G LAS I L O _ OSVOBODI L NE: F R Q 'J : F O K RA JA JR..8;0 V L iE k % ' Pl,iamMna številka 2 din. Poštnina plačana v gotovini. Leto IV. TRBOVLJE, 5. januarja 1951 Štev- 1. končne zmage. To kosanje med elitnimi brigadami v Trbovljah in Hrastniku je doprineslo znatno število ton premoga. V novembru je odnesla prvo nagrado v tekmovanju brigada 24-krat-nega udarnika Kmeta Martina na Ojstrem. V meseeu decembru pa so ostro tekmovale za naslov najboljše brigade zopet Kmetova brigada v Hrastniku ter Erjavčeva, Kmetič-Okor-nova in Petkova brigada v Trbovljah. Ob času, ko pišemo te vrstice, še ni znano, katera teh brigad bo dosegla prvo mesto v mesecu decembru. Glav-r tekmeca za ta častni naslov sta Kmetova .brigada v Hrastniku in Erjavčeva brigada v Trbovljah. Tudi to ostro tekmovanje navedenih brigad v decembru, kateri so se s prav takim delovnim elanom priključili vsi ostali rudarji, je velik doprinos k častni dosegi letnega plana. Prav tako so pripomogle k tej veliki zmagi rudnika Trbovlje • Hrastnik še dodatne osebne obveze številnih požrtvovalnih članov Partije, sindikata in še drugih. Vsa čast jim, saj so nakopale izredno velike množine premoga. V sredini meseca decembra se je pojavil dvom za stoodstotno dosego letnega plana. Bili so težki dnevi. In zopet so se pokazali trboveljski in hrastniški rudarji, ki v sili še niso nikdar odpovedali. Sklenili so, da se bodo do konca meseca izmenjavali na svojih deloviščih, da s podaljšanim delovnim časom pripomorejo k čim večji dnevni produkciji. Tudi ta sklep je dal znatno množino ton premoga. Izvršeni so bili še razni drugi ukrepi. Tako je upravni odbor rudnika sprejel v zadnjih dneh velike bitke sklep, da so šli vsi delavci zunanjih obratov, ki so trenutno pri svojem delu pogrešljivi, na produkcijsko delo v jamo in na dnevni kop. Pohvaliti moramo kolektiv rudniške separacije in skupnega prevoza, ki je z brezhibnim in hitrim raztovarjanjem iz jam in z dnevnega kopa došlega premoga skrbel za čim hitrejšo dostavo praznih vozičkov na odkopna delovišča. Prav tako je separacija delala v zadnjih odločilnih dneh velike bitke v treh delovnih izmenah, da primor« k čim hitrejšemu pošiljanju tako važnih praznih vagončkov v jamo in na dnevni kop. Pospešili so tempo prometa z vozički. V petek, 29. decembra, je postalo zopet problematično, bodo li rudarji res dosegli stoodstotno še manjkajoče množine premoga do letnega plana. Bil je najbolj napet dan te velikanske, tri mesece trajajoče odločilne bitke. Zopet je tehnični štab rudnika tonažo, ki jo je bilo treba še doseči, natančno porazdelil po rudniških obratih. Obra-tovodstva in rudarji so radevolje sprejeli naloženo jim nalogo ;r ;o nbve- Gigantska ih Mislil! li Mii nfnjn Rudnik Trbovlje-Hrastnik je plan za leto 1951 dosegel Trboveljski in hrastniški rudarji so z združenimi močmi, ramo ob ramo, zmagovito in častno dobojevali v nedeljo. 31. decembra m. 1. največ jo bitko v rudarski zgodovini Trbovelj in Hrastnika: izpolnili so težko proizvodno nalogo za leto 1950. Kaj zmore odločnost in volja, kaj zmore ljubezen in predanost svoji ljubljeni socialistični .domovini, so pokazali trboveljski in hrastniški rudarji ponovno v mesecu decembru minulega leta, zlasti še v zadnjih dneh velikanske in odločilne bitke za dosego svojega letnega plana. Se nikoli niso v Trbovljah in Hrastniku pričakovali trenutka, ko bo rudniška sirena naznanila sijajno zmago naših rudarjey, s tako napetostjo kot v nedeljo, 31. decembra. In pričakali so ga. Ob pol 6. uri zvečer je sirena oznanila, da je največji boi naših rudarjev z zmago končan. tika rudarjev v Trbovljah in Hrastniku je bila težka, ostra in napeta, bi-l" je trdovratna in srdita kot še nikoli prej. Trboveljski in hrastniški rudarski kolektiv je stal pred izredno težavno nalogo. Po združitvi obeh rudnikov Trbovlje in Hrastnik je bilo treba poleg izpolnitve rednega vsakomesečnega proizvodnega plana nadoknaditi še let- ni primanjkljaj v višini 12.5»/,, 'ki je | ostal v obratih Ojstro in Hrastnik zaradi težavnih delovnih okoliščin nepokrit. Marsikdo je dvomil, da bo mogoče v zadnjih treh mesecih minulega leta ta primanjkljaj nadoknaditi. Pa je vrlim rudarjem v Trbovljah in Hrastniku to le uspelo. Uspelo prvič zaradi tega, ker je tehnično vodstvo izdelalo veliki bojni plan do vseh podrobnsti za nadoknadenje produkcijskega primanjkljaja, drugič pa zaradi tega, ker še ni bila nikdar poveza med upravo rudnika, njegovim tehničnim štabom, upravnim odborom, delavskim svetom, Partijo in sindikatom, med posameznimi