
Krakovski nasip 10	na Savi na Gorenjskem
v SpodnjiŠiški (v lastni hiši) na Jesenicah na Gorenjskem.
Hranilne vloge se sprejemajo od članov in se obre-= stujejo po 5% od dne vloge do dne dviga. =
%
Del. glavnica: K 8.000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Ntritarjeva uliea. Hlev. 2, (lustiia liinn).
Rez. fond nad K 800.000.
3?©dj:vLŽBa.!Lce -v Spljetuu, Celovcu., Trst-u., SarajeTT-u., <3-orici iri. ColjuL.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'Al«.
t
a