obrati rudnika in med rudarji obeh združenih rudnikov tako ozka, kot ravno v teh mesecih, zlasti pa še v decembru. Vsi so bili eno. Ta enotnost in solidarnost med vsemi navedenimi naj bo poleg veselja nad veliko zmago zgled in dragocen nauk vsem za bodoče bitke, ki jih bodo združeni trboveljski in hrastniški rudarji še bojevali za svojo ljubljeno državo. BCako se je mršila bi$ka Da je uspelo z ozko povezavo med trboveljskimi in prav tako požrtvovalnimi rudarji v Hrastniku tor njihove- mu vodstvu dobojevati tako veliki bitko in doseči lanskoletni proizvodu plan, je seveda v izdatni meri pripo moglo veliko tekmovanje med rudar skimi brigadami, ki je bilo razpisani za mesec november, ki pa se je na daljevalo tudi v mesecu decerhbru d< flovoCetna po&Canica matlaia IZita osamitvi, ki Jo Je hotela na vse mogoče načine doseči Sovjetska zveza. S svojim doslednim načelnim bojem za mir na svetu in z bojem za ohranitev svoje neodvisnosti si je naša država pridobila visoko priznanje na svetu-Danes nismo več osamljeni, pa tudi ne bomo dovolili, da bi bili osamljeni. Prijatelji miru in mirnega sodelovanja bodo naši prijatelji. Prizadevajmo si. dobro izkoristiti nauke iz preteklih let, zlasti pa iz zadnjega leta, in posvetimo v prihodnje največjo pozornost takim problemom, kot je varčevanje z vsem, kar potrebujejo ljudje za delo in življenje. Naši kmečki delovni ljudje naj v prihodnjem letu posejejo sleherno ped zemlje, posvetijo živinoreji in drugemu vso pozornost, da bi se povečal naš živinski fond, kajti nikdar ne moremo vnaprej vedeti, kakšne nezgode nas utegnejo zopet doleteti in kakšnega življenjskega pomena je to lahko za našo državo. Delovnim ljudem našib tovarn, rudnikov, transporta in vseh drugih delovnih mest želim v 1951. letu nove velike zmage n s srečo naše socialistične skupnosti. Državljani in državljanke! Vstopamo v novo 1951. leto s številnimi starimi skrbmi, toda trdno moramo zaupati, da jih bomo uspešno prebredli. Obračam se na naše delovne ljudi, naše znanstvenike, našo ljudsko inteligenco sploh, posebej pa na našo mladino, naj v letu 1951 napno vse sile pri izpolnjevanju svojih nalog. Glejmo z zaupanjem v našo prihodnost in storimo vse, kar nam nalaga naša dolžnost, ki jo imamo kot državljani socialistične Jugoslavije, da bi izpolnili petletni plan, prav tako pa storimo vse za obrambo našega mirnega razvoja. Želim srečno 1951. leto vsem državljanom naše države. Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke! Vstopamo v novo leto 195J1 s številnimi novimi zmagami naših delovnih ljudi. Lahko rečemo, da smo v preteklem letu premagali razne velike težave, ki so se včasih zdele skoraj nepremostljive. Vstopamo v novo leto navzlic vsem nezgodam, ki so nas spremljale v preteklem letu, z velikimi delovnimi zmagami naših delovnih ljudi. Splošna nervoznost na svetu, iz strahu pred novo vojno, ni zajela naše države. Naši delovni ljudje so izpolnjevala svoje delovne naloge vztrajno in uspešno, saj so se zavedali, da bi sleherna Izguba dragocenega časa, sleherna omahljivost, nervoznost in strah pred jutrišnjim dnem vplivala na izpolnitev petletnega piana in nas oddaljila od našega cilja, od hitre zgraditve socializma in uresničitve srečnejšega *ririšnjega dne. Naši delovni ljudje so lani vestno izpolnili svojo dolžnost, ki jo imajo kot graditelji socializma, in prepričan sem, da bodo to storili tudi v prihodnjem 1951. letu. Da bi olajšali breme našim državljanom, smo v Ljudski skupščini z zakonom podaljšali popolno izpolnitev petletnega plana do konca leta 1952. Vzroki tega so vsem dobro znani, kakor je tudi znano, da se jim nismo mogli Izogniti, ker to ni bilo v naših močeh. Tam, kjer je bilo to odvisno od našib delovnih ljudi, so bile daleč presežene ali pa že izpolnjene naloge petletnega plana. Izrabljam priložnost, da izrazim globoko zahvalo delovnim ljudem pri prometu naše države, ki so, po zaslugi svoje junaške požrtvovalnosti, izpolnili petletni plan v štirih letih. Prav tako izrekam zahvalo tudi vsem tistim delovnim ljudem, ki so s svojim samopožrtvovainim delovnim poletom izpolnili ali izpolnjujejo svoje delovne naloge na srečo naše socialistične skupnosti. Hudo elementarno nezgodo, ki nas je lani zadela, smo prebredli po zaslugi tega, da smo se uspešno izognili Pn8¥aQ doseganje plana, BBBžeaBgf^aasKgsaa^ft limit HWW'iwnrwffrigB^KE^^ -saRmxs^mBaa^smss^ssaammBm^ le riala osnovna naloga EasssnaaraESSSKrarasafi? hm* afflMH*HMMHMUMihaHiiM»MihHH^HiMBaBSBiBHs»gs«aagaii iio m k Gdvfae. I i bi bili Mesi lili i ni Silani za raiH petletnega plana zali, da za vsako ceno nakopljejo še od njih terjane tone premoga. Tako je bila minuli petek dosežena znatno nad dnevno proizvodno nalogo stoječa produkcija rudnika in v soboto, V nedeljo, 31. decembra, je bilo treba nakopati torej še 285 vagonov premoga. Ze zjutraj se je zbral v pisarni rudniškega direktorja, ki je bii tega dne nasmejan, njegov tehnični štab, ki je vodil bitko za premog. Zopet je bil napravljen dnevni proizvodni plan in razdeljen po obratih. Vsi so se obvc-zalij da bodo manjkajoče tone zanesljivo v nedeljo nakopali. V direktorjevi pisarni je bil tega dne zjutraj tudi znani mnogokratni udarnik m ljudski poslanec Za goriš ek Anton, ki se je pravkar pripeljal iz Beograda. V njegovi navzočnosti so izračunali, da bo letni plan rudnika dosežen v drugi delovni izmeni okrog pol 6. ure zvečer. Jn re: se je tako zgodilo. Točno ob tej uri je rudniška sirena naznanila, da je častni boj trboveljskih in hrastniških rudarjev zmagovito končan in letni plan dosežen. Kamor si pogledal, povsod si videl vesele, nasmejane, zadovoljne obraze, s katerih si lahko bral znani ponos zasavskih rudarjev. 30. decembra, še večja, rekordna dnevna prozvodnja, tako da je ostal na zadnji, odločilni dan, v nedeljo, 31. decembra, le še primanjkljaj 2850 ton. Vsi so se oddahnili. Ponos rudarjev, ki vedo, kaj so in kaj zmorejo, i>onos nad največjo zmago. Dejali smo že, da smo v tej velikanski bitki, ki se je končala tako sijajno, pridobili dragocen nauk, da je mogoče izvršiti skoraj nedosegljive naloge, če je ves delovni kolektiv med seboj ozko povezan in solidaren. Tako tudi v tem primeru: ozka poveza med vodstvom rudnika, njegovim upravnim odborom in delavskim svetom, Partijo in sindikatom ter zavednimi, požrtvovalnimi rudarji s svojim revolucionarnim delovnim poletom. — Ta zgled in nauk je dragocen za vse velike bilke, ki jih bodo naši rudarji še bojevali za svojo ljubljeno socialistično domovino. Plan rudnika Trbovlje-Hrastnik za leto 1950. je dosežen. Zahvaljujemo se vsem našim vrlim rudarjem v Trbovljah in Hrastniku, revolucionarnim borcem za socializem ter jim kličemo: veselo, uspeha polno novo leto in rudarski pozdrav: Srečno! Tudi v trboveljskem okraju so se vršila dne '29. in 30. decembra m. 1. ve. i lika zborovanja, na katerih so obravnavali predlog, iki ga je stavil pred dnevi na Ljudski skupčini FLRJ pred. sednik gospodarskega sveta tovariš Bo ris Kidrič, da se petletni plan Paše države spričo elementarnih ovir, ki so nastale v naši državi v letu 11150, podaljša za eno leto Tako se je vršilo veliko zborovanje v Delavskem domu v Trbovljah v petek, 29. decembra m. 1. popoldne, in se ga je udeležilo veliko število rudarjev in ostalega prebivalstva. Veliko ljudi ni moglo več v nabito dvorano in so stali V preddvorani in zunaj. Zbranim po. sjušalcem je spregovoril član GO ZSS, tovariš Albreht Roman, ki je očrtal politični položaj v svetu in doma ter pomen predloga tovariša Borisa Kidriča v Ljudski skupščini. Vsi navzoči so z razumevanjem in pritrjevanjem sledili govoru tovariša Albrehta Romana. Po tem govoru je tovariš Šuštar Stane predlagal, da. se pošlje Prezidiju Ljudske skupščine v Beograd pozdravna resolucija. Vsi so odobravanjem sprte, jeli to resolucijo, Enaka zborovanja so bila tudi v Za. gorju in Hrastniku. Tudi tam so z ra. zumevanjem sprejeli sklep Ljudske skupščine, da se naš petletni plan podaljša za eno leto. I Cementarna Zidani mesi dosegla predčasno svoj letni plan Delovni kolektiv cementarne v Zidanem mostu nam je poslal te dni pismo, v katerem nam sporoča, da so delavci tega podjetja brali v časopisih, da je cementarna v Anhovem kot prva cement:., na dosegla pred dnevi svoj letni plan. V pismu nam pišejo, da je delavstvo tovaa-ne v Zidanem mostu izvršilo svojo letno proizvodno nalogo že 22. novembra m. 1., da pa časopisi tega niso objavili. Mi jim čestitamo k tako lepemu uspehu, zlasti še, ker so delavci tovarne v Zidanem mostu opravili svojo letno nalogo s starimi, že izrabljenimi stroji, ki jih z veliko požrtvovalnostjo popravljajo in vzdržujejo. Prepričani smo, da bo kolektiv zidammošlke tovarne vršil zadane mu naloge tudi v prihodnje z enako požrtvovalnostjo v prid naše ljubljene države in mu ob njegovem nadaljnjem prizadevanju želimo čim lepši uspeh. Odločna bitka zagorskih rudarjev za plan Zadnji dati bitke — poslednji juriš uspešen Rudnik Zagorje je dosegel letni plan proizvodnje z 99,07*/«, plan za mesec december pa s 100,35'/«. Vprašuje se: zakaj rudnik Zagorje ni dosegel lanskega letnega plana stoodstotno? Glavni v zrak je nedoseganje opera-planov v prvih mesecih preteklega leta. Neizpolnitev mesečnih planov pa je posledica nedoseganja vsakodnevnih planskih nalog. Razen tega je bilo izvrševanje mesečnih planov odvisno od pomanjkanja delovne sile. Od začetka do konca leta je manjkalo v produkciji 'okrog 60 mož. Da je bil letni plan vzlic pomanjkanju dedovo i h moči v produkciji izpolnjen s teko visokim odstotkom, je predvsem zasluga udarnikov in drugih zavednih rudarjev, ki so s tekmovanjem in delom ob nedeljah dvignili proizvodnjo in v drugi polovici leta omogočali izpolnitev mesečnih proizvodnih nalog. Ob nedeljah je bilo nakopano nad 20.000 ton premoga. Ta številka dovolj zgovorno priča o visoki politični zavesti zagorskih rudarjev. Prostovoljne obveze naj zavedne jših rudarjev so dale nadaljnjih 10.000 ton. Pomemben prrispevek k izvršitvi plana je lovilna naprava na separaciji, ki daje od meseca julija 1950 dalje dnevno 40 do 50 ton premogovega prahu iz odpadne pralne vode v se-palraiciijl. Zagorski rudnik se je v minulem letu razen s pomanjkanjem delovnih moči boril Sc'z drugimi težavami. Izredno Garantini Viktor, 24 kratni udarnik rudnika Zagorje mokra jama v nekaterih obratih, pronicanje vode v jesenskih in zimskih mesecih v jamo skozi razpoke,' kii jih je povzročila suša delo pod gramozom, lomljen odvoz premoga v Ko-tredežu, pomanjkanje izvoznih strojev za vinski in loški jašek itd. je imelo za posledico težje delovne pogoje, ki so nižali delovni učinek jame. Te težave je delovni kolektiv junaško premagoval, zlasti v drugi polovici leta. ko se je pričelo 6-mesečno tekmovanje v čast 10. obletnice OP. Odlične uspehe je dalo nedvomno tudi dvomesečno medbrigadno tekmovanje, kjer so nekatere brigade presegale plan tudi za 40 in še več od stotkov. Rudarski kolektiv si je v okviru šestmesečnega tekmovanja priboril v oktobru in novembru prvo mesto, za kar je dobit od IO OF prehodno zastavo. Rudarski kolektiv ima v svoji sredi okrog 1930 udarnikov in 2 racionali-zatorja. Od teh dela 49 mož že za drugo petletko. Pri doseganju letnega plana so zasedli posamezni obrati sledeča mesta: prvo mesto si je priboril obrat Kisovec s 102,2 o/o. drirggo mesto obrat Kotredež z istim odstotkom, tretje mesto Podstrama s 96,2 */#, četrto mesto pa obrat Semnik s 93,6 V«. Sapnik in Podstrana sta se v preteklem letu borila z velikimi težavami ter je zasluga njunih požrtvovalnih rudarjev, da sta dosegla tako velik odstotek letnega: plana. Najboljši udarniki ki so s svojim predanim delom pripomogli k tako visoki izpolnitvi plana, so: 24-kratni udarnik Garantini Vinko, 22-kratni udarnik Čretnik Jože. 21-kratni udarnik Jo-zbinšek Jože in Burkeljc Ferdo. 15-kratni udarnik Ocepek Viktor in Urbančič Jože 14-kratni udarnik Ro-glič Alojz, Stancar Feliks in Dobčnik Alojz, 10-kratnik Sum Anton ter 7-kratna udarnika Hace Franc in Sopotnik Karel. Omeniti moramo še nova-torja, glavnega inženirja rudnika tovariša Malovrha Franca in vodjo separacijske delavnice, ki sta izvedla lovilno napravo za premogovni prah na separaciji in z njo pripomogla rudniku k višji dnevni produkciji. Odločilnega pomena za izvršitev letnega plana je vsekakor aktivno delo sindikalne in partijske organizacije ter uprave rudnika z delavskim svetom in upravnim odborom. Tesno in harmonično sodelovanje neive. leten ih organizacij z upravo rudnika je rodil«, pioipoilm uspeh. Zveza borcev NOB trboveljskega okraja pred II. kongresom ZB NOB Slovenije Akoravno smo imeli v zadnjih dneh izredno slabo vreme, so se delegati krajevnih Zvez borcev' našega okraja zbrali k zasedanju polnoštevilno fer si izvolili nov odbor in delegate za II- kongres ZB NOB Slovenije, Zborovanje plenuma ZB se je vršilo v nedeljo 24. decembra v Trbovljah, in mu je prisostvoval tudi član glavnega odbora ZB NOB Slovenije, tov. Ribič Lojze. Podpredsednik 'okrajnega odbora ZB, tovariš Pečar Otmar je v svojih izvajanjih prikazal naloge ZB, orisal pa tudi politični položaj v svetu in doma. Iz organizacijskega poročila je razvidno, da so se krajevne zveze, ki jih je v trboveljskem okraju 18 ter štejejo 3606 članov, vključile v tekmovanje v počastitev« 10. obletnice OF Slovenije, da pa aktivnost krajevnih zvez ni na zadostni višini. Temu je kriva v veliki meri neaktivnost okrajnega odbora ZB samega. Od krajevnih zvez je do,segla najboljše uspehe krajevna zveza ZB v Zagorju, za njo radeška in hraatniška, v Trbovljah pa je zveza dosegla malo boljši razmah šele v zadnjem času. V okraju je, kakor že zgoraj rečeno, 3606 članov, kar pa je za trboveljski okraj veliko premalo. Plenum si je v svojih sklepih zadal nalogo da poveča število članov za 2000 in to do 27. aprila 1951. V glavnem je bilo delo krajevnih zvez in okrajnega odbora ZB usmerjeno le na odkrivanje spominskih plošč in spomenikov padlim borcem, ki so jih odkrili v okraju 38. Vse premajhna pažnja pa se je posvečala razvoju kuitumo-prosvetnega dela in zbiranju zgodovinskega materiala, kar je poleg premajhnega števila članstva ena izmed osnovnih slabosti krajevnih zve-z in okrajnega odbora ZB, V diskusiji, ki je bila bogata, se je poudarjala potreba večje pomoči naši vasi, nujnost razvoja kulturno-pro-svetnega dela, povečanje števila članstva, nadalje da je potrebno, da okrajni odbor ZB pogosteje obiskuje krajevne zveze in jim nudi pomoč- Ne sme se zgoditi, da člani okrajnega odbora nekaterih krajevnih zvez v teku leta niso obiskali niti enkrat, kot se je to pripetilo. V razpravi je govoril tudi tovariš Ribič Lojze, borec iz leta 1941, ki jc pozdravil plenum v imiemu GO ZB NOB Slovenije ter v svojih izvajanjih podčrtal svetovnopoli lično situacijo, o kateri je treba, da je poučen sleherni član ZB. Potrebno je, da pojasnjuje politični položaj v svetu vsak član ■ZB vsem ostalim tovarišem, bot so to delali borci že v letu 1941. ko so odšli prvič v borbo tako je dejal tovariš Ribič. • V novi okrajni odbor Zveze borcev je bilo izvoljenih 10 članov, za delegate za II. kongres ZB NOB Slovenije pa 15 delegatov, med njim' tovarišica Lidija Sentjurčeva. tovariš Rdr bič Lojze kakor tudi prvoborci Kl-u-kej Franc, Sorn Ivan in 5e drugi na>> boljši in najzaslužnejši člani- Ob zaključku so bile odposlane pozdravne resolucije GO ZB NOB Slovenije, GO ZB NOB Jugoslavije in CK KPJ ter sprejeti sklepi za nadaljnje delo.1 V imenu novega odbora je spregovoril še tovariš Sorn /Ivan. ki je dejal, da se bo novi odbor potrtui.il izvršiti vse naloge, nujno pa je, tfa nudijo potrebno pomoč okrajnemu odboru ZB tudi vse krajevne Zveze Borcev. Čestitke iz JA Vsem domačim znancem in prijateljem! Podpisani sinovi črnih revirjev sie vas spominjajo z daljnjega juga našfe domovine, hkrati p>a vam kličejoe srečno in veselo novo leto 1951! Zorčič Jože, Zorko Milam, Kovač Slavilo in Prelesnik Karl. Novoletna jelka na VI. terenu v Trbovljah Pionirji VI. terena v Trbovljah so praznovali Novoletno jelko v nedeljo, 31. decembra m. 1. popoldne v rudniški čakalnici na vzhodnem obratu. Hoteli so uprizoriti igro »Dedka Mraza«, »Snegulčico« ali »Rdečo kapico«, a ni bilo mogoče, ker so bili igralci zaposleni drugje. Tako so sami pripravili pisan spored, ki je obsegal 26 točk. Režiser te prisrčne prireditve je bil tov. Drnovšek Branko. POIZVEDBA V noči od 24. na 25- december, od 12. do pol 2. tire, sla bili ukradeni na verandi pri Poklšku v Lokah dve sliki. Kdor bi vedel za krivca, dobi lepo nagrado. Poklšek Albin, Trbovlje Novoletna Jelka — radost in veselje najmlajših Veselje je bilo gledati naše naj_ mlajše, ki so se v dneh 29. in 30-decembra zbirali v naših dvoranah in drugih prostorih, ki so bili vsi slavnostno pripravljeni in okrašeni za lep otroški praznik — Novoletno jelko. Povsod so slovensno razpoloženi pričakovali prihod Dedka Mraza. I Trbovljah je bilo obdarovanih nad 3000 otrok V Trbovljah je veliko število otrok. Aikoravno so dvorane in druge prosi re po trbveljski dolini pravočasno pripravljali za praznovanje Novoletne jelke, je bilo za obdarovanje tolike množice malčkov treba opraviti še mnogo dela, da se prostori in vse ostalo predi v pičlih dveh dneh, ki sta bila na razpolago Minuli petek je bilo prvo otroško veselje. Del naših najmlajših je pra_ znoval Novoletno jetiko v trboveljskem Delavskem domu. Pogled po dvorani je bil pravljično lep. Cela dvorana je bila v snežnih kosmičih, pred odrom Pa sla stali dve velike jelki Prihod Dedka Mraza je mladina pričakovala seveda nestrpna. Tovariš Pajk Bojan je oto začetku proslave pozdravil najprej vse zbane malčke in starše ter jim obrazložil pomen praznika Novo. letne jelke, za njim pa je prišel težko pričakovani DedeSki Mraz. In prišel je tar storil, (kakor je pač pravi pridne je pohvalil, p)redne pa posvaril. Sle. deda pravljična igra »Janko in Metka« j|e razveselila številni otroški drobiž, 2 užitkom pa so je gledali tudi vsi starejši- Uprizorili so jo otroci v dragoceno življenje, dobila Je^ kužno bolezen in umrla. Tako je končala/ p*)it svojega trdega življenja, borka In junakinja, katere življenjski smoter je bil zmaga nad izkoriščanjem in zatk ran-jem delovnih ljub/. Zapustila rjo med našimi vrstami najglobljo vrf», nikdar je ne bomo pozabili. Večna slava ženi heroju, Antoniji Čečevi! Vsak 10 trbovaijčan e planinec Ob zaključku leta je imelo občni zbor Planinsko društvo Trbovlje, ki je eno izmed največjih planinskih društev v Sloveniji, Društvo ima 1488 članov, med njimi 24*1» mladincev. Stanje članov je v primeri s predvojnim višje za 500*/*. Kaiko velik razmah je doseglo planinstvo v Trbovljah, se vidi iz tega, da je planinsko kočo na Mrzlici, ki jo oskrbujejo trbo veljski planinci, v letu 1950 obiskalo nad 8500 registriranih ljubiteljev planin. V letiu 1950 je planinsko društvo v Trbovljah dogradilo pri svoji koči na Mrzlici prizidek, s katerim se je pridobilo 20 ležišč, tako da razpolaga koča na Mrzlici sedaj s 30 ležišči. Pri teh delih so opravili člani društva nad 750 prostovoljnih ur Velike naloge se je lotilo društvo, ko je pričelo z elektrifikacijo koče na Mrzlici, Mnogo truda je bik) vloženega v trasiranje izredno dolgega električnega voda do koče in postavljanje napeljavnih dro gov, kjer je bilo opravljenih 3500 delovnih ur. Električna luč na Mrzlici še ni zasvetila, ker društvo še ni dobilo potrebne bakrene žice za dolgi elek trični vod. Društvo pa je sodelovalo tudi drugod. Tako je tekmovalo pri delu za volitve v zvezno skupščino spomladi in doseglo v Sloveniji 3. mesto, v prvomajskem tekmovanju pa drugo mesto V tekmovanju alpinističnih odsekov Slovenije je AO društva Trbovlje dosegel prvo mesto ter bi! hkrati na alpinskem posvetovanju v mesecu juniju v Vratih priznan kot najboljši odsek v Sloveniji. Z vztrajnim delom se je trboveljski AO uvrstil med najboljše in dosegel pirvo nagrado, toda žal je to priznanje osta-ol samo v zapisniku posvetovanja nagrade pa AO Trbovlje doslej še ni prejel. Na rojstni dan maršala Tita je društvo v Trbovljah doseglo eno izmed najveejih priznanj: prav na ta dan s'a bila v alpinističnem odseku priznana prva dva alpiinsta po osvoboditvi v Zasavju. Nadaljnje delo AO Trbovlje je rodilo nove uspehe ter je bilo v mesecu novembru priznanih še 8 alpinistov. Za uspešni razvoj društva Pa gre zahvaki predvsem njegovemu upravnemu odboru, ki se je nesebično trudil za razvoj društva, nadahje MLO Trbovlje, rudniku Trbovlje-Hrastnik, okrajnemu magazinu v Trbovljah, sindikatu rudarjev in okrajnemu odkupnemu podjetju v Trbovljah, ki so pomagali k razvoju društva denarno in materialno. V teku letošnjega leta so se dogodile v društvu organizacijske spremembe ter se je za južni del trboveljske doline osnovalo novo društvo iri sicer Planinsko društvo Kum. Novo društvo je takoj po ustanovitvi prevzelo pod svojo upravo planinsko postojanko na Kumu. Poleg osnovanja tega novega planinskega društva v Trbovljah so se naši planinci lotili ustanavljanja 12 planinskih skupin po podjetjih v ustanovah v Trbovljah-Take skupine so se ustanovile na rudniški separaciji v Trbovljah, v elektrarni, CRD, rudarski šoli, internatu, okrajnemu magazinu, delavskemu teh-nikumu, obrtni šoli. gimnaziji, okrajnemu ljudskemu odboru v Trbovljah, strojnemu obratu rudnika in na Dobovcu. V teku leta je v društvu delovalo več odsekov in sicer alpinistični, propagandni, markacijski in gospodarski. Propagandni odsek je skrbel za organizacijo skupinskih izletov, ki jih je bilo 38. Poleg alpinističnega odseka je eden izmed najdelavnejših markacijski odsek, ki ga je vzorno vodil Gustl Kostanjšek. Premarkirano je bilo 112 kilometrov poti in nabitih 14 smernih tablic in sicer na območju Kuma, Mrzlice In Planine Društvo je namestilo na železniški postaji v Trbov-Ijah lep planinski zemljevid. V diskusiji so člani dejali med drugim, da je treba prirediti še več izletov, pritegniti pa v vrste planincev še več mladine, da se jo odtegne kvarnemu obiskovanju gostiln in pijančevanju Po izvolitvi novega odbora so bili sprejeti sklepi za nadaljnje delo, v katerih so se člani obvezali, da bodo elektrifikacijo koče na Mrzlici dovršili čim prej, posvetili pa bodo tudi vso pozornost izvenarmijski vzgoji z vzgajanjem mladih planincev. V počastitev 10. obletnice OF Slovenije bodo s pomočjo ostalih planinskih društev organizirala planinsko štafeto, prav tako tudi Titovo štafeto. Priredili bodo večje število planinskih predavanj. v Radečah pa ustanovili planinsko skupino Organizirali bodo tridnevni zimski in 6-dnevni letni tečaj za alpiniste. Važna naloga društva bo tudi ureditev pionirskega odseka pri upravnem odboru. Ob koncu še nekaj, kar je tako lepo povedal tajnik društva v svojem poročilu: Vsi, ki hodite na naše planine, čuvajte planinsko floro! Ne trgajte na svojih poteh po naših hribih in gorah nežnih zvetic, te edinstvene lepote naših planin! ” Glas naših čitateljev = Kulturno-umetniška razgibanost v Zagorju Uspeh (t-mesecnega tekmovanja OF V zadnjem času opažamo v Zagorju precejšnjo delavnost na kulturno-umoimiškem področju. Tako se je pred enim mesecem na pobudo tovarišice Kosmosove Anice, članice AF2, ustanovilo mladinsko žensko pevsko društvo »Mladinka« in folklorna skupina. Obe skupini sta nastopili prvič dne 27. decembra na zabavnem večeru, ki ga je v okviru 6-mesečnega tekmovanja OF priredila LMS v Zagorju- Občinstvo ie bilo s tem nastopom zelo zadovoljno in je prireditev usipela, kar je pomembno še zaradi tega, ker je šel čisti dobiček za Novoletno jelko. Zanimanje je zbudil v Zagorju tam-buraški zbor prostovoljnega gasilskega društva Zagorje ki je bil ustanovljen v minulem oktobru in je prvič javno nastopil pri proslavi Dneva JA. 22- de- DeSo na vasi in Dne 20. decembra je EJektro-stroj-na zveza pri rudniku Zagorje imela svoj občni zbor, na katerem so pregledali dosedanje delo in sestavili načrt za delo v letu 1951. Elektro-strojna zveza je bila ustanovljena maja 1950 in šteje sedaj 56 cembra m. 1. Sestavljajo ga stari člani bivših kulturnih društev predvojne Jugoslavije- Nekateri izmed njih de ltijejo v kulturnih društvih že od leta 1931 Prvič so 22. decembra nastopili tudi člani pevskega zbora prostovoljnega gasilskega društva. Zbor si resno prizadeva, da doseže raven pevskega zbo. ra »Vesna«. Vse kaže, da se je začelo res pravo tekmovanje na tem področju. Trije pevski zbori skušajo prekositi eden drugega: tamburaški zbor tekmuje s sindikalno godbo na pihala, folklorna skupina pa s svojimi nastopi resno opominja dramsko sekcijo, da bi se njena dejavnost ne omejevala samo na vaje marveč da bi tudi javno nastopila, kar v letošnji sezoni zelo pogrešamo. članov. V tem kratkem času je klub pridno delal, zlasti pa se je svojih nalog lotil zelo požrtvovalno od 1. okt. dalje, ko se je začelo šestmesečno tekmovanje v počastitev 10. obletnice ustanovitve OF. Tako so člani kluba med drugimi deli zakoličili traso za elektrostrojna zveza v Zagorju električni vod od MLšnš do Sv. Gore (6 km), opremili in elektrificirali zadružno ekonomijo Senožeti (St. Lumpert) ter popravili turbino v Moše-niku. Na državni ekonomiji v Pono-vičah so temeljito popravili električno in vodovodno omrežje ter napravili kontrolno tehtnico za molžo krav- V Vidergi pri Sv. Gori so člani kluba pomagali pri instalaciji električne razsvetljave. Pri elektrifikaciji vasi so priredili več predavanj in pomagali z nasveti. Izvedli so tudi teoretični tečaj za šoferje za mladnno- Izpite za' šoferje je v tem tečaju napravilo 6 mladincev- — Delegat Glavnega odbora Ljudske tehnike je pohvalno ocenil delo kluba in naglasil, naj klub svojo dejavnost še bolj razširi in poglobi. Po temeljitem pretresu vseh danih možnosti so na občnem zboru sestavili plan dela za leto 1051 Ta plan je vsebinsko zelo bogat in priobčujemo samo glavne točke: Za I. četrtletje bo klub organiziral elektro-strojniški tečaj za pridobitev potrebne kvalifikacije za višji naziv-Klub se bo povezal s pionirskimi štabi ter priredil za pionirje več predavanj iz elektro-strojne stroke z namenom. da zbudi v mladini zanimanje za tehniko. Za II četrtletje bo elektro-strojna zveza organizirala pet izletov v razne tovarne, kjer si bodo v vzornih delav- nicah ogledali način dela. Kar bodo opazili dobrega in koristnega, bodo prenesli na svoja delovišča — Tudi v tem četrtletju bodo nadaljevali s predavanji za pionirje. V III. četrtletju bodo člani kluba aktivno sodelovali pri elektrifikaciji vasi pod geslom: »V vsako vas, v vsake kočo električno svetilko!« Razen tega bodo pomagali vasi, da se reši telmdčne zaostalosti. Za mlajše člane in nečlane bodo priredili več predavanj iz elektro-strojniške stroke, uvajali bodo mlade ljudi v praktično delo ter jih pripravljali za odsiuženje vojaškega roka z raznimi tehniškimi krožka (radiotelegrafske stroke in podobno). Uprava rudnika naj bi v to svrho dala klubu primerno delavnico, ki bi služila za študij in praktično delo. V IV- četrtletju se bod i člani kluba posvetili zlasti novaitorst u in racio-nalizatorstvu. Poskušali t 'o izpopolniti pomanjkljivo mehaniz;. ijo v rudniških obratih. — Število elanov hočejo povečati na trikratni staiež. Iz pregleda dosedanjega dela, plana za 1951 in iz živahne in plodne diskusije na občnem zboru sklepamo, da so člani elekrostrojne zveze doslej vložili precej truda in da imajo trdno voljo zastaviti tudi v prihodnje vse sile za plodonosni razvoj kluba, ki bo nedvomno mnogo pripomogel k tehničnemu napredku Zagorja in njegovega zaledja. Zasavski ocvivki V Trbovljah imamo tako navdušene prijatelje »Tarzana«, da kar ne morejo pričakati njegovega najnovejšega filma. Tako so se šli trije fantje na dan Novega leta zjutraj v dvorani Delavskega doma kar sami »Tarzana« in delali na balkonu vratolomne akrobacije. Zal ta sijajna predstava ni imela zaželenega »happy enda«, kajti enega teh drznih akrobatov so odnesli — v bolnico... V zgornjih Trbovljah sta bili pred vojno dve mesnici, danes pa je samo ena, akoravno stanuje tamkaj najmanj še enkrat toliko ljudi. Tako se je zgodilo minulo soboto, da so gospodinje še o polnoči čakale v mesnici Tratnik na meso. Mnogo žen zaradi »ozkega grla« v mesnici ni dobilo za nedeljo mesa. Prav tako v spodnjih Trbovljah niso prišle vse na vrsto. Neka gospodinja je morala, keT tudi ni dobila mesa, a mesec je bil pri kraju in v zadregi ni vedela, kaj naj pripravi družini na Silvestrovo nedeljo za kosilo, prinesla v sili na mizo za južino — prežganko! — Mislite, da bi teh in podobnih nevšečnosti ne bilo mogoče odpraviti? — Pač! Tega mnenja je v Trbovljah mnogo ljudi. Treba je samo nekaj: malo več dobre volje! Nekaj podobnega se je zgodilo te dni še nekje drugje. Ljudje so se hoteli na Silvestrov večer sprostiti — kdo naj jim zameri — po ni bilo v Trbovljah zadosti prostorov za sprejem velikega števila gostov. Zal tudi tukaj naša »neozdravljiva« bolezen: ozko grlo. V Delavskem domu in Domu kulture je bila na Silvestrov večer neznosna gneča, dvorana v restavra- Drohne tanimivosti Smučarski koledarček Je Izšel. Platnc SO din, usnje 100 din. Naroča se pr Smučarski zvezi Slovenije. Ljubljana, Gajeva 3. Crvena zvezda bo gostvovala v Zahodni Nemčiji, kjer bo igrala 6. t. m. z Milnchenom 1060. Skupščina Nogometne zveze Jugoslavije bo v dneh 27. in 28 januarja v Beogradu. Kako dolgo še? Mnogi naši športniki, predvsem pa ljubitelji nogometne igre, se sprašujejo, zakaj republiško prvenstveno tekmovanje v nogometu še vedno ni končano. Vse športne zveze v Sloveniji so zaključile svoja prvenstva in so že izdelale načrt za novo sezono, le Nogometna zveza Slovenile tekmovanja ne more končati. V prvi, drugi in nacionalni ligi ter v vseh republiških prvenstvih so znani prvaki, medtem ko Slovenija še vedno nima svojega prvaka za leto 1950., kar organizatorju prav gotovo ni v ponos. ciji in v CRD Ln še drugje, ki bi lahko sprejele veliko ljudi in kjer bi lahko igrale naše številne godbe, pa so bile na Silvestrov večer zaprte. — Razmišljajmo o tej in še drugih naših nerodnosti, ki jih po nepotrebnem delamo in jih v prihodnje z dobro voljo samo te je treba — odpravimo! Verjemite, da gre! Da se z dobro voljo delajo čudeži — to smo videli te dni na rudniku ob izpolnitvi letnega plana. Učimo se, delajmo prav — po petih letih šole in izkušenj je že vendar čas za to — in verjemite — lepše nam bo! — Pozdravljeni! RAZGLAS Na Silvestrov večer sem izgubil listnico, v njej vojaško knjižico, odločbo o prevedbi, udarniške izkaznice, nekaj industrijskih bonov in manjšo vsoto denarja. Prosim poštenega najditelja, da mi vrne dokumente, v nasprotnem primeru pa jih preklicujem za neveljavne. Hančič Jože, Trbovlje I., Loke 351 KINEMATOGRAFI KINO »TRIGLAV« Zagorje predvaja od petka do torka 9. januarja 1951 ob 3., 5. in 7. uri zvečer ameriški film »Tarzan v New Yorku«. V glavni vlogi Jonny Weissmiiller. V sredo 10. in četrtek 11. ob 5. in 7. uri »Njen obraz«. /- KINO TRBOVLJE predvaja italijanski film »Mlin na Padu«. * Predstave od sobote do ponedeljka. Matineja v nedeljo dopoldne ob 10. uri. SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE V soboto 6, januarja 1951 ob 19.30 v dvorani Delavskega doma Branislav Nušič: »Gospa ministrica«, šestič. Preskrbite si vstopnice v pred. prodaji v knjigarni Državne založbe v Trbovljah. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Slane Šuštar. — Naslov uredništva: Trbovlje, uprava rudnika rjavega premoga Trbov (je-Hraii mik. Telefon 54. — Bančni račun pri KB Trbovlje 614-31122-0. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnina plačana v gotovini.. Cefrlletna naročnina v kiti 1951 Je 25.— din, polletna 50.— din, celoletna 100.— din. — »Zasavski udarnik« izhaja vsak petek. — Dopise sprejemamo do \t»?kega ponedeljka v tednu.